A KNJI m IZDAJA ZA GORIŠKO IJT BENEČIJO PHIMOHSKI DNEVNIK _ GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE J?’M- - StSV. 252 199 U Poštnina plačana v gotovini *|*U ^^ ^_ Spedizione In abbon. post. 1. gr. * H } Kanleli o pomembni podpori Zli 9J4LFLRJ za obrambo miru Prispevajte ' Dijaško TRST, sobota 18. oktobra 1952 Cena 20 lir ijslovanska vlada bo tudi v bodoče podpirala Organizacijo ZN, katere načela bi vsem narodom zagotovila mir, če bi se jih držali vsi voditelji današnjega sveta 3^ »ašesa dopisnika) 17‘ ~ Podpred-Sil ttinilt»nei/lade in zuna' ? danes itT Edvard Kardelj ;' v^ska v^dl t a* b° jug0" ■ Podnira, a tudl v prihod-"li rS 0ZN- katere na-Hžotoviti J- vsem narodom ? ?e-bi se Jih dr- !?**• Edv? i 31 današnjega V daV?rd Karclelj je po-6koi0 J® PZN postala ne-t'“e8a fu -tvo korbe svo-!i»Voin°Vestva Proti napa-^onu t “J-36 dodal, da bi SavetTdjf>. ki s° na če-S) naK bl zaPustili to ^“izjavo l svet v v°3' Nji °. Jugoslovanski Nkm at6r Kardel3 dal Sv ln dnevu Združenih i’liena skuj- Jugoslaviji Sa tainiup ] z lziav° t?«tovni !?a OZN Trygve Jtlj ie Javnosti. Edvard udaril, da je OZN >u°n^ alabostim ovira ^ »apadaieu. 2ato je inl°„„3e ta Organiza 3agoSioVanskrborb, živosti in njene ne- ti ^ K»J( ?nega Pomena. j-.*6 j„ dell ie zaključil, V^iefo 5aranski n»r°di CS liu/ !?ra vseh mi' Silnega -1' bi se duh ;>« l°Vani enakopravne-'j?J ešen v med narodi, ki W tudi Ustanovni listini Ha,^vijai “®dalje uspešno bi ? tmm Posku-i« V.UZN Postala vse g^T.1" p“’ Cia Nedavni P8L rimskem sPor vtt,PI°BnaciiilaP°ri italijan-» v ?ei Ju.i6, da spremeni Ki!0r med lavii° in Itali-Nm.!® ?b js, Jugoslavijo in 'Kj'*’. da ,i®iQeasnem nami- LN« I'azgcvaSe- *?e GasPeril ■ ° P»acije e DoTiv-Je spomnila ..igro i* V?e kroge na kupčijo med itali- prvo ki je privedla Pakta in na V n Sa v». tn današnja . J. ; diplomacije i-S>ii°siala a ^ 'talijanska i® ?ledna ŽSkVe<5no°n * piše- da la? in T SodJ?aem°gooa go-vil tl u8oslv anJe s Tr-ibža'Ha!>0darstv1JOb in da tr-tn eakai en*ki še ved-Jili Ja Za J° na uvozna S* dnjem’ tki- Sn ga Hi «Wkftm tržaškem topoli?«1 trzJ^i P°udarja. >« p« velaaaj^ - °^ogeotVanj- tem- ^Ds gospodar- sko sodelovanje med Jugoslavijo in tržaškimi uvozniki, ki so popolnoma odvisni od Italije. «Borba» zaključuje, da bi Italija tudi na tem področju gospodarskega sodelovanja v pomoči Trstu, da razširi svoje tržišče, lahko pokazala svojo dobro voljo za sodelovanje z Jugoslavijo. Pod naslovom «Uteha» piše nocojšnja »Politika« v zvezi s kongresom VKP (b), da se od vseh zahodnih narodov samo italijanski narod naziva z bratskim narodom. Ta naziv si je Italija zaslužila verjetno zato, ker daje politika Rima do Jugoslavije Moskvi konkretno možnost, da uporabi taktiko zakulisnih razgovorov, Kominformistom tako ne preostane ničesar drugega, kakor da se borijo za svobodo intrige No Zahodu — zaključuje «Politika» — se je nekdo spomnil, da to politiko imenu-;e «politiko enotne fronte«. Pred vojno je ta fronta zrastia iz antifašističnega razpoloženja in triumfirala v veliki španski borbi, katere ni Moskva imela v načrta, kot ni imela v načrtu jugoslovanske revolucije. »Politika« zaključuje, da so nekdaj veliki u-metniki delali brezplačno za to idejo, medtem ko danes Moskva troši milijone za razne cinične pisatelje, ki sede na mirovnih konferencah in nič ne ustvarjajo. Danes je «miroyna fronta« iluzija ki jo plačuje Moskva. Gospodarski svet zvezne vlade je danes sprejel predlog družbenega plana za leto 1953 na sinočnjem zasedanju, kateremu je predsedoval minister Svetozar Vukmanovič, O tem načrtu predloga bo odločala še jugoslovanska vlada, preden ga bodo predložili zvezni skupščini. Iz Beograda poročajo, da bo prišlo v kratkem do parafiranja sporazuma med Jugoslavijo jn Avstrijo o obmejnem prometu in o dvolastniških imetjih, ki je bil podpisan 5. septembra v Gleihenbergu, V imenu jugoslovanske vlade bo parafiral sporazum jugoslovanski poslanik in opolnomo-čeni minister na Dunaju Viktor Repič. Po parafiranju tega sporazuma se bo sestala v Mariboru mešana avstrijsko - jugoslovanska komisija katere naloga bo praktično rešiti vprašanja dvolastništva. B. B. VEL!K USPEH NAŠIH IGRALCEV BEOGRAD. 17. — Nocojšnja druga predstava SNG — Ja-mes-Goetzova «Dedinja» — je bila v nabito polni dvorani. Beograjsko občinstvo je z navdušenimi aplavzi spremljalo in z ovacijami na koncu predstave pozdravilo umetniško izvedbo tržaških gledaliških u-metnikov. (Od našega posebnega dopisnika) BEOGRAD, 17. — Tržaški igralci so bili postavljeni pred resno preizkušnjo, ko so morali nastopiti pred beograjskim občinstvom, ki ima tri velika dramska gledališča, med katerimi je Jugoslovansko, ki velja za najboljše gledališče v državi. Razumljiva je bila zato njihova začetna živčna napetost, ki pa se je že po prvih nastopih sprostila in se umaknila prisrčnemu kontaktu med igralci in gledalci, ki so z rastočim zanimanjem in odobravanjem spremljali potek Krleževe drame «Gospoda Glembajevi». Slišali smo mnoga mnenja merodajnih gledaliških kulturnih in drugih delavcev, ki so se vsa strinjala v tem, da je tržaško gledališče resna u-metniška ustanova s kvalitetnimi igralci. Mnogi ki so slišali o težavnih pogojih v katerih deluje tržaško narodno gledališče kar niso mogli verjeti, da je kljub temu doseglo tako visoko umetniško raven, Vašemu dopisniku, ki že dolgo spremlja delo tržaškega gledališča se je zdelo, da so igralci pri uprizoritvi eGlem-bajevih« prekosili sami sebe in zaigrali pred beograjskim občinstvom kot morda še nikoli. Vsekakor je tržaške igralce spodbujala navzočnost režiserja dr. Branka Gavelle, ki se je toplo zavzel za čim večji uspeh predstave. Prav tako je bila občutna simpatija ^ beograjskega občinstva, ki je ; tako toplo spremljalo naše: igralce od njihovega prihoda j v Beograd. Po vseh dejanjih je beograjsko občinstvo navdušeno klicalo igralce pred zastor in po zadnjem kar ni hotelo nehati z aplavzi, ko so naši igralci dobili krasne šope rož, ki so jim jih poklonili beograjski igralski tovariši. Po predstavi so priredili našim igralcem njihovi beograjski kolegi prijetno zakusko v klubu književnikov, kjer so se naši dolgo zadržali s svojimi beograjskimi tovariši v prisrčnem razgovoru. Danes dopoldne so bili člani SNG gostje »a stadionu Partizana, kjer so si ogledali prostore in vežbališča m bili v prisrčnih razgovorih z odličnimi jugoslovanskimi športniki. Popoldne so člani, ki niso bili zaposleni pri vaji za ((Dedinj on, obiskali beograjsko akademijo za igralsko umetnost, kjer so se seznanili z delom akademije in s profesorji. Sprejem je bil, kot vsi sprejemi doslej, nadvse prisrčen in naši igralci so se tudi prepričali o izredno visoki ravni in resnosti dela na akademiji. Jutri dopoldne bodo člani SN.G obiskali grob neznanega junaka na Avali, in položili nanj venec, popoldne pa bodo prisostvovali predstavi ((Gorskega venca» v predelavi znanega srbskega igralca Raše Plaoviča, v beograjskem narodnem gledališču, nakar bodo zvečer odpotovali v Zagreb. Dr. VLADIMIR BARTOL OBVESTILO TRST, 17. — Centralni komite Komunistične partije STO je na svoji seji na mesto tovariša Branka Babiča!, ki odhaja iz Trsta, soglasno izvolil za svojega sekretarja tovariša Eugenija Lauremtija. KONGRES francoskih radikalov PARIZ. 17. — Na kongresu radikalne stranke je bil Edouard Herriot ponovno izvoljen za predsednika radikalne stranke. Danes sta na kongresu govorila med drugim Daladier in Herriot. Oba sta kritizirala pogodbo o evropski vojski. Dala. dier je izjavil, da je treba to pogodbo zavrniti in predlagati Američanom sklenitev druge pogodbe. Herriot pa je izjavil, da spričo dejstva, da je Velika Britanija odsotna, bi bilo treba skleniti pogodbo, v kateri bi bila udeležena tudi Veli. ka Britanija, SEJA GLAVNEGA ODBORA OF LR SLOVENIJE POROČILO B. KRAIGHERJA 0 PRIPRAVAH ZA VOLITVE (Od našega dopisnika) LJUBLJANA, 17. — Danes je v Ljubljani zasedal glavni odbor OF Slovenije Na dnevnem redu je bil referat člana IO OF Borisa Kraigherja o političnih pripravah za volitve v občinske, mestne in okrajne ljudske odbore, ki bodo v Sloveniji decembra. V začetku svojega referata je minister Kraigher naglasil, da pomenijo volitve eno o-srednjih akcij OF. Govoreč dalje o raznih parolah, ki jih skuša .reakcija širiti med ljudstvom, je referent poudaril, da bo informbirojevska reakcija skušala obrekovati Jugoslavijo v predvolilni kampanji, češ da je izdala socializem, in prešla k zahodnim kapitalističnim trdnjavam. To obrekovanje ne bo pri našem ljudstvu našlo odmeva, vendar ga bo skušala izkoristiti klerofašistična reakcija, ki že zdaj govori, da je prišel čas, ko mora Jugoslavija pod pritiskom Zahoda odstopati od dosledne socialistične poti. Govoreč v tej zvezi o pomoči, ki jo dobiva Jugoslavija od zahodnih držav, je Boris Kraigher dejal, da se FLRJ za to pomoč poteguje, ker ima do nje pravico in ker so gospodarsko močnejše države dolžne nuditi pomoč manj razvitim državam. To pomoč sprejema Jugoslavija na socialističen način, ki izključuje dajanje pomoči za ceno svobode in neodvisnosti. Ta pomoč pomaga Jugoslaviji v nadaljnjem razvoju socialističnih odnosov ter krepi idejo socialističnih odnosov med narodi. Minister Kraigher je nadalje popdaril, da vzhodni blok, ki je pod sovjetskim gospostvom, ni sposoben dajati prave socialistične pomoči ne samo zaradi svoje gospodar- ske zaostalosti, temveč pred vsem zaradi svojih imperialističnih idej, ki onemogočajo razvoj kakršnih koli socialističnih odnosov med Sovjetsko zvezo in njenimi sateliti. V nadaljevanju svojega govora je Boris Kraigher, omenjajoč vprašanje Trsta in odnosov s sosedno Italijo, dejal da vladajoči krogi v Italiji danes postavljajo vprašanje Trsta na tak način zaradi tega, ker skušajo s tem zavirati razvoj socialističnih sil Italiji C. S. NADALJEVANJE SPLOŠNE RAZPRAVE PRED GLAVNO SKUPŠČINO OZN 5* it TOGLIATTI NAMIGUJE upčijozMoskvooTrstu J1 koksnj)8 0(^0^ s«oi odgovor do kominlormovske ponudbe do torka - Kaj ponuja Moskva Jutovn ■ ' Togliatti obtožuje vlado, da v tržaškem vprašanju ni bila dovolj odločna S gl v, *wyilUUl uinuz.u|e VIUUU, UU V ULUDNCIU ViilUOUUJU ui UUU UUVUI| vuivuuu Uzba italijanskemu imperializmu na kongresu socialistične internacionale ji!’ IT***83 ^»snika) vPraša- kV^itiraj^6 mnogo bolj pUa tovo tU Sl «1 ■ <1 i,:5ctov Se dejal, ^bi v Sl jo m u reši' VV bila ve,!?06!1 želeti»- i jo \Vhi e < da celo Lr*"63* 1 » il «n& r ak° daleč« da nraVl3a vc« o Hbdo tudiCOm A»- ^dauVT?\kar 3e fesa da b8! fragmjj-SO go' Sl da s entarično n, ,sP«ošni «!?e, Pr* tem š? zVet PO‘ozaJ». Ker tj u J6m» !(sploš- tar?0Varjal PO Branem ’? zbliža ! ? 7* lt»?»*avB«dal slut‘ti so- k ‘Ui*,. ‘agaio tn ^ kUsmCv^v^/agajo ta bež-? feč,khaW>Vek kot nov C >lled it??- • politič- m imr! !lJanskim Ki81iattiUtrjuje jalizm°m. ^ -v . v dejstvo, da ki n,03em, govoru - Prav ac'3e v „ „ jelhkupč?"anost v ^ uiz dio,0ntske P«' - kfl6tnek aaP°vedan Ku Ldas0 *• “at0 za ju- n<^ resen pomislek, predvsem — tako menijo danes v Rimu — glede takšne formulacije odgovora, ki ne bi podrla mostu in že vnaprej izključila možnost barantanja, ali pa vsaj možnost izsiljevanja z grožnjo takega, v italijanski politiki nikakor tujega ali novega barantanja. ioicer je bil Togliattijev govor v glavnem razvijanje zadnjih Stalinovih tez in originalen le v tej ali oni formulaciji ali podrobnejši aplikaciji na italijanske razmere. Njegov go. vor in sledeči Bettiolov odgo-J6 razložil yor sta bila pravi spopad dveh jezuitizmov, z obilico zvijačnosti, sofizmov in neiskrenosti. P~i tem je Togliatti spretno izkoristil zaletelost nekaterih demokristjanov, na primer iz-Jave načelnika demokristjan. akega propagandnega urada SPES. Dina Del Bo, da je bila ®na izmed glavnih napak ZDA, da niso dovolj pomagale Cang. kajšku v borbi proti Maoce-tungu. Ni pa seveda Togliatti Protestiral proti stavku ki ga Je Del Bo povezal z zgornjim da je namreč Zahod prav tako pogrešil. ker je vzel Italiji kolonije in s tem — porušil nivnotežje v Sredozemlju... “ti vladnih govornikih — predsednik demokristjanske Poslanske skupine Bettiol in poročevalec zunanjepolitične komisije Ambrosini — je bilo °Pariri . soglasno licitiranje vr®dnosti Italije v sedanjem položaju; Ambrosini se je spustu celo v neposredno primer. Javo; Italija je za Zahod več vredna kot Tito. Ta očitno na. točeni licitatorski ton spada med onih nekaj osnovnih točk, na katerih je vlada zasnovala .vojo akcijo med zunanjepolitično debato. Poročevalec Ambrosini je Kratko prikazal zgodovino tristranske izjave, pohvalil De Ga-spenjevo »vztrajno in pogumno« politiko in priznal da se je položaj od leta 1948 do danes spremenil. Zaradi tega ?P!'er*len3ene.ga položaja, je dejal Ambrosini, so podpisniki tristranske izjave pozvali italijansko vlado naj se pogaja z Jugoslavijo. Tu je Ambrosini zašel spet na običajno pot: je De z Jugoslavijo se ni mogoče pogajati zato mora Zahod pritisniti na Tita, da bi pristal na «pravično rešitev«. Priznal je celo. da je De Gasperi posredoval pri zahodnih velesilah, da bi od njih dosegel pritisk na Jugoslavijo. Zunanjepolitični debati v poslanski zbornici se priključuje napovedana akcija, ki jo nameravajo podvzeti socialni demokrati na kongresu socialistične internacionale v Milanu, čeprav se zdi da kažejo predstavniki ostalih socialističnih strank kaj malo razumevanja za to. V svojem današnjem pozdravnem govoru na otvoritveni seji kongresa je Saragat že omenil Trst, ko je govoril o «nerešenih vprašanjih v Evropi«; v tej zvezi je navedel Nemčijo, Avstrijo in ((Tržaško ozemlje, ki je še vedno ločeno od Italije, čeprav je njen sestavni del«. Medtem je parlamentarne komisija za preiskovanje bede v Italiji (Commissione parla-mentare d’inchiesta sulla mi-seria in Italia) dokončala zemljepisno razmejitev najrevnejših predelov Italije, ki so tako razdeljeni; Alpsko hribovje, Padova delta, Abru-ško hribovje, Apulija-Gargano, Lukanja, Kalabrija-Crotone, Sardinija, predmestja Neaplja, Rima in Milana. A. PEČAR Ponavljanje propagandnih fraz v govoru poljskega delegata Danes bo govoril Višinski • Sprejeto na dnevni red vprašanje plemenskega zapostavljanja v Južni Afriki - Komisija OZN graja ravnanje Singmana Rija NEW YORK, — Glavna skupščina je danes odobrila za 71. točko svojega dnevnega reda vprašanje rasne diskriminacije v Južni Afriki. Za uvrstitev tega vprašanja na dnevni red je glasovalo 45 držav, proti 6, 8 držav se je glasovanja vzdržalo. s tem glasovanjem ni skupščina upoštevala ostrega južnoafriškega protesta, češ da je to stvar domače juris-dikcije države. Skupščina je nadalje zavrnila ugovor Južne Afrike, ki se je protivila indijskemu predlogu, da se postavi na dnevni red diskriminacija Indijcev. Ukrajina je zahtevala, da se izključi iz dnevnega reda kitajska zahteva po spremembi kitajskega besedila konvencije o rodomoru; zahteva je bila zavrnjena s 37 proti 6 glasovom. Z 48 proti 5 glasovom je bil zavrnjen češkoslovaški predlog, da se odstavi z dnevnega reda francoski predlog glede odlikovanja «Umrl za OZN«. Sovjetska zveza je danes ponovila svoje nasprotovanje proti brazilski zahtevi, da se pozovejo podpisnice moskovske deklaracije glede avstrijske neodvisnosti. Brazilski predstavnik je ponovil svoje razloge s prve seje in sovjet-tudi Češkoslovaška, je bil z ski predlog, ki ga je podprla 48 proti 5 glasovom zavrnjen. Popoldne se je nadaljevala splošna debata in prvi je govoril poljski delegat Skrse-zewski, ki je stavil sledeče predloge; 1. takojšnje prenehanje sovražnosti na Koreji; 2. povratek vojnih ujetnikov na podlagi ženevske konvencije; 3, umik vseh tujih čet s Koreje, vštevši kitajske »prostovoljce«; 4. ureditev korejskega vprašanja med samimi Korejci pod nadzorstvom komisije, ki bi jo sestavljali predstavniki držav, ki so neposredno zainteresirane v spo-ru, in predstavniki držav, ki niso udeležene v vojni; 5. poziv velesilam, naj znižajo za eno tretjino svoje oborožene sile in svojo oborožitev; 6. sklicanje mednarodne konference za razorožitev; 7. takojšnja in brezpogojna prepoved atomske bombe in drugega orožja za množično uničevanje ter uvedba strogega mednarodnega nadzorstva nad izvajanjem te prepovedi; 8. poziv vsem državam, naj ratificirajo ženevski protokol, ki •■I Ameriška delegacija v OZN. Od leve preiti desni sedijo: Ernest Gross, sen. Theodore Green, Dean Acheson, VVarren Austin, Eleonora Roosevelt, sen. Alexarder Wiley. Pokonci od leve proti desni: Benjamin V. Cohen, Edith S. Saa>son, Philip Jessup, Isador Labin, Charles Spraigue. prepoveduje kemično in bakteriološko orožje; 9. izjava skupščine, da udeležba v NATO ni v skladu s članstvom v OZN; 10. sklenitev mirovne pogodbe med petimi velesilami. Poljski delegat je v svojem govoru obtožil ameriško vlado, da sistematično preprečuje sklenitev premirja na Koreji ter da skuša vojno razširiti z napadom na električne centra, le na reki Jalu. Ponovil je že stare obtožbe o uporabljanju bakteriološkega orožja na Koreji in o sabotiranju dela komisije za razorožitev. Dalje je obsojal oborožitev Zahodne Nemčije in izjavil da se Japonska spreminja v oporišče za napad na Kitajsko. Kanadski predstavnik, ki je odgovoril poljskemu delegatu, je poudaril, da bi bilo treba čim hitreje priti do miru na Koreji na podlagi sedanje boj. ne črte. Poljska resolucija je prva reakcija sovjetskega bloka na Achesonov govor, ki je izjavil, da se bodo sile OZN borile na Koreji, dokler ne bo sklenjeno premirje s pravičnimi pogoji. Nekateri opazovalci so mnenja, da ne bo Višinski, ki je napovedal za jutri svoj govor, povedal nič bistveno novega k temu propagandističnemu manevru, predlogi za znižanje oborožitve in za pogodbo med petimi velesilami enostavno povzemajo razne dosedanje propagandistične resolucije, ki so jih v zadnjih letih objavljali Sovjetska zveza in njeni sateliti. Komisija OZN za združitev in obnovo Koreje je objavila poročilo o položaju na Južni Koreji, v katerem pravi med drugim, da se Singman Ri. zato da doseže svoje politične smotre, ni oziral na zakonske določbe in na ustavo ter se po-služil demonstracij množice, vojaškega sodišča in je zlorabljal vladno oblast, zato da o-meji svobodo političnega izra. žanja. Komisija izjavlja, da je upravičena zaskrbljenost zaradi pomanjkanja demokracije v južnokorejski republiki. Ostavka finske vlade HELSINKI, 17. — Kekkone-nova vlada je danes podala ostavko, kar je povzročilo presenečenje. Se pred ostavko je bila burna seja agrarne parlamentarne skupine, ki je trajala tri ure in pol. Na koncu so z glasovanjem zavrnili zahtevo socialnih demokratov, naj bi vskladili tudi cene kmetijskih pridelkov s splošno višino mezd Politična kriza izhaja tudi iz spora ki je nastal med obema strankama vladne koalicije, agrarne in socialdemokratske, v zvezi z nameravanim zvišanjem najemnin. Socialni demokrati izjavljajo, da je treba istočasno s tem ukrepom izdati zakon, ki naj stabilizira kmetijske dohodke. Danes zjutraj so v smislu sklepa vodstva stranke social no demokratski ministri podali ostavko, s čimer je bila kriza že odprta. Attlee v Milanu MILAN. 17. — Danes je prišel z letalom iz Londona bivši britanski ministrski predsednik Clement Attlee. Sprejela ga je delegacija PSDI. ki so jo sestavljali Saragat, Tre-ves in Turati. Začetek kongresa socialistične internacionale MILAN. 17. — Danes zvečer se je v gledališču Scaia začel drugi kongres socialistične internacionale (COMI SCO). Kongresa se udeležujejo predstavniki 36 dežel, med njimi zelo vidne osebnosti mednarodnega socialističnega življenja, kot Attlee, Spaak, Guy Mollet Erlander (Švedska), Ollenhauer (Zah. Nemčija), Schaerf (Avstrija), Bol-le (Holandska). Eki Sona (Japonska). V italijanskem zastopstvu sta tudi Saragat in Romita, ki sta bila izvoljena tudi v predsedstvo; Saragat je danes zvečer tudi govoril. Glavni govor na današnji seji je imel predsednik internacionale glavni tajnik laburistične stranke Morgan Philips. Poudaril je, da so socialistične stranke. združene v socialistični internacionali ob njeni ustanovitvi štele 9 milijonov 750.000 članov, predstavljale pa so 43 milijonov glasov. Letos se je število glasov včlanjenih socialističnih strank povečalo na več kot 60 milijonov. Middletonov razgovor v Teheranu LONDON. 17. — Britanski odpravnik poslov v Teheranu Middleton je nocoj sporočil zunanjemu ministrstvu da se je sestal z iranskim zunanjim ministrom Fatemi in ga vprašal za pojasnila v zvezi z Mo-sadekovim govorom, v katerem je napovedal prekinitev diplomatskih stikov z Veliko Britanijo. Dodal je, da mu ni mogel Fatemi dati nobenega pojasnila. Iz Stokholma pa medtem javljajo, da je Iran zaprosil švedsko vlado, naj bi ščitila iranske interese v Veliki Britaniji zaradi prekinitve odnosov med dvema vladama. Dodaja se, da švedska vlada proučuje to prošnjo. Nova razdelitev sovjetske hierarhije MOSKVA, 17. — Danes se je sestal novi centralni komite VKP (b) in izvolil iz svoje srede prezidij, ki nadomešča dosedanji politbiro. Obenem so izvolili tudi tajništvo pre-zidija, ki bo najvišji organ v ZSSR in bo po svoji moči preseglo politbiro ker bo v njem oblast koncentrirana v rokah manjšega števila oseb. V prezidiju bodo — po vrsti, kot jih navaja uradno poročilo — Stalin, Andrijanov, Ari-stov, Berja Bulganin, Voroši-lov, Ignatjev, Kaganovič Ko-ročenko. Kuznecov. Kuusinen, Malenkov, Melišev, Mjelni-cov, Mikojan. Mihajlov. Molotov, Pervuhin Ponoma-renko, Zarubev, Suslov. Hruščev, Cesnikov, Sver-nik. Skirjatov. Med kandidate za člana prezidija sta se povzpela tudi Višinski in Judin, mednje pa je padel nekdanji član politibiroja V novem tajništvu je pet starih članov; Stalin Malenkov. Hruščev Ponomarenko in Suslov, pet je pa novih; Mihajlov ^ (sekretar Komsomola), Brežnev, sekretar moldavske KP, Aristov, sekretar pokrajinskega komiteja v Čeljabinsku Pegov, načelnik oddelka za lahko industrijo pri CK. in Ignatjev. doslej viden funkcionar v CK. ..Gulto d'Halla" Od tistih 97 novih zvonov, o katerih poročamo na drugi strani, da jih bo jutri popoldne blagoslovil fašistični škof Santin pred cerkvijo Novega Sv. Antona, bodo nekatere obesili tudi v zvonikih župnih cerkva v Barkovljah, v Dolini, na Kontovelu, na Opčinah, v Padričah, v Starih Miljah, v Rojanu in v Gro-padi, ostale pa bodo dali posameznim župnijskim cerkvam v mestu. Prefekt in conski predsednik Palutan (ki je prefekt po ukazu iz Rima in sme nositi ta naslov zaradi nerazumljive tolerantnosti ZVU) je v svoji objavi še prav posebej poudaril, da je za zvonove poskrbela italijanska država, pri čemer pa je pozabil poudariti, da je bila prav ta italijanska država tista, ki je zvonove pokradla in jih prelila v topove, katere je nato blagoslavljal fašistični škof Santin. In ta fašistični škof, ne bi bil fašistični, če ne bi bil naročil in ukazal, da morajo novi zvonovi služiti njegovi iredentistični propagandi. Ukazal je namreč uliti napis okrog vsakega zvona, v katerem je (v latinščini) rečeno v prvih besedah tudi tole (navajamo italijanski prevod, kot so ga objavile včerajšnje ((Ultime No-tizie«): «Da un’ eccelsa torre, volt« ai culto dTtssJlia, donde il lu-rere d’una guerra rovinosa mj strappo, io inn-alzo ogni giorno tina pia lede, con delce armo-niia, al Dio del Cielo...». Tole poudarjanje «kulta Ita. lije« moramo označiti takoj s pravo besedo: najnovejše San-tinovo fašistično izzivanje. Ne-glede na to, da katoliška vera ni samo vera Italije in ne glede na dejstvo, da če so Tržačani — Slovenci in Italijani — katoličani, niso katoliča. ni zato, ker ima ta vera v Italiji svojega poglavarja, je fašistični škof izbral besedo «kult» namesto «vera». da bi se pač moglo pod tem razumeti še marsikaj drugega. In če je v mestnih župnijah še kolikor toliko fašistov in ire_ dentističnih klerikalcev, ki jih napis ne bo bodel v oči, pa je o prav teh mestnih župnijah dovolj,veliko število vernikov slovenske narodnosti ki bodo napis fašističnega škofa ocenili prav tako za izzivanje kot ga ocenjujemo mi. No, višek izzivanja pa pomeni postavljati nove zvonove z iredentističnimi napisi in v službo iredente v po-popolnoma slovenske vasi kot so Dolina, Gropada, Kontovel itd. in v slovenska predmestja kot so Barkovlje in druge. Končno poudarjamo še drzno perfidnost škofovega ravnanja: pomislite samo kako zvito je preračunal na izvršeno dejstvo v bron vlitih latinskih črk besede ((Italijan, ki naj bi po sem slovenskem ozemlju pričale o (dta-lijar.stvun naše cone in kako je že v naprej z gotovostjo predpostavljal, da se takšnemu izvršenemu dejstvu ne bo nihče upal upreti. Toda moti se! Italijanska šola raznarodovalna postojanka v Ricmanjih povampirjenega fašizma Ameriški protest sovjetski vladi MOSKVA, 17. — Predstavnik ameriškega poslaništva v Moskvi je sporočil, da je odpravnik poslov izročil danes sovjetskemu podtajniku v zunanjem ministrstvu Puškinu protestno noto zaradi sestrelitve ameriškega letala B-29. Predstavnik pa ni hotel dati drugih pojasnil o tem protestu Domnevajo, da gre za a-meriško letalo, o katerem je sovjetska vlada javila, da je izginilo v morju severno od laponske potem ko so sovjetska lovska letala ((odgovorila na njegovo streljanje«. Koliko spomenic, prošenj in intervencij je potrebnih, da dobimo Sovenci šolo, za katero z natančnimi seznami resnično slovenskih otrok dokažemo, da nam je taka šola potrebna! O vrtcih v mestu in predmestjih, o vrtcu na Proseku, 0 osnovni šoli v Gabrovcu in drugih šolah smo že toliko govorili, pis®ii, zahtevali, da pozna te probleme že vsak Slovenec; a kljub temu ostanejo naše zahteve le zahteve in primerilo se je, da so odgovorne oblasti celo požrle že dano odobren je, kot se je primerilo pri otroškem vrtcu v Ulici sv. Frančiška. Vse drugače gre pri italijanskih šolali. Najnovejši primer imamo sedaj v Ric-manjiih. Te dimi so se pojavili n» županstvu v Dolini trije gospodje, menda šolski nadzornik, didaktični ravnatelj in učitelj z italijanske šole pri Domjti in so sporočili županu, da bo v Ricmanjih od- prta italijanska šola! TA SOLA NAJ BI IMELA VSEGA OSEM UČENČEV. VIDI SE, DA PRI ITALIJANSKIH ŠOLAH NIZKO ŠTEVILO UČENČEV NE IGRA VLOGE, KAJTI ZA SLOVENSKO SOLO V GABROVCU BI BILO VSEKAKOR VEC UČENČEV KOT ZA ITALIJANSKO RIC-MANJSKO, PA SE OBLASTI LE POMIŠLJAJO UGODITI ZAHTEVI LJUDSTVA, KI JE SE PODPRTA OD ZGON IŠKEGA OBČINSKEGA SVETA. Tudi razdalje se za slovenske io italijanske šole ocenjujejo različno. Od Ricmanj do Domja je za polovico krajša pot kot med Gabrovcem in Prosekom in eventualnim ricmamjskim otrokom, ki bi obiskovali italijansko šolo pri Domju ni treba prečkati nevarno avtocesto, kakor jo morajo ga brovski učenci, ko hodijo v proseško šola Todia ostanimo kar pri ric-manjski italijanski šoli. Ali je ta šola v slovenskih Ricmanjih sploh potrebna? Odgovor na to vprašanje nam da pregled onih osmih prijavljenih učencev. POLOVICA TEH, T. J. ŠTIRJE SO IZ POPOLNOMA SLOVENSKIH DRUŽIN (DVA OTROKA STA IZ BEGUNSKE DRUŽINE HRVAŠKEGA PORE KLA). TRIJE OTROCI IMAJO OČETA SLOVENCA IN MATER ITALIJANKO, TOREJ SO SE VEDNO OTROCI, KI BI LAHKO OBISKOVALI SLOVENSKO SOLO, NE DA BI SE PRI TEM TEPTALA NARODNOSTNA NAČELA, TOLIKO BOLJ, KO ŽIVE TE DRUŽINE V POVSEM SLOVENSKEM OKOLJU. PREOSTANE TOREJ EN SAM CISTO ITALIJANSKI O-TROK, TODA SE ZA TEGA JE UGOTOVLJENO, DA GA HOČEJO PRITEGNITI V SOLO PREDČASNO. ROJEN JE LETA 1947 IN BO ŠOLOOBVEZEN SELE NASLEDNJE LETO. Iz zgoraj navedenega izhaja jasno, da se italijanska šola v Ricmanjih ne ustanavlja iz potrebe italijanskega ljudstva na našem ozemlju, tem več da je to izrazita raznarodovalna postojanka fašističnega tipa. Da jo morejo italijanski šovinisti vzpostaviti, Je zasluga nekaterih mlačnih in nezavednih (da ne rečemo kaj hujšega) staršev, ki so za skledo leče ali judežev groš pripravljeni prodajati svojo kri in svojo čast. Ponavlja se primer Stivana, kjer so uspeli Italijani pred leti odpreti svojo šolo edinole s pomočjo slovenskih staršev, ker italijanskih otrok niso imeli. Za italijansko šolo v Ricmanjih agitira med slovenskimi starši mati, ki jo njeno lepo slovensko ime Milka izdala, koliko je v njej italijanstva, Teda Ricmanjci odklanjajo italijansko šolo, v kateri vidijo, kot smo že rekli, le povampirjen fašizem. Sicer pa so imeli sami priliko slišati, kaj hoče italijsnska šola napraviti iz slovenskih otrok. Slovensko dekletce, ki so jo njeni starši poslali v italijanski vrtec k Domju, (četudi Je tem tudi slovenski vrtec), je sosedom povedalo, da se je prvi dan pouka v italijanskem vrtcu naučila stavek: «IO SONO ITALIANAh. Komentar menda ni potreben: ta stavek izdaja ves program italijanskih šol v slovenskih vaseh. Za ponovni razvoj fašistične raznarodovalne akcije niso odgovorni le njeni pobudniki italijanski šovinisti, temveč predvsem Zavezniška vojaška uprava, ki je vse 0d leta 1945 dajala italijanskemu šovinizmu potuho in podporo, po londonski konferenci pa izročila vso oblast, za katero je obdržala pravno in moralno odgovornost, emisarjem rimske vlade, Včerajšnje ((Ultime Noti-ie» so prinesle na uvodnem mestu prve strani poročilo o zunanjepolitični debati v italijanski poslanski zbornici pod velikim naslovom, ki ga navajamo v originalu: «Per il TL di Trieste Mosca man-tiene ancora gli impegni con Belgradov, in še dodale, da je ((Nenni javno priznal to stališče sovjetske politike v julijskem vprašanju». Nenni je dejal (citiramo po »Ultime Notizien. da ne bo nesporazuma). da «ni nepremostljivih razlogov za nesporazum med nami (t. j. Italijo) in ZSSR, razen morda glede vprašanja Trsta, prejudiciranega z obveznostmi in sklepi, ki jih je ZSSR sprejela do Jugoslavije, ko so se italijan_ ske divizije borile na Donu proti ZSSR». Gre za očiten Nennijev po. skus, da pred vesoljno italijansko iredento opere Moskvo za njeno formalno stališče glede Trsta v prvih povojnih letih. Kako zelo formalno, to je neiskreno, je bilo to stališče, ve morda najbolje sam Nenni, ki je bil v tistih časih zunanji minister, in ki se dobro spominja vsa) dvojega: dogodkov v juniju 1945 in pa pariške konference velikih leta 1946. na kateri je Molotov, ne da bi prej o tem obve. vestil jugoslovansko delegacijo. (s katero je bil vezan s tolikimi ((impegnis) opustit podporo jugoslovanskim zahtevam in pristal na ustanovitev STO — tistega STO. ki bi lahko bilo, kot je dejal sam i\enni, samo vmesna stopnja do priključitve k Italiji. Kaj se je treba torej še pritoževati? Da je danes sovjetsko stališče glede Trsta predvsem tako, da bi čim več škodovalo Jugoslaviji, menda tudi ni treba posebej dokazovati. Da se to protijugoslovansko stališče odlično sklada s prav takim protijugoslovanskim stališčem Rima, je tudi na dlani. To dejansko komplementarnost interesov italijanskega in sovjetskega imperializma dokazujejo že ((Ultime Notizie» s podobnimi poskusi, kot je ta, o katerem govorimo. Perfidni so, da — toda ne toliko, da ta umazana perfidnost ne bi bila že na prvi pogled očitna. PRIMORSKI DNEVNIK seja Ste veri anskega občinskega sveta Števerjanska občina ima vso pravico do državne pomoči Tudi Jazbine bi morale dobiti elektriko - Premajhen prispevek barona Teufenbacha STEVERJAN, 17. — Na zadnji seji števerjanskega občinskega sveta so svetovalci sklenili obrniti se na goriško hranilnico, naj jim izplača 1.700. tisoč lir kot predujem na posojilo, ki ga bo nudila država za kritje lanskoletnega proračunskega primanjkljaja. Glede živinozdravnica so sklenili, da bodo zanj izplačali samo tisti del stroškov, ki jih je števerjanska občina imela od svoje ustanovitve meseca februarja 1951 dalje. Za stroške pred tem časom pa naj skrbi občina v Koprivi, pod katero je takrat spadal tudi Steverjan. Odobrili so zvišanje občinske trošarine na električni tok od 7,50 lir na 10 lir za Kw. Očistili bodo občinske vodnjake in uredili s pomočjo goriškega higienskega urada živinska napajališča. To so sklenili napraviti v zameno za vodovod, ki ga je Kmečka-delavska zveza v predvolilni dobi napovedovala. Napravili bodo obračun za popravilo občinskih cest, ki so v zelo slabem stanju in zaradi katerih je čuti med šte-verjanskim prebivalstvom marsikatero pikro opazko. Nadalje bodo obnovili vrata seia DOhraiinsKega uprauneoa odbora GORICA, 17. — Na seji, ki jo je pokrajinski upravni odbor imel v sredo zvečer pod pred. sedstvom podprefekta Di Pa-squaleja, so sprejeli sledeče sklepe; Občina Gorica: najem prostora za seje občinskega sveta: javna razsvetljava v Stražicah; brezplačen odstop občinskega zemljišča za gradnjo hiš za brezdomce v Ul. Lantieri; povišek plače župniku v Pevmi. Občina Doberdob- komisija za pregled prizivov v zvezi z občinskimi davki Občina Tržič: povišek plače občinskim uslužbencem v zve. zi z novimi davčnimi dajatva. mi. Občina Kopriva: davek na stroje za ekspres kavo, na služinčad, na reklamne deske, na avtomobile in policijska dovoljenja; pristop k državni zvezi italijanskih občin; nove tarife potrošniškega davka. Občina Krmin: plača poverjeniku OMNI Dismu Rendu; posojilo z blagajno DDPP za gradnjo ljudske šole in otroškega vrtca v Bračanu. Občina Fara: kritje višjega izdatka za gradnjo vodovoda vzhodne Furlanije. Občina Gradiška: povišek plače župniku v Brumi. Občina Romans; povišek plače duhovnikom. Občina Ronke; davek na slu. žinčad, na klavirje, na biljarde, na reklamne deske in stroje za ekspres kavo (odloženo); povišek prejemkov župnikov iz Ronk. Občina Zagraj; nakup zemljišča za gradnjo ljudskih hiš. Občina Turjak; davek na kla. virje, na biljarde, na reklamne deske, na zasebne avtomobile, na služinčad, na stroje za ekspres kavo, na pse in na po licijska dovoljenja. Pokrajinska uprava; popravek proračuna za leto 1952 v zvezi s plačilom prejemkov po. krajinskim upokojencem za drugo šestmesečje 1951. Novo delo goriške livarne GORICA, .17. — V goriški livarni so včeraj vlili doslej I največji kos po vojni. Njegova , teža znaša 75 stotov. Ker imajo v »livarni na razpolago samo dve peči za taljenje železa, so morali uporabljati obe. Delo je trajalo od devete do 14 ure. Vidimo, da je goriška livarna visoko kvalitetna in da more vlivati tudi zelo velike dele. KINO VERDI. 17: «Zaseda Fort Point«. VITTORIA. 17: «Prevara». CENTRALE. 17: «Biserni križ«, E. Flynn. MODERNO. 17: «Od Apeninov do And«. kapelice na pokopališču. Župniku pa so za 100 odst. povišali biro. Mnogo so govorili o nape- Opozarjamo, da ima podružnica Primorskega dnevnika v Gorici novo telefonsko številko 33-82 ljavi elektrike v Jazbine. Družba Selveg je napravila celo proračun za stroške napeljave v višini 1.800.000 lir. Jazbinski zastopniki so izjavili, da bi vaščani sami plačali okoli 400 tisoč lir in bi na vsako hišo odpadlo 12 tisoč lir. Preostali denar bi morala občina kriti s posojilom. Steverjanski svetovalci skupaj s podžupanom Cigličem so se temu predlogu upirali. Menijo, da bi morali tudi Jaz-binci po vzgledu Steverjancev napeljati elektriko na lastne stroške. S takim ravnanjem pa so užalili tri jazbinske svetovalce, ki so zapustili sejo. Mnenja smo, da je ravnanje nekaterih števerjanskih svetovalcev skupaj s podžupanom nepravilno in verjetno plod prevelikega lokalpatrio-tizma. Jazbine so sestavni del števerjanske občine, plačujejo davke in imajo pravico zahtevati koristi od svojih dajatev. Priznati je sicer treba, da je števerjanska občinska blagajna precej prazna in da je treba zato temeljito obrniti vsako liro, preden jo nekam vložijo. Toda to ni razlog, da že vnaprej odbijejo jazbinsko zahtevo. Jazbine so vas, ki imajo med vsemi slovenskimi vasmi na Goriškem največje potrebe. Nimajo šole, pokopališča, cerkve, niti električnega toka. Treba je najti rešilno pot. Baron Teufenbach bi lahko več prispeval kot posamezni vaščani. Baronova uprava je za napeljavo elektrike pripravljena dati po 5000 lir za vsako osebo. To je odločno premalo, kakor je bila tudi premajhna vsota za popravilo jazbinske ceste. Baron je za to delo menda prispeval okoli 24 tisoč lir. g popravilom ceste pa je njegovih 200 njiv pridobilo na vrednosti najmanj 10 odstotkov. Po posebnem zakonu je država dolža kriti proračunske primanjkljaje občin, ki jih je državna meja najbolj prizadela. Med te spada tudi števerjanska občina, ki ima vso pravico, da se državne pomoči posluži in s tem izvede svoje načrte med katerimi bi bila napeljava elektrike v Jazbine med najpomembnejšimi. ST. LENART V BENEŠKI SLOVENIJI KISA m je TKE TESTI iz bc ^nesbi n vasi IZPRED SODISCA Moževa „nežnost" in ženina prizanesljivost GORICA, 17. — Dne 27. decembra lani so v mestno bolnišnico v Tržiču pripeljali mlado ženo, ki je krvavela na čelu. Zdravniki so ranjenki ob. vezali precejšnjo rano na čelu in izjavili, da bo ozdravela v desetih dneh. Agentom v bolnišnici je Nel. la Doria por. Guerrini povedala, da jo je pretepel mož, ki se je tistega večera vrnil domov vinjen. Mahnil jo je s polenom po glavi brez vsakršnega vzroka, potem ko jo je poklical iz spalnice, kjer se je mudila z otroki. Policija je 28-letnega Alojza Guerrinija iz Tržiča Ul. Buo-narroti 4 zaradi tega prijavila sobnim oblastem. Pri današnji razpravi na kazenskem sodišču so nasilnega moža oprostili obtožbe pretepa žene, ker ga je sodnim oblastem prijavila le policija in ne prizadeta stran, ka, oziroma žena. nikov, ki jih je Carli izzval na spiritističnih sejah, samo pod. la sleparija, je drznega goljufa prijavil policiji. Letošnjega maja je okrajni sodnik dr. Siena zaradi tega obsodil Carlija, ki je bil že večkrat kaznovan zaradi različnih prestopkov, na 9 mesecev in 10 dni zapora, na plačilo 12.000 lir globe, povračilo škode prizadeti stranki, plačilo zastopnika prizadete stranke v znesku 20.000 lir in poravnavo sodnih stroškov. Proti obsodbi je Carli vložil priziv, ki so ga danes pregledali na kazenskem sodišču. Sodišče je Carliju potrdilo kazen in ga obsodilo na plačilo stroškov prizivne razprave. Zavrnjen priziv mladega čarovnika GORICA, 17. — Svojčas je imela goriška kronika mnogo opravka z drznim čarovnikom in medijem, 24-letnim Lucianom Carlijem iz Ul. Marconi št. 3. Kot znano je Carli s svojimi nadzemeljskimi sposobnostmi opeharil upokojenca Romana Riccardija iz Ul. Ca-puccini 11 za vse njegovo imet. je, z obljubo večnega zveličanja. Stari upokojenec je na predlog Carlija, kateremu je verjel, da je v stalnih stikih z največjimi svetniki in mogočnimi pokojniki, zastavil celo stari plašč in to tik pred zimo, da je Carliju lahko dal poslednjih 3000 lir, za katere mu je ta izposloval pri neki veliki svetnici še zadnje odpustke. Toda ko je Riccardi ostal brez beliča v žepu in je malodane gladoval, se je mahoma osvobodil suženjstva, v katerega ga je Carli privedel s svojimi sleparskimi sposobnostmi. Nekaj časa prej je namreč dal Carliju, ko mu je ta že prej izpulil ves denar in precej dragocenih predmetov, še dva zlatnika. Carli mu je obljubil, da jih bo zakopal pod podobo sv. Rite iz Cascie in da mu jih bo ta na njegovo prošnjo postoterila. Hotel je v gledališče brez vstopnice GORICA. 17. —- Nekega večera septembra 1950 je 30-letni Remo Savorgnan iz Tržiča Ul. S. F. d’Assisi hotel po vsej sili v gledališče «Azzurro» brez vstopnice. Blagajna je bila že zaprta in vratar ga ni pustil naprej. Toda Savorgnan, ki je bil nekoliko vinjen, ni odnehal od svoje namere, tako da je moral vratar klicati na pomoč komisarja javne varnosti. Ko je vprašal Savorgnana po o-sebni izkaznici, ga je nasilnež zavrnil z grobimi psovkami. Zato so ga takoj aretirali in ga naslednjega dne prijavili sodnim oblastem. Pred časom ga je tržiški o-krajni sodnik zaradi razžalje-nja č^sti komisarja javne var. nosti Carla Contrada in ker policistom ni hotel pokazati osebne izkaznice, obsodil na 4 mesece zapora in na plačilo 3000 lir globe. Savorgnan je proti razsodbi tržiškega sodnika vložil priziv, ki so ga danes pregledali na tukajšnjem kazenskem sodišču. Kazen so mu potrdili in ga po. leg tega obsodili še na plačilo stroškov prizivne razprave. zdravnikov, kako si je prizadela take poškodbe, odgovorila, da jo je mož neusmiljeno pretepel. Za stvar se je že pričela zanimati policija. Cepljenje proti tifusu Visoki komisariat za javno zdravstvo sporoča vsem tistim, ki do sedaj še niso bilj cepljeni proti tifusu, da to čim prej opravijo. Cepljenju proti tifusu so podvrženi varnostni uslužbenci in tisti, ki imajo posla v kuhinji, pri razkuževanju, snagi in čiščenju bolnic in sploh vseh javnih in zasebnih bolnic; uslužbenci, ki imajo posla pri razkuževanju predmetov, v javnih pralnicah, pri prenašanju bolnikov in uslužbenci zasebnih zavodov; uslužbenci, ki imajo posla za pripravljanje vode in zbiranje in oddajanje mleka. Vsj prizadeti naj se obrnejo na Higienski urad v Ul. Mazzini št. 7 vsak dan od 9. do 12. ure za podrobnejša pojasnila. Rezija Učiteljico Terezijo Tonino, pokojnega Andreja, staro 46 let so morali peljati v videmsko bolnico. Ko je pred nekoliko dnevi telovadila s svojimi šolskimi otroki, se ji je tako nesrečno spodrsnilo, da je padla. V prvem trenutku je mislila, da si je samo pretegnila mišico. Ker pa bolečine niso ponehale, so jo odpeljali v bolnišnico v Videm, kjer so zdravniki ugotovili zlom. Zdraviti se bo morala 1 mesec. Tarčent Tudi v Tarčentu je začela z delovanjem organizacija evropskega federalističnega gibanja. Prejšnjo soboto je bil v dvorani hotela Italia sestanek članov in simpatizerjev. Govoril je dr. Guido Commessati, zaupnik organizacije za to področje. Evropsko federalistično gibanje ima, v Furlaniji precej pristašev. In to zaradi tega, ker je v pokrajini mnogo emigrant tov, kar vpliva, da je mentaliteta prebivalstva internaciona-listična. Predvsem pa ustvarja to dejstvo, da se ljudstvo v Furlaniji čuti Furlane. Ker ne morejo uveljaviti svojih lastnih teženj po avtonomiji zaradi ostre sabotaže demokristjanov, se zatekajo k idealu evropske federacije. V bistvu predstavlja tudi to način, kako odtegniti se pritisku rimske birokracije. Tajpana Uprava občine Tajpana je na svoji seji 21. maja ugotovila potrebo, da bi kupila nekaj privatnih zemljišč za nekatera javna dela, ki so potrebna. 2u pan je 18.9.1951 napravil prošnjo na prefekturo, ki je bila odobrena. Tako je z dekretom prefekture občina Tajpana pooblaščena, da prevzame potrebna zemljišča. V Porezju so odkupili Zussi-nu Angelu, pok. Ivana 145, kv.m za 46.650 lir in Josipu Zussinu, pok. Valentina 240 kv.m zemljišča za 76.000 lir. V Platišču pri Prosnidu so odkupili bratom Evgeniju, Alojziju in Zari Simič, pok. Avgusta 340 kv.m za 101.000 lir. Od tvrdke Suzana Simič, pok. Giobata in Ana Makorik, pok. Matije 220.000 kv.m za 68.000 lir ter Antoniju Černetiču, pok. Ivana 252 kv.m za 77.000 lir. Te številke nam kažejo, kakšno vrednost dajejo zemljiščem na tem področju, saj so plačali kv-m nad 300 lir. Cena, ki je ne plačujejo v Furlaniji niti za najboljša polja. Ce pa pomislimo na dejstvo, da je kupec občina, potem so cene nizke, kajti v takih primerih je vedno prisilna razlastitev, ko ima pravico lastnik postaviti ceno. Take cene za zemljišča v gorskih krajih so splošne za vse vasice, tudi za tiste v Terski dolini ter občino Brdo za vsa obdelana zemljišča. Imenujejo jih sicer plodna, toda zaradi lege, ta zemljišča lahko obdelujejo le brez strojev. Videm Zavod za zaščito mater in otrok je poklical na pomoč policijo, ker je neka ženska razbijala v uradu zavoda. Nekaj agentov je takoj prišlo in komaj so to divjo žensko ukrotili. V zavod je prišla, da bi dobila svoja dva otroka, katere je zavod za zaščito mladoletnih upravičeno vzel v oskrbo. 2e-r.a, ki je živela zelo nemoralno, se nj brigala za svoja otroka, tako da sta živela zapuščeno in zanemarjeno, dokler ju ni zavod vzel v svojo zaščito. Takoj ko je zvedela za ta odlok, se je obrnila na vodstvo, zavoda, da ji vrne otroka. Razložili so ji. da ju bo lahko-pogosto videvala, toda nemogoče je, da bi ju pustili v njenem varstvu. Te pojasnitve so razburile Fabbro, ki se je zaletela v vrata iz železa in stekla, da so, padla iz tečajev ter jih zagnala proti zidu, da so se skoro razletela. Nato je napravila isto s kolesom in bila tako divja, da se ji nihče ni upal približati. Med tem početjem so seveda padale žalitve na tiste, ki so ji odvzeli otroka. Policiji je končno uspelo prisiliti žensko, da se ‘je umirila. Takoj so jo odpeljali v zapor, kjer bo morala odgovarjati za svoje divjanje. Na. policiji so ugotovili, da se piše ta ženska Lidija Faibbro iz Vodnjana, sedaj pristojna v Videm. To je torej ena izmed tistih oseb, ki so jih s tisoč obljubami pridobili, da so op-tirale za Italijo, kjer jih niso lepo sprejeli, tako kot so jim obljubljali. Sovodnje Zopet žrtev med našimi:emigranti, ki iščejo zaslužka v tujini. 47-letna Angela Jelina iz Mašere je šla za služkinjo v Anglijo. Sedaj so dobili domačini brzojavko, ki jim sporoča suho vest, da je nesrečna žena umrla. • MESTU OBČINSKI ST gj 0 vprašanjih upravnega znašaj« . iinent P GORICA, 17. — Ob skoraj popolni zasedbi je bila sinoči v dvorani deželnih stanov goriškega gradu seja mestnega občinskega sveta, na kateri je župan dr. Bernardis v začetku poročal o uspehih svojega rimskega potovanja. Naglasil je, da ima po razgovoru s podtajnikom Andreottijem veliko več upanja v izvedbo načrtov za namakanje krminsko-gradiščanskega polja Nadalje so se lotili številnih de razmestitve delovnih centrov pa je svetovalec tov. Pavlin dejal, da bi bilo treba nujno popraviti cesto za Oslav-jem in cesto v St. Mavru do šole. Dodal je tudi, da bi bilo treba popraviti obcestne jar- trepa popravni uuecomc j«, - sušenega 8 ke in jih urediti z namestit- i no tudi iz P° ocjaljšali s®8* vijo cementnih cevi. Seja se je zaključila, ne da bi dnevni red izčrpali. Nadaljevali bodo prihodnjič. 2. Za tropine so leg trdega dela jagod ^ dni peclji, ce >o se od jagod. opin 3. Rok za hranjenj tjJtt bodo podaljšali s®Jelujejo vi- pridelovalce, k■ grozdi® no tudi iz postisen-g Tem bodo rok g, » ' podlagi. vrstnim Prideloval^8 stavi Trgovska zW ^ 4. Ro zgoraj n»« branili Sa-bodo tropine lanKU ' m0 a) pr0St02n.r^ž; kak d) ra drug točk dnevnega reda, ki so po j S0StQI16k pr6(lstQVIlikOV _. fjnancu‘‘‘ go svoji , vsebini upravnega *n»- j videmskih in goriških zadrag; p°d fnt0r0 pomešane * [una čaja. Med te spada nakup 15 3 j b) ce so v Miane * tisoč stotov kuriva za občin- GORICA, 17. - V soboto bo krmo; c) mocno4 ^^ne, ske urade, nakup ozemlja v "a sedežu zadrug sestanek Ul. Torriani za gradnjo trans- gonskih m videmskih pred-formatorja in zamenjava zem- | stavnikov zadrug. Ukvarjal, ljišča za razširitev zgoraj na- ** bodo s skupno nabavo Navedene ceste Sa za obe P°kraJmi. Sestanka ve ne se bo udeležil na povabilo tu- di predstavnik goriške nabav-noprodajne zadruge. Po odobritvi navedenih točk dnevnega reda je odbornik Polesi prebral poročilo o sklepu najemniške pogodbe za nove občinske prostore na Kor-zu Verdi 29. Dejal je, da je imelo goriško županstvo pred nastopom fašizma občinske seje v prostorih, kjer je bil do nedavnega sedež oficirskega krožka v Zitterjevi hiši. Kmalu po nastopu fašizma je Zit-ter poslopje odkupil. Te dni pa je občinska uprava, o čemer smo svojčas že poročali, napravila z Zitterjem najemniško pogodbo za prostore na Korzu Verdi 29 v prvem nadstropju, kjer je poleg štirih sob in pritiklin tudi sejna dvorana. Najemniška pogodba je bila pod določenimi pogoji napravljena za dobo devetih let po 75 tisoč lir mesečne najemnine, katero pa bodo .lahko znižali odnosno zvišali, če bo lira izgubljala odnosno prido- KoncerT v Trstu GORICA, 17. — V sredo 22. oktobra bo v tržaškem Avditoriju koncert violinista Igorja Ozima in pianistke Hilde Hohak—Cas. Zveza prosvetnih društev v Gorici bo ob tej priliki organizirala avtobus za ljubitelje instrumentalne glasbe. Zato opozarjamo javnost, da se do torka prijavijo na sedežu Zveze Ul. Ascoli 1, kjer bodo dobili tudi potrebna pojasnila. Grobove je čas osnožiti in popraviti do 28. oktobra Mesino županstvo naČi,B povesi'J posušene: %iv3isk»i J* ;t 1 inskimi al! otem «P° .. padki. da jih 5e^ vseh °sta gnoji'0' v - •-» biti kot gnojno ■ prjdelbval primerih mor^^aU vina lropiaP živinske s°l! najmanj 1 vsak stot trt>P • vWt je 5. Kar se tiče zak°nsltei. Po člennUtembraJ952V^ odloka 2. sep proda3ati go prepovedan0 P ^ vit> hraniti za prirPinz nav- in vrenjem ** V _ vodo. Na prodaj L so fr » tista lahka vina, K ščena v **< belo in drobno. ( |al{a v ... nadalje lahk.° a> de5*'' rib ki so namenjena- prost0 b) ki jih hra-^o < destilerije P°d p0mcšs jj nih SirsŽ^t- X- vsaj lo 006 -njefla *' .m 50 za,orei 6- Vsl.U, v namene * jega lahka vina v ^ c) preJ iti črkami a), b) _nin naPr jg rici sporoča, da ma -------- .----- | s snaženjem in popravili bivala na veljavi. Svetovalec l grobov na glavnem pokopali-Vodicer je v razgovoru dejal, j gču zaključiti do 28. t. m. da bi bilo bolje zgraditi na | Po omenjenem roku ne bo županskem vrtu primeren pa- j nikomur dovoljeno, da bi se viljon, medtem ko je sveto- i ukvarjal z omenjenim delom Go' i odstavka, nioraj0 irju je treba ~Ujav0 na pr0Si®”>rfBie° valeč Verbi povprašal, zakaj so pogodbo sklenili s 1. septembrom, če prostori še niso bili pripravljeni. Pri reševanju nadaljnjih točk dnevnega reda so se sve; tovalči dalj časa zadržali pri ustanavljanju novih delovnih na pokopališču. Prefektov odlok o prekuhavanju tropin *“ »- ---.... vsaj, ... vo je viziti, o Te dni je prefekt gor,- delavo lahkega ,„e ** ške pokrajine v zvezi s pre- tg oP** u»ustavljanju m kuhavanjem tropin in pripravo | Kršitelji centrov. Poleg doslej petih : jahkih vin izdal dne 1. oktobra kaznovani P /»onf rnv „ 1. 0fl£QQ \ri Hnlnpa' d’A° . t, reSt,- kemijsko rici, Ul. Duca prijavi morajo ličino tropin jo nave ,ers',a' ki uporabiti za^J Vina; "bodo Vi110 rtflJ® vina, ki ga kjer bodo lfhkp_,injeflP t"rfj in ga hranili., vo je izdelavo omen) pel >p » dni fte odobrenih delovnih centrov 1 odlok štev. 20689. ki določa: bodo organizirali še"peT dru- l Hranjenje tropin, je dovo-gih za 3,500.000 lir. V zvezi z ljeno samo do 31. decembra delovnimi centri so bile izre-. 1952, razen če niso namenjene čene ostre kritike,-češ da de- prekuhavanju, za krmo ali v lavci niso dovolj pridni. Gle- zasebne namene. DEŽURNA Vso noč in ^ lekarna Venuti, tel. 2124. Varese Prelep ob zori GORICA, 17. — Dnes zjutraj navsezgodaj so pripeljali v mestno bolnišnico Brigata Pa. via 32-letno Lojzko Grandi iz Ul. Prato 17. Zensko so zdravniki pridržali na opazovanju, toda že pri površnem pregle- >' pvoeui-vi “u. •---------------------- - -* Pravcato uboštvo, v katerega du so ugotovili, da ima notra- ga je Carli spravil s pomočjo svetnikov, je Riccardiju odprlo oči. Ko je spoznal, da so bile vse izjave in obljube svet. nje poškodbe in številen rans in udarce po vsem telesu. S komaj slišnim glasom je Grandijeva na vprašanje Po dolgem pričakovanju se bo jutri začelo državno prvenstvo prve lige, v katerem gostujejo najboljša italijanska košarkarska moštva. Med izbrance se je letos dvignila tudi Ginnastica Goriziana, ki bo skušala na čimbolj časten način braniti športno čast našega mesta. Čeprav je bil letos trener zamenjan, na Gubanovo mesto je namreč stopil mladi Punteri, sedaj pa Collini, je pripravljenost moštva dobra po več kot enomesečnem vztrajnem treningu. V zadnjih dveh tednih smo imeli priliko videti Goriziano na delu in čeprav ni še tehnika posameznih igralcev in skupnega moštva še dovršena, se je v nedeljo v tekmi proti moštvu Reyer opazil znaten napredek v primeri tekmo prejšnje nedelje. Težko je, da bi Goriziana dosegla afirmacijo v tem prvenstvu, saj o tem nihče ne sanja; uspeh pa bo že, če bo ostala v prvenstvu prve lige. Upajmo pa, da se bo med prvenstvom tehnika igranja toliko izboljšala, da bodo mogli Goričani beležiti tudi uspehe. Večina igralcev je namreč novincev v najvišjem državnem prvenstvu, dva pa sta letos kar preskočila iz prvenstva tretje lige v moštvo Goriziane. Razumljivo je torej, da ne smemo kdo ve kaj pričakovati od naših košarkarskih reprezentantov. Prve štiri tekme se bodo po vsej verjetnosti končale vse s porazom Goričanov. Jutri bo Goriziana sprejela na domačem igrišču v Ulici Rismondo močno ekipo iz Varese, ki si prav gotovo ne bo pustila vzeti dveh točk na račun novin-skega moštva. Drugo nedeljo bodo Goričani gostovali v Rimu, kjer je tudi precej močno moštvo. Tretjo nedeljo bomo imeli priliko videti v Gorici večletnega državnega prvaka Borlettija. Vsaka možnost o zmagi nad tako močnim moštvom je že vnaprej izključena. Četrto nedeljo pa si bodo Goričani zlomili kosti ob drugem trdem orehu v Gradiški z Italo, ki sicer ni prav močna ekipa, ima pa to srečo, da si na njenem igrišču zlomijo kosti tudi najboljša moštva, kot so Borletti in Virtus. ŠE O ODPUSTIH STARIH »KLAVCEV IZ LADJEDELNIC CRD4 Kriza industrijskih podjetij se ne sme reševati na račun delavcev Delavstvo zahteva, da se odložijo odpusti vsaj do prihodnje pomladi Delodajalci naj si pomagajo z moderniziranjem industrijskih naprav Odpust starih delavcev v podjetju CRDA hi se lahko zdel nekaj normalnega, toda pri tem ukrepu moramo upoštevati sedanje slabe gospodarske razmere vsega delavstva kot celote. Ta odpust namreč pomeni, da se bo znižal celotni dohodek delavstva kar pomeni, da se bo še bolj znižala njihova življenjska raven. Vsi priznavajo, da preživljajo skoraj vsa tržaška industrijska podjetja krizo. Posledice te krize pa naj bi po stari navadi kapitalistov zopet nosili le delavci in uradniki. Zato pa so ti novi odpusti starih delavcev s krizo v tesni zvezi. Po drugi strani pa opažamo, da se združenja industrijcev it, delodajalcev ne upirajo poslabšanju gospodarskega položaja, ki ga bo povzročil novi italijanski zakon «Omnibus», ki določa, da bodo morala vsa podjetja plačevati nov 4-odsto-tni davek na višini celokupnih plač njihovih uslužbencev. Seveda ta zakon je italijanski in zato ga je pač treba raztegniti tudi na Trst, samo da se reši načelo njegove povezanosti z Italijo! V drugih, čeprav kapitalističnih državah, kjer ne zapirajo vodilni krogi oči pred sedanjo gospodarsko stvarnostjo, in so zato na manj nazadnjaških stališčih, skušajo reševati gospodarsko krizo z obnovo industrijskih _vnaPrav >n strojev ter popuščajo delavskim zahtevam; tržaški indu-strijci pa stopajo po starih stopinjah in hočejo pač zvaliti vse posledice krize le na delavce. Odpust 199 delavcev v pod: jetju CRDA pa moramo tudi spraviti v zvezo s tako imenovanim zboljšanjem pokojnin Zavoda za socialno zavarovanje, zboljšanje ki nosi ime »reforma Rubinacci«. To reformo so zlasti tukajšnji reakcionarni listi povzdigovali v sad' ma nebesa, dejansko pa so delavcem zvišali pokojnino samo za 15.000 do 26.000 lir na leto Se ta povišek pa velja le za delavce, ki so dolgo let plačevali prispevke za socialno zavarovanje. Pri zvišanju pokojnine je velja! kriterij ; razmerja 1:45, to je v primeri z letom 1938 so zvišali pokojnine za 45-krat, kar vsekakor ni v skladu z devalvacijo lire, saj so cene. živil porasle za najmanj 60-krat, cene obleke in obutve pa kar za stokrat v primeri z letom 1938. Ta reforma pa tudi določa, da bodo dobivali delavci kolikor toliko dostojne pokojnine od 15.000 do 20.000 lir šele čez deset let. Prav zaradi tega se morajo sindikalne organizacije upreti tem odpustom, ki bi bili v normalnih razmerah sicer upravičeni, ter zahtevati, da se odpusti odložijo vsaj do prihodnje pomladi. Ker bo po «reformi Rubinac-ci» šele čez 10 let pokojnina dosegla vsoto, ki bo zadostovala za skromno preživljanje, se . morajo sindikalne organizacije boriti, da dobe odpuščeni delavci dopolnilo k pokojnini Zavoda za socialno zavarovanje od podjetij, ki jih odpustijo. Ti delavci bi morali dobiti ob istih pogojih enake pokojnine, kakor jih že dobivajo pomorščaki sedaj, to je od 15.000 do 20.000 lir. Kar se tiče vprašanja vajencev, bi jih morala podjetja sprejeti izven staleža, ne pa da odpustijo -toliko delavčev, kolikor vajen- 14 ri mina In a statistika zadnjih dveh let v coni A 72 oKtot,r* flljtf / Sreda. 22y avDH’°P < ob 21. «rl cev mislijo najeti samo zato, ker jih stari delavci več stanejo. Gospodarska kriza v industrijskih podjetjih se ne sme reševati na račun delavstva, ki dobiva že tako prenizke prejemke, marveč se mora reševati z moderniziranjem industrijskih naprav, drugače se bodo gmotne razmere delavstva še poslabšale. Prav zato morajo vse sindikalne organizacije zavzeti do tega vprašanja jasno in odločno stališče. Povečano število tatvin, goljutij in r —~ Število primerov kriminalitete narašča. Takšna je ugotovitev vseh, ki dnevno zasledujejo črno kroniko in ki se jim lasje kar ježijo nad vedno večjo predrznostjo tatov, vlomilcev in goljufov. Kriminalna statistika Zavezniške vojaške uprave potrjuje resničnost navedene ugotovitve. Letošnje statistike o številu primerov kriminalitete sicer nimamo, razpolagamo pa s statističnimi podatki za leto 1950 in 1951, in s primerjavo teh hočemo prikazati našim čitateljem, da je položaj tudi s tega stališča precej resen ter opozoriti policijske organe na njihovo dolžnost, da zaščitijo prebivalstvo pred tatovi, vlomilci, roparji in ugrabitelji, ki so svoje «delovno območje« v zadnjem času zelo razširili. Leta 1950 sta bila zabeležena dva primera umora, poizkusov pa je bilo kar pet; glede umorov so statistični podatki za leto 1951 bolj razveseljivi, saj kažejo, da je bil zabeležen en umor in noben poizkus umora. Tudi ropov je bilo lansko leto manj kot predlanskim in sicer je število .padlo od 6 na štiri; znatno se je znižalo tudi število pretepov, ki so se končali za prizadete s hujšimi telesnimi poškodbami; medtem ko je bilo leta 1950 300 pretepov, zaradi katerih so se morah prizadeti zateči v bolnico, jih je bilo lansko leto 220. Povečalo pa se je število vlomov, ki znaša za leto 1951-35 (za leto 1950-34); v še bolj občutni meri pa se je povečalo število tatvin in sicer je porastlo število od 1985 v letu 1950 na 2.074 v letu 1951. Ka-znovanih je bilo leta 1950 Z* oseb zaradi nedovoljene posesti in nošenja orožja, eksplozivov in municije: to število je leta 1951 narastlo na 29 (statisični podatki za letos bodo še bolj zanimivi, saj nam res ni manjkalo primerov nedovoljene posesti orožja VVurmbrandt, Doria itd.). Pxi-merov goljufij *n poneverb je bilo leta 1950 kar 370 v lanskem letu pa 251. Leta 1950 je sodišče kaznovalo 17 oseb zaradi prikrivanja ukradenega blaga, lansko leto pa je bilo zaradi tega prekrška zaprtih 26 oseb. Kriminalna statistika za leto 1950 beleži še dva napada j z orožjem, 42 napadov na po-j licijske funkcionarje, 2 pri ! mera izsiljevanja, 52 primerov | groženj, 4 primere potvorb, 2 primera trgovanja z mamili. Intervencija svetovalcev Liste slovenske skupnosti v devmsko-nabrežioski občini Včeraj dopoldne so svetovalci Liste slovenske skupnosti vložili na županstvu v Nabrežini dve vlogi oz. resoluciji ki se nanašata na prodajo občinske zemlje tujcem in glede otvoritve kina v Se-sljanu V prvi resoluciji predlagajo svetovalci LSS, naj občinski svet sklene, da se^ preneha z razprodajanjem občinske zemlje tujim priseljencem kar vzbuja globoko ogorčenje pri domačem prebivalstvu in v vsej slovenski javnosti. Tudi v drugi vlogi zahtevalo svetovalci LSS. naj se pri gradnji javnih obratov da prednost domačinom ali občini sami in zaradi tega zahtevajo, da občina zaenkrat ne izda dovoljenja za otvoritev kina v Sesljanu ter naj se o tem vprašanju razpravlja na eni izmed prihodnjih sej občinskega sveta. Darovi in prispevki Za počastitev spomina drage mamice Terezje Godina daruje Silvester Godina 1.000 lr za Dijaško Matico. V počastitev spomina pbk. Frana Venturinija daruje Suzana Sancin 500, Milica Sancin 500 lir za Dijaško Matico. Namesto cvetja na grob pokojnega Frana Venturinija daruje pevski zbor «Ivan Vojko« 2.000 lir za Dijaško Matico. piHIHMUd«"—; cp izvajata J r£ 'hmsa° Cbau5S°V1’il < Brahmsa, c8 . tičiča, Spaganinha < Vabi!a so j pisarni G _ tel- / Ul. sv- '.aVirj^L d®; ( (tovarna kldeljk d ? 2.45-27 od P°p 2.30 >n .je od ^ ure- i ADEX Ejublian° Celie 1. >N a-Sir v Ajdovi00 »Vipavo . pulo d.,ji fsevero 5-b Z A H V A L A oče ta Vsem, ki so ob smrti našega VENTURINI-1* FRANA in i— rine naklonjenost, se v imenu r od1*: na kakršen koli način izrazib ,^jna na ji el’še alJu '9 : C m •c - v ? - 5LODKRITJU SPOMENIKA ■Ji 10 iL 3unii" i922. Italija-^ vnir,iVlli spomenik pad-»ofai fcom Krnu in so •flinit fP°Win krnskega po-(Albe-- ■ ffeS( ‘“»Jel ni; rta Picco, /ci je speče Madžare in »ija. 4 proslavili 16. ju- • A v ?e po treh dneh, v no-med lo ■ „ spo)rie ; ln 20. junijem,, je šilo str i silni nevihti zru- ^zjarjeni fašisti so Sri"nio V$‘kanski Ic -ik, ne-s!ft _ ^čita^oč, da so sloven-sfco oskrunili iialijan- e*cspe^° »»etinjo. S kazensko barij j 10 50 pridrveli ti Kotili ila Jifatpliške uasi, nava-! oilo^-^iev spomenik, in ^0J*no kamnito glavo za-J»esi, ‘kopensko ime ter se. b:i " nad !eia; %>»*- j*‘ niih.or>i listi so nas smo narod pastirjev - in .Virust^rili proces. Moral stTOI:°vn]ak z Dunaja ^Joj)i[9a mi poklical:t, da je ^trei,’ razdejanje po narav- tr rl ^elj J esetih letih je skla-f| "- J'lbroslav Volarič pre-10 zadoščenje. Muzej wn®°. ki je že lani 'aittnj S*mona Gregorčiča 5 r 0tn na Vršnem v pes-% odkUZeiček in je v vasi >nu rj} spominsko ploščo So 0L tarK Si je zadal D Volaričev spo- V, Kobaridu. 6 ^oba*!l° S- oktobra letos io Pozaprli so naše % i°»oln0 he,. a!?»>' 'iče ?Wit ■Jo 2 uso ljudsko slo- odkrili 5p0m -.*■»* drugi Vola-enik na istem mestu d' rhi f3Bt so Prvega tako ti**4**« U ^°dIo oskrunile po-. 0lJje Se c.rne srajce. Veliko «0; c 'P°ldnj Pričelo ob 10. uri nCattdo^L90Vorniške ,tribu- > ■ 1 Gr>, ’ omnazijski rav-Z1to *„ >«ar - 2n ji0j”“r — v imenu mu->, 0<^0r„ ^nsko in občinske- 12 on ■ til ,roui! s,'.uf 2:0 Kobarid, po-Une zastopnike »* :’1«rsis",J’":"'....... društev *%!/, .. ste»il oblast i, zgo- '•'°r°B‘ «ol <^.ruštet)> pevskih orSuni>’ ^rnnazij, množic- zlasti Pa Dru' T.rix. nsklh sklnrln+rpj«*" 4r0l°,'ičeu'rlS,Cih' sklaln« , s«^ >&enj0 la0oStiviBov 1® zma0e in no- u>«*7u '*l napredku • °?cq • se ?r?i^4 Ben^r. »•»«*■ tudi tiv%niS° tam IZ DEŽEL POD STALINOVIM MODRIM VODSTVOM ITALIJANSKA ZUNANJA TRGOVINSKA POLITIKA Vika Cervenkova, predsednika vlade in sekretarja bolgarske kominformovske partije, se spominjamo predvsem izza časa. ko je izbruhnil spor med SZ in Jugoslavijo. Takrat se je uvrstil med najognjevitej-še pobornike famozne resolucije. Potem je vse do danes uspešno sodeloval v ((tovariški«, ((dobronamerni« akciji za povratek Jugoslavije v okrilje ((nezmotljive« matere Moskve, pri čemer si je nabral neven-ljive zasluge Vesti, ki prihajajo iz Bolgarije govore o težkem stanju v tej deželi, o neuspehih vlade in partije predvsem na gospodarskem področju, q nezadovoljstvu med ljudskimi množicami, o apatiji, ki se čedalje bolj loteva partijskega članstva, zaradi izgube vsake politične in idejne perspektive. Človek kar ne bi verjel, če bi nc o tem govoril sam Cerven-kov. Pred nedavnim so izšle v Sofiji njegove teze «0 obvladovanju boljševiškega stila v par. tijskem delu«. V tem svojem delu ugotavlja razne napake in neuspehe ter analizira niih vzroke. Kar človeka takoj ’bo-da v oči je to, da poskuša vse, kar je pravzaprav zagrešil njegov protiljudski režim, zvaliti na osnovno partijsko članstvo. Vendar je že mnogo, če priznava, da napake in neuspehi obstajajo, medtem ko je do danes vselej trdil, da ie vse v najlepšem redu. Vsakdo bo takoj razumel, da gre samo za njegove lastne napake ir* neuspehe, ki jih on, bržkone iz zelo tehtnih razlogov, noče in ne more priznati, pa mora zato dobiti nekoga, ki mu jih lahko naprti. Potem w> se CervenKov nekako razjoče nad nizko politično zavestjo partijskega članstva, ki da je osnovn; vzrok vše nesreče, se z neko posebno vnemo zagrize z zanimivo vprašanje o kontroli nad izpolnjevanjem sprejetih obvez, odnosno sklepov. Pravi Cervenkov: ((Kontrola nad izpolnjevanjem sprejetih Sklepov je najvažnejši činitelj v našem organizacijskem delu, je Itri naše krvi, je sad našega sadu. Brez te kontrol-' smo ob. sojeni na smrt...« Nekoliko naprej. še enkrat: «Samo s pomočjo najstrožje kontrole nad izpolnjevanjem spreiet,'h sklepov, bo mogoče napredovati v graditvi socializma.« Čudno še nam zdi, femu Cervenkov toliko poudarja prav to «kontrolo». Razumeli bomo, čim nam postane jasno, kako gledajo danes bolgarski delovni ljudje na svojo vlado, partijo, potem ko so bili prav po zaslugi teh dveh. potisnjeni v naravnost suženjski položaj. Danes delovni ljudje v Bol gariji sovražijo Cervenkova, vlado in partijo. V njihovih očeh so samo oni krivi, da morajo živeti v takšnih razmerah; pri katerih ne morejo zadostiti svojih najosnovnejših življenjskih potreb in so prisiljeni prenašati vse nesramna sti in ponižanja od strani raznih sovjetskih strokovnjakov, ekspertov, svetovalcev ter a-gentov MVD. Ti ljudje niti ne poslušajo več ukazov, ki se jim dajejo, oni skušajo po vsem ignorirati vsako vladn i in pMr. tijsko direktivo, sabotirajo, u-pirajo se izvrševanju nalog, ker vedo, da to ne gre v njihovo, marveč vedno le tujo korist. Cemu bi se torej čudili, če sekretar bolgarske KP Cervenkov, tako vneto vztraja pri načelu najstrožje kontrole nad izpolnjevanjem sprejetih obvez, odnosno sklepov. Sicer pa tu niti ne gre za neko kontrolo v poštenem pomena te besede, marveč samo za posebno vrsto nasilja, kar naj bi se izražalo v obliki medsebojnega vohunjenja ter dcnunciant-stva. Seveda, tam kjer se delovni ljudje zavedajo svojih pravic iti delavski razred svobodno odloča o svoji usodi, si sam u-pravlja gospodarstvo, kjer ljudstvo razume in soglaša s politiko svoje partije, tam ni potrebna nobena akontrola« kot si jo zamišlja Cervenkov in ni potrebna nobena ((železna disciplina« za izgraditev socia-lizma. Tu se vsak uspeh gra- di samo na osnovi najbolj pristne socialistične zavesti, ki more edina zagotoviti nek pozitiven uspeh v tej smeri. Vsak drug način je protinaraven, protičloveški, zato tudi kriminalno neumen. Cervenkov kritizira v svoj'h tezah tudi premajhno samoiniciativnost, ki jo. je opazili pri vseh članih partije, recimo ko gre za ocenjevanje nekega domačega ali mednarodnega dogodka. Po njegovem je glavni vzrok tega pojava v tem, da si partijski člani iz strahu pred odgovornostjo, ne upajo izreči svoje sodbe in zavzeti svojega stališča, preden je bila o tem podana uradna izjava. To pa privede ponavadi do tega pravi Cervenkov, da se na določene pojave ali stvari reagira prepočasi, kar ima vsekakor vedno samo neugodne posledice. Pri tem pozablja, da niso samo preprosti člani, ki jim je za vsak korak potrebna posebna direktiva, marveč da je tudi on sam v večnem pričakovanju uradnega stališča iz Moskve, ker mu ni dovoljen en sam korak brez posebne odobritve. Takšen je pač sam sistem, ki si ga gotovo niso izmislili preprosti člani, ki so pri tem sami največje žrtve. Proti koncu svojih tez, se Cervenkov dotakne tudi vprašanja kritike in samokritike. Zanimivo je, kako postaja to vprašanje, potem ko je že bilo enkrat na indeksu, vnovič zelo popularno pri vseh inform-birojevskih partijah. S tem v zvezi pravi Cervenkov, da se člani partije boje kritizirati in da si nihče ne upa, čeprav upravičeno, izreči svoje kritike proti nekemu partijskemu funkcionarju. Dražita ga molk in indiferentnost, ki vladata na partijskih sestankih. In ne brez razloga, Ta molk in indiferentnost sta neizpodbiten dokaz za nezaupanje, ki vlada med osnovnim partijskim članstvom do partijskega in obenem tudi državnega vodstva. Vsekakor pa je najzanimi. vejša tista njegova izjava, kjer govori o, gauleiterskih metodah nekaterih partijskih sekre-tarjev, ki da so postali pravi strah -in trepet ne samo partijskega članstva, marveč tudi izvenpartijskih množic, pri čemer se ni čuditi, če so izgubili še sleherni stik s temi množicami, ki se jih boje. Za Cervenkova so vse te u-gotovitve malo mani kot porazne; izgleda zaskrbljen in ne brez razloga. Odgovornost ?a težko stanje v Bolgariji je samo na njem. On in njegov CK so ga zakrivili, ko se niso znali upreti sovjetskemu pritisku in birokratsko-centrali-stičnim metodam upravljanja, ki so ga prav sovjeti zanesli v njih deželo. Država naj za izvozni jamči riziko V zadnjem času se je italijanska izvozna kriza zaostrila in to deloma zaradi splošnega padca konjunkture, zlasti pa zavoljo tega, ker so nekatere inozemske države omejile svoj uvoz. Italijanski gospodarski krogi zahtevajo zato, da je treba rešiti predvsem vprašanje izvoza. Pri diskusijah o ukrepih, ki naj odpravijo zastoj izvoza, prihajajo vedno bolj na to, naj bi država jamčila za kupčij-ska tveganja izvoza. Zakonski osnutek o ustanovitvi državnega jamstva za eksportni riziko predvideva, naj bi na pol državni I.stituto nazionale d’as-sicurazione (INA) po nalogu države jamčil kredite za kupčije italijanskih tvrdk v inozemstvu. Ta jamstva zagotavlja država v primerih izgube ali škode, ki bi jo imeli izvozniki s tem, ker držijo v inozemstvu velike zaloge blaga, ali za škodo, ki so jo trpeli zavoljo vojnih dogodkov, revolucije, naravnih katastrof, moratorija, stornov in podobno. Izvozniki naj bi tvegali 10 odst., država pa 75; poseb- i na komisija bi v spornih primerih odločala, če je država dolžna poravnati del škode. Strokovnjaki računajo, da se bodo izvoznega jamstva poslu-žile tekstilna industrija, ki je še najbolj skrčila obseg svojega uvoza. Isto velja glede industrije za investicijske dobrine, ki je mnogokrat izpostavljena izrednim trgovskim in političnim tveganjem. Italija hoče omiliti pač tiste zle posledice, ki se pokažejo v izvozni trgovini tedaj, ko nastopijo gospodarski ali politični prevrati (Perzija, Egipt, nenadne valutne spremembe, u-kinitev uvoza itd). ITALIJA ZA SVOBODEN UVOZ Čeprav sta angleška in fran-ccnska vlada zajezile uvozno trgovino, hoče ostati Italija, vsaj toliko časa, dokler jo štejejo med upnice evropske plačilne unije (EPU), pri dosedanji liberalni politiki. Z uvozom inozemskih surovin in blaga na italijanski trg, hoče dvigniti potrošnjo italijanske- ga notranjega trga; vse to. naj bi pripomoglo k dvigu gospodarske zaostalosti Južne Italije, koristilo investicijam in industriji dobrin za nujno potrošnjo. Predvsem pa naj bo dvig proizvodnje nudil večjo zaposlitev delovnih sil. Zanimivo je, kakšno stališče so zavzele k tej liberalni u-vozni politiki ZDA, ki so bile Italiji vedno tako naklonjene. Kot znano, Italija ima naloženega precej dobroimetja pri EPU, in ZDA so zahtevale, naj izčrpa Italija predvsem te prihranke. Po poročilih pa se je ministru Pelli pri zadnjem obisku v VVashingtonu posrečilo, da je pridobil ZDA za to, da prepusti prihranke pri EPU Italiji v prosto uporabo, češ, ker predstavljajo kreditna sredstva, s katerimi plačuje uvožene surovine in blago, ki je prišlo iz dolarskega uvoznega področja. Ti krediti ji torej omogočajo izmenjavo blaga z državami, ki so članice EPU. Očitno je, da se bo finančni položaj Italije v evropski pla- ................................. hiiiiiiiihihuii.n........... j Z DAROVilN PRISPEVKI SKORO VSEH NJENIH ČLANIC j Glavna skupščina Združenih narodov zaseda prvič v svojem novem poslopju Sedmo redno zasedanje Glavne skupščine Združenih narodov, ki se je začelo 14. oktobra, je prvo, ki se vrši v novem poslopju Glavne skupščine, katerega gradnja je stala 12,250.000 dolarjev. Poslopje za Glavno skupščino je zadnje izmed treh glavnih poslopij, ki sestavljajo stalni sedež Združenih narodov, kateri se dviga v osrčju mesta New York. Zemljišče, na katerem stoje 39-nadstropno poslopje tajništva in ostale stavbe, je daroval neki ameriški filantrop. Novo poslopje Glavne skupščine je na najvidnejšem mestu in je žarišče vsega sedeža Združenih narodov. Njegove nizke, zaokrožene šrte se ostro odražajo od slokega nebotičnika, kjer je sedež tajništva. Vsa poslopja glavnega sedeža Združenih narodov so med seboj povezana. Nova Glavna skupščina je pravcata mojstrovina mednarodne arhitekture, sodobne o-preme, notranje dekoracije in smotrne porazdelitve. Glavni vhod v dvorano Glav., ne skupščine in v sedež Združenih narodov na splošno je na severni strani poslopja. Na zunanji steni se vrstijo marmornati stebri in plošče iz prosojnega stekla. Vzhodna in zahodna stena sta opaženi z angleškim apnencem. Južna stran poslopja, ki gleda na vrt in na trg pred tajništvom, je eno samo ogromno okno, ki sega od tai prav do strehe poslopja. Na južni strani je tudi vhod za de. legate, nad katerim se razprostira lepa marmornata streha, ki ima obliko baldahina. Do tega vhoda vodi avtomobilska cesta. Vzdolž obeh strani avtomobilske ceste so drogovi, na katerih za časa zasedanja skupščine vihrajo zastave vseh 60 držav - članic Združenih naro. dov. Obiskovalci nove dvorane Glavne skupščine bodo šli skozi sedmero vrat, ki so obložena z nikljastimi ploščami. Ta vrata je darovala Kanada. Na štirih ploščah zunanje strani vrat so reliefi, ki simbolizirajo mir, pravico, resnico in bratstvo. Skozi vhodna vrata stopimo takoj v ogromno vežo, ki je visoka skoraj 23 metrov in sega prav do strehe. Vrsta balkonov najmodernejših oblik, ki je nanizana ob njenih stenah, in mehka razsvetljava dajeta veži nanavadno. prijetno vzdušje. Široko stopnišče in dvigala vodijo do galerij za javnost in v avditorij, ki je za njimi. Na levi strani glavnega foyerja je velika dvorana, kjer bodo prirejali razne razstave. Dvorana Glavne skupščine je dolga 5o m, široka 35, visoka pa skoraj 23 m. Razdeljena je na dva dela — eden je- za delegate, drugi pa za občinstvo. Na prostoru, ki je namenjen delegatom, je deset vrst z zelenim usnjem prevlečenih pisalnih miz in modro, tapeciranih stolov, kjer sedaj lahko sedi 72 predstavništev, poleg tega pa je še dovolj prostora, 1 da pomnožijo število miz in se- dežev za bodoče nove članice Združenih narodov. Sedeži za opazovalce, goste in predstavnike tiska so v ozadju dvorane in se kot v gledališču rahlo dvigajo. Skupno je 750 sedežev za predstavništva, 270 sedežev za opazovalce in 234 za predstavnike tiska. Prostor, ki je namenjen delegatom, bi lahko primerjali odru velikega gledališča. Za kulise mi^služijo lesene stranske stene, v katerih se vrstijo z zlatom okrašene, žlebičaste proge, kt-feo jih' aThitekti podaljšali prav do stropnega oboka in to ne samo zaradi olepšave dvorane, temveč tudi za- iiiiiiiai«iM«iiiii«t«iitiiiiiiiaiiiii«iBii«iii>*iiiiiiiiiiiiii|i,liaiiii>ii'iiiiii|iiiiiiiii||iiiiii|if|iini>i|i|aaiaiaf>a>***R|lllviai*llllinvallllt MILOVAN D J I L A S Ali se Stalin vrh v krogu? sinouom Je tu že ki svojim odkriva slovenske Wva. kot 9e)le. m nu"Zvil111. Jaka Aviii s *e korcer, in ob * Wh’ °'n«ni]ne{ruku' Pnlen be P H ,*e. Oospodar-ctalistični gra- Toda s stališča socializma stoje in morajo ostati stvari povsem drugače; če gre zares za socialistične družbene odnose v neki deželi. Predvsem je treba omogočiti svobodno dejstvo-vanje ekonomskim zakonom in družbenim proizvajalnim silam z njihovim družbenim značajem proizvodnje, razbiti je treba vse okove, ki te sile vklepajo, k> z izvenekonomski-mi — državnimi — sredstvi preprečujejo delovanje teh sil 'n teh zakonov. To pa pomeni, da je treba dati delavskemu razredu pravico, da upravlja Proizvodnjo in odloča o porazdelitvi viška dela in viška proizvodov, ki jih sam ustvarja, ker je le on naravni, zakoniti predstavnik proizvajalnih sred-stev, ker jih on giblje s svojim delom. To pomeni, da je treba vlogo države reducirati na vlogo čuvaja socialistične lastnine in socialističnih odnosov, da je treba uvesti demokracijo za delovne ljudi; skratka; treba je ukiniti državno - kapitalistične družbene odnose. Tedaj more vodstvo tudi grešiti, ni potrebno, da je genialno, more voditi tudi nepravilno politiko, vendar družba ne bo zaradi tega padla v stagnacijo. Ce hočemo da bo socializem in socialistično gibanje napr^dova^ lo in rodilo na vseh področjih nadarjene ljudi, je potrebno, da se socializem in socialistično gibanje osvobodita sistema de kretiranih genijev in ((genijevi), ki postajajo «geniji» samo zato, ker imajo neko določeno funk. cijo. Ce objektivni zakoni socializma delujejo svobodno, potem ko so socialistične sile v gospodarstvu postale prevladujoče v odnosu do kapitalizma; če teh zakonov ne zavira birokratsko okovje, t.j. — družbeni odnosi, ki jim nasprotujejo; če obstaja, se razvija in krepi socialistična demokracija, — potem bo sam družbeni proces, sama družba v stanju popravljati morebitne napake in napačno politiko vodstva, v stanju tudi zamenjati tako vodstvo ter izraziti jz svoje srede nove, mlajše, za nove odnose primernejše sile. V tem je ves problem, in šele nato v subjektivni sposobnosti ali nesposobnosti, genialnosti ali povprečju tega ali onega vodstva. To pot se Stalin ni obregnil le ob neka Engelsova stališča, ki naj bi bila «nepopolna» in (.nezadostna«, itd., ampak še posebej .celo ob Marxa, predvsem pa ob njegov »Kapital«. Evo, kako se je on blagovolil izraziti o tem osnovnem delu politične ekonomije in znanstvenega socializma; «Sc več, jaz mislim, da je potrebno zavreči nekatere druge pojme, vzete iz Marxovega ((Kapitala«, kjer je Man analiziral kapitalizem, in ki se na umeten način vnašajo v nate socialistične odnose. Med drugim, mislim na take pojme, kot so «nujen» in «uišek» dela, «nujen» in avišek» proizvodov, kakor tudi «nujen» in «vi. iek» časa. Marx je analiziral kapitalizem, da bi našel izvor izkoriščanja delavskega razreda in višek vrednosti, in da bi dal delavskemu razredu, oropanemu proizvajalnih sredstev, umsko orožje za zrušitev kapitalizma. Naravno je, da se je Marx posluževal pri tem pojmov (kategorij), ki polnoma ustrezajo kapitalističnim odnosom. Toda več kot čudno je, da se taki pojmi uporabljajo sedaj. ko delavski razred, nele da ni oropan ablasti in proizvodnih sredstev, nasprotno, drži oblast v svojih rokah in u-pravlja s proizvajalnimi sredstvi. Sedaj, v naši u reditvi, zvenijo dovolj absurdno besede o delovni sili kot blagu in o «najemanjit» delavcev, kakor da se delavski razred, ki gospodari s proizvajalnimi sredstui, najema sam pri sebi in sam sebi prodaja delovno silo. Prav tako je čudno, da se sedaj govori o «nujnem« in o Kviškun dela, kakor da delo delavcev v naših pogojih, ki ga dajejo za razširitev proizvodnje, za razvoj prosvete in zaščito ljudskega zdravja, za organizacijo obrambe itd., ne bi predstav- nih potreb delavcev in njihovih družin.» Nimam namena spuščati se v vprašanje ali Marxov ((Kapital« pomeni samo to in predvsem samo to, kar o njem trdi Stalin; toda iz tega se vidi kaj žuli njegovo veličanstvo: to je tisti vražji višek dela, višek vrednosti in višek proizvodnje, ki ga ni bilo mogoče skriti, odkar obstaja razredna družba, kljub vsem čarovnikom, vedeževalkam, duhovni, kom, orožnikom, profesorjem, kraljem, prostitutkam, bankirjem m birokratom. A nesreča pri tem viiku dela in viškom proizvodov je prav v tem, da družba ne more brez njih, ne glede na to kakšna je — suženjska, fevdalna, kapitalistična ali komunistična, ker brez njih ne more vršiti razširjene reprodukcije, in zaradi tega sploh ne more niti razvijati se niti obstajati. Noben buržoazni ekonomist — niti najvulgar-nejši in najbolj plitek — ne zanika obstoja viška dela in viška proizvodnje, ker obstajajo neodvisno od družbenih odnosov. To, kar oni v najslabšem primeru skušajo skriti je, kako se' ta višek dela v kapitalizmu spreminja v višek vrednosti in kako si ga kapitalist prisvaja, t. j. skrivajo izkoriščanje, ki temelji na tem prisvajanju. Stalin je smatral za najpametneje proglasiti, da se ti pojmi «na umeten način vnašajo v naše socialistične odnose«, t. j. — smatral je za najkoristneje (zanje v SZ), dn jih «ukine». S stališča znanosti je to prav tako neumnost, kakor če bi nekdo trdil, da ljudje (pri njih v SZ) niso prisiljeni proizvajati, da bi živeli. Toda pustimo ob strani to in podobne Stalinove neumnosti in njegovo to- Ijalo prav tako nujnega dela za delavski razred, ki je danes na oblasti, kakor je nujno tudi delo potrošeno za kritje oseb-| talno neznanje nele marksistič- ne, ampak vsake druge politične ekonomije (višek dela so odkrili že davno pred Marxom in tudi odkritje viška vrednosti ni le Marxovo, ampak tudi Ricardovo). Tu gre dejansko za naj reakcionarne jši poskus, da se z «ukinitvijo» teh objektivnih kategorij, ki obstoje v vsaki družbi, prikrije sama družbena stvarnost SZ, da se s popolnim molčanjem o njih prikrije dejstvo, kako se deli in kdo deli višek dela, višek proizvodov (da ne rečemo tudi — višek vrednosti Neumnosti in neznanje so tu le «uspešno» orodje nečistih namenov in nečiste vesti <8). Toda prav tako, kakor so izkoriščevalski razredi mogli obstajati in biti taki, in celo nujni in koristni v določenih razdobjih, ker, so s svojim neproduktivnim delom razvijali proizvodnjo — samo zato, ker so si prisvajale del tega viška dela (kar je samo drugačen izraz in drugačna oblika za višek vrednosti v kapitalizmu), isto tako to parazitsko prisvajanje viška dela ali viška proizvodov postaja, na določeni stopnji razvoja proizvajalnih sil, odvisno in prava ovira, če ga vrši, «planira», ((pravično razdeljuje« itd., kdor koli drugi, razen družbe same, ki ga tudi proizvaja. Toda ukinitev tega parazitstva z ropanjem viška dela in pretvoritev vsake nujnosti takega ropanja v čisto parazitstvo ter zaviranje družbenega razvoja se je mo rati ter voditi proizvodnjo in razširjeno reprodukcijo (9). (8> In ta človek, in taki ljudje, s takim znanjem ekonomije in takimi nagibi usmerjajo gospodarski razvoj velike dežele, In to dežele, ki naj bi — po njihovem pojmovanju, sicer — morala voditi človeštvo v komunizem! (9) V svojem nadaljnjem razvijanju se skuSa Stalin izvleii iz vsega tega, sklicujoč se na Marxo-vo ((kritiko Gotskega programa«, v kateri Marx proučuje tudi ((prvo fazo komunistične družbe« (a zakaj - tudi v ((Kapitalu«, tov. Stalin?) in smatra, da je treba smatrati višek dela prav tako nujen v tej fazi. Res je, to je Marx rekel v «Kritiki Gorskega programa«; toda rekel je nekaj tudi o birokraciji in o njeni nevarnosti vprav v tej prvi fazi, in o pravici neposrednih proizvajalcev pri porazdelitvi tega viška dela. On je bil daleč proč od vsake neumnosti o ((ukinitvi* ali ((izginjanju« viška dela, ker ga je smatral za nujnega in neizbežnega vseh fazah družbenega razvoja zato, ker je človeška družba njim tudi nastala. Toda nikakor ni smatral za nekaj »čudnega, če se o tem govori, predvsem pa, če se o tem govori med socialisti in v socializmu. Marxa je prav tako težko potvarjati, kakor je težko skriti kaj se dogaja z viškom dela To je jasno, ker je Marx bil in ostal najgloblji in najdoslednejtši predstavnik delavskega razreda prav zaradi tega, ker je vso nje- gla ostvariti in postati neizbež- 8°vo borbo razumel it, propagi-na za nadaljnji razvoj družbe i ral predvsem kot borbo za izvoje- m proizvajalnih sil samo takrat, ko je moderna kapitalistična industrija ustvarila teh. nične pogoje, da more družba tudi brez osebnega interesa lastnikov, zadostiti svojim o-snovnim potrebam in organizi- vanje pravice do delitve viška dela kot izključno njegovo pravico, zanj naravno pravico, ker ga samo on tudi proizvaja s svojimi mišicami, s 3vojim razumom in srcem, krvjo, znojem in solzami. (Nadaljev. sledi) radi boljše akustike. Njihove simetrične risbe prekinjata v spodnjem delu dve vrsti steklenih kabin, ki so namenjene prevajalcem in osebju, ki daje občinstvu zaželena pojasnila. Na steni za nekoliko vzvišenim predsedniškim sedežem so grbi vseh posameznih držav članic, ki so obdani s povečanim emblemom Združenih narodov. Spodnji del stropnega oboka je prekrit z akustično opeko in iz štiri vrst žarnic pada na delegate prijetna svetloba. Na podiumu in predsedniškem sedežu so še dodatne luči. Na vrhu stropnega oboka je edino okno. skozi katerega prihaja v dvorano dnevna luč. Na stranskih stenah v drugem koncu dvorane sta dve veliki stenski sliki, ki jih je naredil francoski slikar Fernand Leger. V pritličju poslopja je pet manjših konferenčnih dvoran, sedem radijskih študijev in soba kontrolne naprave radijskih prenosov po vseh poslopjih glavnega sedeža Združenih narodov. Za notranjo dekoracijo dvorane Glavne skupščine so Združeni narodi prejeli razna darila v materialu ob Velike Britanije, Kanade, Nove Zelandije in Avstralije. Tako so notranje dekoracije m oprema, ki so jih darovale Danska, Norveška in Švedska, so ie v raznih dvoranah. Opaži iz dragocenega lesa v palači Glavne skupščine, so darilo Avstralije in Nove Zelandije. Velika Britanija je darovala opaž in opravo za neko sejno dvorano. Stenska preproga, ki je delo mojstra Petra Colfsa in katero je darovala Belgija, krasi južni vhod. Kanada je darovala ornamentalna, s kovinskimi ploščami obita vrata v severnem glavnem vhodu. Za južno vežo namerava Brazilija darovati stenske slike, ki jih bo naredil njen veliki mojster. Candido Portenari. Jugoslavije je ponudila kip slovitega jugoslovanskega ki. parja, Antona Avgustinčiča. Ta kip bo stal na severni strani palače. Grčija bo dala klasičen kip za vrt; Ekvador bo daroval preproge za odborove dvorane; Indija, Turčija in Per. zija pa so že prispevale manjše preproge. Na dvorišču palače tajništva je vodnjak, ki so ga darovali ameriški šolarji. Kremenaste kamne, ki pokrivajo njegovo dno, so zbrale ženske in otroci z otoka Rodos in so darilo Grčije, Newyorško mesto je odobrilo poseben sklad za olepšavo okolice tega vodnjaka. Izrael bo daroval kamne iz Jeruzalema za vrtove. Nizozemska je izrazila željo, da bi dala kak primeren okras za vhod na pročelju palače Glavne skupščine. Južna Afrika namerava pokloniti neki kip. Po nalogu newyorške ustanove Guggenheim je slikar Joso Vela Zanetti iz San Dominga začel delati stensko sliko na hodniku pred dvorano skrbstvenega odbora. Stenski sliki, ki krasita dvorano Glavne skupščine in katero je naredil sloviti francoski umetnik Fernand Leger, sta darilo nekega velikodušnega dobrotnika. Med potrebščinami, ki so jih nakupili v tujini, so zavese s Haitskih otokov, zavese za dvorano predstavnikov tiska iz Izraela, sedeži za občinstvo iz Švedske in marmor ter preproge iz Italije. čilni uniji prav zaradi njene liberalne uvozne politike poslabšal. Toda ZDA so vseeno odobrile italijansko stališče in ji obljubile, da jo bodo tudi letošnje finančno leto podpirale. POSLABSANJE PLAČILNE BILANCE Na splošno pa se je italijanska plačilna bilanca poslabšala. Njeno gospodarstvo je odvisno od inozemstva in ker absorbira notranji trg le omejeno količino industrijskih izdelkov, ki jih Italija izdeluje doma, zlasti pa, ker mora mnogo uvažati, je nujno potrebno, da poveča svoj izvoz. Pod temi vidiki je postala Italija žrtev svoje lastne liberalne trgovinske politike. Ne smemo prezreti, da se je odločila Italija za 98-odstotni prosti uvoz samo zaradi tega. ker je stala pred izbiro: inflacija ali brezposelnost. Ce ovira izvoz, mora pričakovati, da se bo brezposelnost še povečala; če dopusti, da se njeno do-broimetje pri evropski plačilni uniji poveča in izplača izvoznikom večje predujme, mora povečati tudi denarni obtok, kar pomeni inflacijo. Tako se je odločila italijanska vlada za povečanje uvoza. Od tedaj se je trgovinska in plačilna bilanca poslabšala in gospodarstvo Italije bo zelo prizadeto, če bo to stanje tra-. jalo dalje. Najnovejši statistični podatki, ki se nanašajo na prvih sedem mesecev 1951-52, izkazujejo namreč, da je padla vrednost izvoza za 12.4 odst. na 509.9 milijard lir. Nasprotno pa se je povišala vrednost uvoza za 9.5 odstot. , na 865.6 milijard lir, kar pomeni, da znaša prebitek uvoza 355.7 milijard lir. Pasiva zunanje trgovine so se v razmerju s prvim lanskim polletjem povišala za 70.9 odstot. Medtem je izvozna trgovina v nekaterih tekstilnih in mehaničnih industrijah skoro popolnoma zastala, kac je povzročilo, da so morale skrčiti delovni čas, odpustiti delavce in nameščence in zapreti celo obrate. Kljub temu se italijanska vlada ni mogla odločiti, da bi opustila liberalno politiko in normalizirala uvozne carine. Predstavniki nekaterih industrijskih področij— kot volnene. bombažne in strojne industrije — so zagovarjali stališče, naj država še bolj pospeši izvoz in spremeni dosedanjo uvozno politiko. Pri tem so navajali, da je treba pripisati trenutne težkoče le dum-ping ukrepom inozemstva. Vsaka industrijska država skrbi, da spravi v ravnovesje proizvodnjo z lastno potrošnjo in z izvozom. Kakor hitro pade izvoz, se pokažejo omenjene negativne posledice ne samo v določeni industriji, marveč v vsem gospodarstvu. Zato zahteva danes italijanska industrija od države razna blažilna sredstva kot: fiskalne olajšave, povrnitev plačanega davka na promet, valutne u-godnosti itd, ki naj ublažijo izvozno krizo. V zvezi s tem so izvozniki začeli zahtevati državno jamstvo za izvozni riziko, ki ga prakticirajo tudi druge države. Mnogi gospodarstveniki pa so skeptični in pravijo, da je treba premagati predvsem premoč tuje konkurence, če hočejo rešiti vprašanje izvozne krize. STANJE INDUSTRIJSKE PROIZVODNJE Nestalna konjunktura je povzročila v prvem polletju, da se industrijska proizvodnja ni mogla povečati. Ugodno je bilo le to, da je bil notranji trg čvrst in da ni bilo preveč stavk. Italijanska vlada zatrjuje, da se je število lani stavkajočih industrijskih delavcev in nameščencev znižalo od 1,420.000 na 845.000 enot in število zgubljenih delovnih ur od 27 na 19 milijonov. Padla je nadalje proizvodnja tekstilij, oblačil ter umetne svile. Isto velja za gumi, papir in kemične izdelke. Lesna industrija še daleč ni dosegla predvojnega stanja. Nekoliko se je dvignila industrijo življenjskih potrebščin ter zh predelavo petrolejskih izdelkov. Tako zaznamuje Snia Visco-sa občuten padec proizvodnje: od 71.248 ton v prvem polletju 1951 na 48.874 ton v letošnjih prvih šestih mesecih. Torej za 31 odstot. manj. Zlasti je prizadeta izdelava preje «Conti. nous«, ki je padla za 22 odstot. Italijanska vlada je vseeno optimistična; zanaša se pač na ameriško pomoč. Čeprav nima industrija nobene volje za investicije in se je skrčil izvoz, čeprav je v Italiji še vedno dobra dva milijona brezposelnih, vidi Italija rešitev že v tem. da je gradbena dejavnost razmeroma živahna, da je tujski promet ugoden, in da lira kljub vsemu na deviznem trgu klubuje. Pri tem zamolči, da vzdržujejo italijansko gospodarstvo ameriška naročila za oborožitev, ki so oživila zlasti mehanično ladjedelniško industrijo. Vsi ti pojavi niso ugodni za bodoči razvoj italijanskega gospodarstva, posebno ne bodo tedaj, ko ne bo več ameriške pomoči. r l i r vremenska napoved za danes: 1| W L h A L Jasno, vetrovno z rahlim V |\UY1L Padcem temperature. — Vče- rajšnja najvišja temperatura v Trstu je dosegla 17.3, najnižja 12.2 stopinj. STRAN 4 ZADNJA POROČILU 18. OKTOBRA 1952 iilliifS ' ““ 1 i:H:. :::::::: j:::::::: illUll ili ili M:.':..:..;!:.- ' i™ :j|!i 1 Hi m m, t 1 :::| lis 1 lil! ||| ... iJSfHjf 511?!!!? ‘ h ’ ; ::::::::: ::::: •|ii si lil* sl # T II % š SiiilS Si :: :::::::: ili ii iiiii-iiiiliiii Jj: j lIL iii ' aiimž^T!i!RiwwTOiros;a RADIO Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cone Trsta: 18.50: Sopranis-tka Otta Ondina poje operne arije. 21.00: Odlomki iz Mozart: priljubljenih simfonij. Trst II-: 18- ‘ kih na. Koncert v d-molu. 20.00: Ljadov: fse™ .™s «Grde rodnih pesmi. - Trst I.: 17.15: A. faitta-ženske«, igra v 3 dej. — Sloveni]®, ska lahka orkestralna glasba. ODGOVOR EGIPTA NA SPOMINE BIVŠEGA KRALJA Farah obdolžen izdajstva Nagib poudarja, da nima njegovo gibanje nikakršne zveze s ko munizmom - Po uradni izjavi angleškega zunanjega ministrstva Faruk ni prosil Anglije za zaščito - Nove aretacije v Egiptu LONDON, 17. — V zvezi s Farukovimi spomini, ki jih je te dni objavil mednarodni tisk, je egiptovsko poslaništvo v Londonu izdalo včeraj poročilo, v katerem pravi med drugim: V svojih spominih priznava bivši kralj Faruk, da je zaprosil tujo silo, naj poseže v egiptovske notranje zadeve, s čimer je zakrivil izdajstvo nasproti svoji državi. Dobro poučeni krogih v Kairu pričakujejo, da bo jutri otb-javljena obtožnica proti bivše, mu kralju. Pomembna listina, ki jo sestavljajo najvidnejši egiptovski juridicni strokovnjaki, bo obenem odgovo>r na «laži in pravljice v spominih bivšega vladarja«. Egiptovsko poslaništvo v Pa rizu objavlja danes odgovor generala Nagiba na «Farukove spomine«. V tem odgovoru izjavlja Nagib: Nisem mislil, da se bo bivši vladar, ki je bil tako ponosen na svojo preteklost, »koravno se ni imel s čim pohvaliti, ponižal na takšno raven. Ako se je odločil govoriti, je to Sitoril prav gotovo iz bojazni, da bi molče sprejemal obtožbe o njegovi nečedni preteklosti, ki je prišla na svetlo. Ves svet ie POZTlal zlorabe in škandale, le egiptovskemu narodu niso bili znani, razen morda majhni skupini, ki je sprejela zakon, da ne bo dovolila resnici priti do javnega mnenja. Faruk je lahko prepričan, da je danes svoboda spoštovana in da ni priznana le rušiteljem socialnega reda kakor v preteklosti. Upam, da se bivši vladar ne bo ponižal na položaj javnega sleparja in da ne bo pričel oboževati zapadnih sil ter objavljati lažne obtožbe, ki bi po njegovem mnenju te sile lahko zadovoljile. Faruk opisuje vojaško gibanje kot ko munistično gibanje in pozablja, da že zakon o agrarni reformi, ki je ukinil fevdalstvo, predstavlja akcijo, ki bo preprečila širjenje komunizma. Nadalje pozablja na živ antagonizem med komunizmom in mohame-danstvom. Nikdar ne bo nihče na svetu verjel, da nas je sovjetsko poslaništvo zakladalo s podporami, ker teh podpor nismo potrebovali zaradi bogate vere v narodove pravice, pravice, ki so jih zanikali in teptali za njegovega fevdalstva. Faruk, nadaljuje Nagib, opisuje pobudnike gibanja kot majhno skupino mladih častnikov, željnih napredovanja, medtem ko je znano vsemu svetu, da ni bil niti eden izmed častnikov vrhovnega poveljstva od začetka vojaškega gibanja do danes povišan. Njihovo geslo je: požrtvovalnost brez koristolovstva. Bivši vladar je pozabil, da je uspeh gibanja iznenadil ves svet, potem ko je bil izveden brez incidentov in brez človeških žrtev. Pozablja tudi na nedolžne, ki so bili umorjeni po njegovem ukazu, potem ko niso hoteli postati njegovi suž. nji. Zanimiva je njegova izja. va, da ga je telesna straža bra-nila, medtem, ko je resnic? po. polnoma drugačna. Pripadnik) njegove straže so se pridružili ostalim četam, ki so obkrožile palačo, da bi branile Faruka pred jezo množic. Mi smo bili prizanesljivi z njim do zadnjega trenutka, do trenutka ko je zapustil državo. Ameriški poslanik je bil priča tega polo. žaja, ki dela čast ljudem pri opravljanju svojih dolžnosti in istočasnem uveljavljanju svojih pravic. Naša velika zaskrbljenost, zaključuje Nagib, pri reševanju dokaj nujnejših vprašanj nam ne dovoljuje še naprej se ukvarjati z izmišljenimi Farukovimi pripovedovanji, ki gredo za tem, da bi si pridobil naklonjenost zapadnih sil. Naše delo bo najboljši dokaz o njegovih izmišljotinah, kajti dobrobit Egipta zahteva vsako minuto naše dejavosti, ako mu nameravamo zagotoviti redno in svobodno življenje v okviru zdravih demokratičnih usta. nov. V zvezi s temi izjavami in komunikeji egiptovskih poslaništev, kjer obtožujejo bivšega kralja Faruka izdajstva, poudarja zunanje ministrstvo v Londonu, da angleška vlada ni bila zaprošena od bivšega vladarja, naj angleške sile posre. dujejo in ga zaščitijo pred dr. žavnim udarom generala Nagiba. Sinoči je bil aretiran Philip Heneim, urednic «Egyptian Gazette« in prevajalec Geor-ges Fahmi. Policija je poleg tega zaslišala številne ameriške, angleške in egiptovske no. vinarje. Sirijo se govorice, da so sinoči aretirali še 40 oseb, da bi odkrili «veliko komunistično vohunsko mrežo«. Nadaljevanje bojev v korejskih gričih TOKIO. 17. — Glasnik ameriške 8. armade je izjavil, da ameriške čete s podporo topništva in tankov nadaljujejo bitko proti kitajskemu bataljonu, ki obupno brani severno pobočje Triogelnega griča. Letalstvo brez prestan-ka bombardira topovske položaje Severnokorejcev, ki predstavljajo glavno kitajsko oporo severno od Triogelnega griča. Na drugih bojiščih držijo zavezniške čete svoje položaje. kljub silovitim kitajskim napadom. Na srednjem bojišču so čete ZN danes zjutraj zasedle vrh važnega griča Železni konj, in sicer v bojih na nož. Na-snrotnik je dve uri kasneje sprožil protinapad, vendar je bil zavrnjen. V ujetniškem taborišču na otoku Kojedu je bilo ponovno ranjenih 14 ujetnikov. Zaporniki so povzročili nerede, ker «o bili 4 ujetniki odpeljani na zaslišanje. Skupina južnoko-reiskih vojakov je vzpostavila red DEMONSTRACIJE V INDONEZIJSKI PRESTOLNICI IambbiSka vohi.ka kampasja Odločen nesiop uoistie u Halam Narod zahteva razpust parlamenta in splošne volitve DJAKARTA. 17. — V dokaz moči nasproti parlamentu je indonezijska vojska danes zaradi demonstracij v prestolnici za pet ur izolirala Djakar-to od ostalega sveta in vsilila iziemno stanje. Po vesteh iz Londona so bile demonstracije naperjene proti holandskemu visokemu komisarju. Ministri so svetovali predsedniku Soekernu. naj danes zvečer govori po radiu in pozove narod k miru. Vse kaže, da ie vojska dosegla popoln usDeh nasproti parlamentu. Vojaške oblasti so prevzele nadzorstvo nad prometnimi zvezami. Skozi pet ur je bila prepovedana oddaja brzojavk in prav tako tudi telefonski razgovori. Obenem je bilo razglašeno obsedno stanje od 20. do 5. ure Zaenkrat dogodki niso po- ko je bil predsednik povabljen, naj govori po radiu, se je vlada sestala k posvetovanjem z vojaškimi osebnostmi. Ob zaključku razgovorov je minister za informacije izdal komunike, v katerem je rečeno, da se trenutno ni bati vladne krize in da bo vlada skušala rešiti nastali položaj. Medtem ko je vojska obkolila predsedniško palačo, so tisoči državljanov preplavili vrtove okrog stavbe in zahtevali razpustitev parlamenta. «Sedanji parlament ne predstavlja naroda«, so kričali in «Hočemo splošne volitve*. Kakor poročajo iz Haaga, se je visoki komisar za Indonezijo o priliki uradnega obiska pri zunanjem ministru, osebno oprostil zaradi nastopa množice v Djakarti, ki je vzročili vladne krize. Potem | sramotila holandsko zastavo. Stevenson napada republikanski izolacionizem Truman očita republikancem nacistično teorijo o ^superiorni rasi". Nasprotujoči si stališči obeh kandidatov do vprašanja o zdravstvenem zavarovanju WASHINGTON, 17. — Predsednik Trumam je dbtožil republikance, da se njihovo stališče do zakona, ki se nanaša na priseljence, sklada z nacistično teorijo o superiorni rasi. Obenem je Truman povezal Ei-senhowerjevo ime s «protižidov-stvom, protikatolištvom in sovraštvom do tujcev, ki se že dolga leta Skriva v okrilju republikanske stranke«. Trumanov napad na republikance se je v glavnem nanašal na dejstvo, da so republikanci kljub predsednikovemu nasprotovanju podprli v kongresu Mac Carram - Walterjev zakonski načrt. Truman je izjavil, da Ima ta ukrep namen uveljaviti š a, ■ " i ■ - ... Sl!-:..................M i Maurice Herzog pripoveduje kako so zavzeli goro Anapurno (8075 m) Zaenkrat je bila zaskrbljenost nepotrebna. Se sva laliko dospela do petega taborišča, kjer sta nas v skrbeh pričakala Terray in Rebujat. Celo noč sta se trudila z masira-njem, da bi nama ne zmrznili udi. Ze v noči se je začel vihar, močnejši kot smo bili na. vajeni. Zjutraj je zapadlo mnogo snega in se nismo več znašli. Naših markacij ni bilo. Tavali smo ves dan — lahko si mislite, kako je to bilo z našimi zmrznjenimi udi — najbolj pa nas je plašila misel, da bomo morali prenočiti na prostem, brez šotorov. Bližal se je mrak, hodili smo brez cilja, ko smo v daljavi zaslišali slabotne krike. Sele tedaj smo opazili, da nam manjka Lachenal. Padel je v nekaj metrov globoko kotanjo in med odkopavanjem nam je šinilo v glavo, da bi se dalo v tej luk_ nji tudi prenočiti. Legli smo drug čez drugega, da bi nas manj zeblo, a vseeno nismo do jutra zaspali. Dokončno nas je zbudil plaz snega, ki nas je zasul in napolnil kotanjo. Zlezli smo izpod bele odeje, nato pa smo več kot eno uro iskali našo pokopano opremo. Izkopali smo izpod snega čev. Ije, toda dolgo stanje v samih nogavicah pri približno 50 stopinjah pod ničlo je dokončno odvzelo vsako upanje, da bi še lahko rešili Lachenallove in moje noge. Stanje je bilo vedno slabše. Rok nisem več čutil ozebline so začele nadlegovati tudi ostalo dvojico, poleg tega pa smo skoraj oslepeli od ul-travioletnih žarkov, zaradi po. gostega snemanja očal. Klicali smo na pomoč, toda nihče nas ni slišal, čeprav je skladišče moralo biti oddaljeno komaj kakih sto metrov višinske raz. like. Lezli smo po vseh štirih navzdol in tedaj nas je zagledal Shatz, ki je ravnokar začel hoditi proti četrtemu skladišču. Povedel nas je v tabor in smo takoj nato začeli sestop. Morali smo pohiteti, da bi do. speli v dolino še pred začetkom monsunskega deževja, ki bi raztopilo sneg. Plazovi bi lahko bili smrtno nevarni. Dr. Oudot nudi prvo pomoč Herzogu Iz smuči so naši prijatelji naredili neke vrste sani. Na njih so naju spuičali v dolino. Desetega junija smo bili na izhodiščni točki. Z glasnim pokom se je odprla edina steklenica šampanjca, ki smo jo prinesli iz Francije, da bi proslavili zmago. Nazdravili smo in tedaj sem prvič začutil, kaj pomeni ne imeti več prstov. Tovariši so me morali hraniti kot dojenčka. Ponoči je začelo deževati, zato smo razdrli šotore za pot proti domu. Lache. nala in mene so morali nositi, počutila sva se zelo slabo. Tropska vročina in vlaga sta znatno pripomogli k gnitju mesa na rokah in nogah, tropi muh so se selili za nami in prenašali infekcijo. Doktor Oudot se je odločil; brez potrebnih zavarovanj nama je ompu. 2. NOVEMBRA V BEOGRADU MEDNARODNA NOGOMETNA TEKMA Jugoslavija-Egipt BEOGRAD, 17. — Jugoslovanska nogometna zveza je na svoji zadnji seji sprejela povabilo nogometne zveze Egipta za meddržavno tekmo med obema reprezentancama 2. novembra v Beogradu. Ker bodo istega dne nogometaši ((Partizan a«, «Crvene zvezde« in ((Dinama« zaposleni v drugih tekmah, bo jugoslovanska enaj-storica nastopila v popolnoma spremenjeni postavi. Sestavljena naj bi bila takole: Beara (Cvetkovič), Kokeza, Broketa-Boškov (Tasič), Milovanov (Spajič), Luštica (Davi- dovič)-Rajkov, (Senauer), Jo-cič, Rudinski, Vukas, Butkovič. V ožji obrambi bo nastopila Hajdukova trojka, v krilski vrsti preizkušeni mednarodni igralci, medtem ko bo napad tudi pomlajen. Edino Vukas ima bogato mednarodno rutino in bo vnašal red med mladino. Ta en^jstorica bi morala zadostovati proti Egipčanom, ki nimajo mnogo nogometnih stikov z Evropo. Najpogostejša srečanja so imeli Egipčani z Grki in Turki. Moč vseh treh moštev je približno enaka. tiral prste na nogah, meni pa še na rolkah. Mesec in pol smo tavali skozi neprehodno džunglo med neprestanim dežjem, preden smo prišli do prvih civiliziranih naselij. Tako se je končala naša ekspedicijam. ITALIJANSKI LAHKOATLETI NA DELU Povprečni rezultati na prvenstvu v Bologni Dober rezultat je dosegel bivši Slovenec Cereali v diva metu kla- BOLOGNA, 17. — Na občinskem stadionu se je začelo danes zjutraj italijansko državno prvenstvo v lahki atletiki. Posebnih rezultatov ni bilo. Omenimo lahko zmago bivšega Slovenca Cerealija v metu kladiva z rezultatom 56,57 m, Taddia je bil drugi s 54,37 m. To, da je dobil konkurenta ga je tako ujezilo, da se ni pojavil pri razdeljevanju nagrad. S tem si je prislužil žvižganje. V skoku v višino je zmagal Marchisio, odkritje tekmovanja, z zadovoljivim rezultatom 187 cm; isto višino je preskočil tudi Bernes. Dani je zmagal v teku na 800 m s časom 1:56.7 pred Ta-rabello (1:56.8). Oba tekmovalca imata lepe možnosti Tazvo-ja. Zadovoljil je tudi Peppi-celli, ki je dosegel za italijanske razmere izvrsten rezultat v teku na 5000 m; 15:13.0. 62,29 m je zadostovalo Matteucciju za prvo mesto v metu kopja. V prvem dnevu so tekmovanja na 10Q m. OMHU m VODSTVU na Irelii alapi irsl-Sanreno VOGHERA, 17. — Tretja etapa kolesarske dirke Trst - San-remo je bila mirna. Dolga vrsta vozačev se je raztegnila šele na prelazu Penice,- kjer je zmagal Severini z več kot minuto in pol naskoka pred Brunijem. Pri spustu so se prvi dirkači združili in prišli na cilj v strnjeni skupini. Izmed desetorice je bil najhitrejši Barro. Po današnji etapi je prevzel vodstvo na lestvici svetovni amaterski prvak Ciancola. Jutri bodo vozili poslednji del Voghero -Sanremo. Tehnični rezultati: 1. Eterro, je prevozil progo Salsomaggiore - Voghera (148 km) v 4.2:18, povprečno 26.650 km na uro. 2. Bruni; 3. Santini; 4. Trom-bin; 5. Ciancola; 6. Archiutti; 7. Landi; 8. Trappe’; 9. Buratti; 10. Gianneschi; sledi skupina po 1:25. LESTVICA: 1. Ciancola 13.48:29; 2. Barro 13.49:02: 3. Landi isti čas; 4. Balsimini 13.50:43; 5. Bruni 13.51:57; 6. Trorobin 13.51:57. Tako mi mislimo: Inter - Bologna 1 Juventus - Udiiie^e 1 Njjpoli - Pro Patria 1 Novara - Atalan ta 1 X Palermo - Fiorentina 1 X Roma - Como 1 Saropdori® - Lazio X t Spal - Torino 1 2 Triestina - Milan 2 1 Ms r zet to - Genoa 2 1 Messina - Treviso 1 Padova - Vicenza 1 Parma - Pavia 1 Cagliari - Monza 1 X Venezia - Livorno 1 skases - Petrosjan remi, Stolz -Stahlberg 0:1, VaStontis - Mat*-novič 0:1, Gligcrič - Pachmesu remi, Prins - Wade 0:1, Unzi-cker - Averbach remi, Golom-S>ek - Pilnik remi. Stanje po tem kelu je naslednje: Kotov 15.5; Petrosjan NOGOMETAŠI ! Nogcmefaši slovenskega društva imajo trening v nedeljo 19. t. m. ob 8. uri zjulraj na stadionu »Prvi maju. 12.5; GeMeir in Tajmanov 12; Sia'nib£rg 11.5; Szabo in Averbach 11; GSigerič 10.5; Unzi-cker, Eliskases 10; Steiner, Psschman, in Pilnik 9; Ma.tano-v*č 8; itd. ZANIMIV ZAKLJUČEK CONSKEGA SAHOVSKEGA TURNIRJA Gligorič ima še upanje na vstop v prvo petorico STOCKHOLM, 17. — Rezultati devetnsjstega kola conske- Francozi so optimisti PARIZ, 17. — Francoska nogometna državna reprezentanca je odpotovala danes na Dunaj, kjer bo nastopila v nedeljo proti Avstriji. Predsednik francoske zveze Gambardella je izjavil, da upa, da bodo Francozi po zmagi nad Nemčijo v Parizu premagali tudi Avstrijo. Pariški dnevnik «Aurore» piše, da je bolezen Josepha Ujlakija diplomatske narave. Ujlaki je po rodu Madžar ter je šele pred mesecem dni dobil francosko državljanstvo. List pravi, da se igralec ne upa v sovjetsko cono Dunaja, kjer je stadion. Funkcionarji njegovega društva pa so rekli, da je Ujlaki zares bolan in da se ne boji Dunaja. zakon o priseljevanju in vsiliti ((državljainstvo druge vrste priseljencem v ZDA, naslanjajoč se na teorijo o nordijski »superiornosti«. Toda tudi sam Eisenhower je kritiziral ta ukrep v svojem sinočnjem govoru v New Yor-ku. Dejal je, da je treba izločiti vsak zakon, ki se nanaša na priseljence, ker z določbo, da so samo nekatere skupine Evropejcev dobrodošle v Ameriki predstavlja napad na demokracijo. Demokratski kandidat za predsedniško mesto Stevenson pa je danes govoril v San Diegu v Kaliforniji in napadel republikance zaradi izolacionizma. Ako republikanski izolacionizem pri prihodnjih volitvah ne bo odklonjen, je dejal med drugim, bomo izgubili svobodni svet in z njim našo borbo za mir. Stevenson je nato očital republikanskemu nasprotaiku Eisenhowerju, da nič ne razume, ko priporoča, da naj se umaknejo s Koreje in prepuste Azijce njihovi usodi. Menim, je dejal Stevenson, da Koreja ni zadnja ambicija sovjetskih vladarjev. Prepričam sem, da šibkost ne bo nikdar prepričala Sovjetov, da bi ohranili mir. Cim bi nas spodili, se bodo lotili novih napadalnih podvigov drugod in če bi odšli s Koreje, bi ostala vsa Južna Azija nezavarovana in vabljiva. Medtem pa najbolj živo zanima ameriško javno mnenje volilna polemika v zvezi s sistemom socialnega zavarovanja. Zdravniki so proti vsakemu programu, na podlagi katerega naj bi vlada kontrolirala in delno finansirala načrt o zavarovanju proti boleznim, ki bi vsakemu državljanu zagotovil zdravstveno skrbstvo. Sindikalisti pa in vsi ostali zatrjujejo, da" državljani s sedanjimi plačami ne morejo vzdrževati zasebnega zdravstvenega zavarovanja. Pri tem vprašanju sta kandidata zavzela vsak svoje stališče. Stevenson je naklonjsn omejenemu programu pod vladnim nadzorstvom, ki predvideva obvezne prispevke. Ta načrt je predlagal Truman. Eisenhoiver pa je javil, da je nasproten kakršnikoli udeležbi vlade pri načrtu, ki naj zagotovi delavcem primerno skrbstvo. KINO V T K s T I' Hossetti. 16.00: «Mf uporni šejk* M. 0’Hara, Je« C. Excetsior. j cim- Dauphim, G, Mo,riay» wg. Nazionale. 16.00: ^v^c. p^go, Hm blagom®, E. Ros» M. Lawrence, E. Man - ^ Feaice. 16.30: «Papa «Sla»> ma». A. Ninehi, P._ Stoppa. Filodrammatico. 16 00: Rossi, A. Na^arL ^ po. Arcobaleno. 15.30 W|n. govor s tremi ženami *>• ters, Bette Davis. -ostane Astra Ho)an. 16.30: «Papastopp3. mama«, A. Ninehi, • <^3nJno». Alabarda. 15.45: »D®" sicd», Armoaia. 15.30: «0 M. Roonep, T. M Ariston. 16.00: nflara. vost«, \ Wilde,, »•carusw. Aurora. 14.15: M. Lanza, A. Bi 1™'^ g«4-Garibaldi. 15.00: « Hunier. n ja«, H. Bogart, M airtrah* Ideale. 16.00: «Fr®ncTiS,^ie . D. 0’Connor, P. ^Lepoveiafrt ______________ IC 1*V' *** fef Impero. 16.15: mož«, B. Davis. il0, Italia. 16.00: «Don Carw nandel, G. Cerv!' si Ereh iale. 16.00: «Najl«t® sv*- Viale. ta», G. Marshall, Kino ob morju. l6 W-.nnes. bele obleke«, A. )n Da- Moderno. 16.00: «Sam Mature. lila«, H. Lamarr. v. - Savona. 15.00: ( nja«, L. Parks, RADIO C O W K 1 11 254,6 m ali 1178 K j j SOBOTA, 1». Okt0hrcč>la- 5.30 Prva jutranja P1°pogofl>L Jutranja glasba. 6.4 ženo. 7.00 PoroW»p^iia^. ske narodne. 13-jj r ,3.50 Od včeraj do dan«- , jžiav> . či zvoki. 14.20 Od Jadrana. 18.30 M<>rJ /-{ta JLc- Sopranistka £ IP sta. 13.50 na poje operne ar‘ie' “ čila. 21.00 Odlomki IM pti“ nih simfonij. 21,30 u“leS!* *•.(, sobote. 21.45 Spored V ^ r be. 23.10 Glasba ** 23.30 Zadnja poroči«- Tit S T "j. seK 306.1 m ali 93° tj.tS 11.33 Lahki orkes^ vsakega nekaj. -. m -.11 13.00 Šramel duet. 13.40 Lahke m'* „ Poročila. 14.15 pe,. KO^ivi-glasba. 18.15 0%.i> a-molu. 18.45 c'f glasba- ‘ru- 19.15 Pestra 09^». Osf^s-Poročila. 20.00 W . jo.l ^30 -'kih narodnih P^., su^aJi senet: Le Cyd. _ m3” Športna kronik3- l3 š»|0 fjinWJ'r motivi. 21.00 M*,stja “ .^solo zares. 21-jf .,verture 1 poln revij. 22.00 leS. olje. 22.30 Večerni „a gias IOČila. 23.32 I’°!rl0C , rf tl* ‘ «1’ giassa- ' li 11.00 Simfon15™ e£t: « M*- Nicelllja. l7'l5ier3 v "• |rfuai» »Grd,e ženske«. njih. 19.40 BW^tI***S» sti. 21.30 POl pevk. 21.45 23.30 Španski capr1 glasba. .iS ULOV®* 212,4 D* . 327,1 1», 202,1 W> 12-40. i 12-00 OP^-abav^V Poročila. WVWWWVWWWIA/V%Vl,AWAWWiWV,.WAf.*AW/.V.V.VVA-AV.,,AV\AW!AWVtfVSWWWlAflAVWWAWAWAW. 15.10 Melodije m .ilia;a. lS’giast£ 17.40 Godbe na ^estrains y v venska l31}1™. 0diomk' 1 gocc* 19.40 Glasbeni °a‘rete & SS. !S »«*“- Ckalleb ^rei/edcl prof. dr. Er. Bradač Gospod Pickwick je znova potegnil s svilenim robcem preko glave ter se pripravil k daljšemu spanju; gospod Weller je hitel vršit naroMlo. Bilo je okrog enajste ure, ko je prijel do Gosswell-Streeta. Jasna luč je gorela v prednji sobi m na zastorih sta se videli silhueti dveh fepic. Gospa Bardellova je imela ravno družbo. Gospod Weller ,1e potrkal na vrata in Sele po precej dolgem 6asu. v katerem je fakalec zunaj žvižgal neko poulično arijo, dočim je skušala družba znotraj prižgati trmasto svečo, se je oglasilo v sobi cepetanje majhnih čevljev in mali Bar-dell je odprl vrata. «Zdravo, mlečnozobca Je pozdravil Sam. «koku je mami?» «Ze gre,» je odgovoril mladi Bardell, «in z menoj tudl.» «No, tu me veseli,» je rekel Sam, epejd ln puvej ji, de b rad govuru z njo.» Mladi Bardell je vzel to na znanje, postavil muhasto svečo na najnižjo stopnico ter izginil v predsnji sobi, da bi ustregel Samovi želji. Silhueti dveh čepic na zastorih sta bili senci častivrednih pokrival dveh zaupnih prijateljic gospe Bardellove, ki sta pravkar prisil, da bi pili z njo mirno skodelico 6aja ter se udeležili tople večerje, sestoječe iz nekoliko parov svinjskih nožič in praženega sira. Sir je že rjavel na mali holandski pečici in nožiče v emajlirani ponvi so že zelo vabile. In gospa Bardellova ter njeni dve prijateljici so se izvrstno zabavaie, govorč o vseh svojih prijateljicah in znancih, ko se je mladi Bardell vrnil v sobo ter javil, za kar ga je gospod Weller prosil. «Sluga gospoda Pickwicka!» je vzkliknila gospa Bardellova in prebledela. «Jezes Marija!* se je križala gospa Cluppinsova. «Ne bi mogla verjeti, ko bi ne slikala na lastna ušesa,» je rekla gospa Samdersova. Gospa Cluppinsova je bila urna, neprestano zaposlena oseba; in gospa Sandersova je bila velika, debela, sirokolična ženska - in to je bila družba gospe Bardellove. Gospa Bardellova je čutila, da bi bilo prav, če bi se delala razburjeno, in ker nobena treh dam ni prav vedela, ali si sme v nastalih okolnostih dovoliti razgovor s slugo gospoda Pick-wicka, razen po gospodih Dodsonu in Foggu, so bile vse v ne-mali zadregi. V tem dvomu je bila seveda prva stvar, naklestiti mladega Bardella. ker je našel za vrati gospoda Samuela Wellerja. Ko je deček prejemal svoj delež, je kričal pri tem zelo melodično. «Mol6i — sli si s — tl grdi fant, j. je rekla gospa Bardellova. «Nikar še ti ne draži svoje uboge matere,« ga je karala gospa Sandersova. «Revica ima že itak vsega dovolj, tudi brez tebe, Tom,> je dodala gospa Cluppinsova priliznjeno vdano. Ubožica ima res smolo,» je dejala spet gospa Sandersova. Pri vseh teh moralnih opominih je mladi Bardell se bolj ihtel. «Toda kaj naj storim?* Je vprašala gospa Bardellova gospo Clupplnsovo. «Jaz bi ga na vasem mestu sprejela,* je odgovorila gospa Cluppinsova. «Toda nikakor ne brez priče.* «Jaz pa bi rekla, da bi bili dve priče se bolj Si,« je rekla gospa Sandersova, ki Je kakor njena prijateljica vsa gorela od radovednosti. «Morda bi bilo najbolje, če bi prišel kar sem,* se Je oglasila gospa Bardellova. «To je res!* je odgovorila gospa Cluppinsova. «Kar naprej, mladi mož, ampak zaprite, prosim, hiSna vrata.* Gospod Weller je takoj ubogal, stopil v sobo in razložil gospe Bardellovi, čemu je priSel. «Strašn žou m je, de vas morm nadlegvat, milostlva, kokr je reku tist tat, k je metu tista stara dama u ogenj, ampk ker sma raun pršil u mest In se spet odpeljema, res na morm pumagat.* «To je res, da tale mladi mož nič ne more za grehe svojega gospoda,* je rekla gospa Cluppinsova, ki Je napravila zunanjost Li vedenje gospoda Wellerja manjo zelo velik vtis. «1, seveda,« je posegla vmes gospa Sandersova, ki se je zdelo po nekih pomembnih pogledih na malo ponev, da v duhu meri, kako bi razdelile svinjske nožiče, ako bi Sama povabile k večerji. «Bom pa precl puvedu, zakua sm prouzaprou pršou,* Je nadaljeval Sam, ne da bi se menil za te opazke, «nejprej, de dam odpoud sojga gspuda —, puteni, de plačam najemnina tuki prosm. Tretjič, de morma use stvari skp spraut in de te stvari uddaste vsakmo, k ga pošlem a sm. In Ctrtič de lohka uddaste soba, kedr čete -- in to b blo use.* «Naj se je zgodilo karkoli,* se je oglasila gospa Bardellova, «zmerom sem rekla in bom rekla, da je bil razen v enem oziru gospod Pickwick vedno pravi gentleman. Njegov denar je bil zmerom kakor denar v banki.* rob0 Pri tem si je gospa aBrdellova brisala z ter odšla iz sobe. da bi napisala potrdilo. -0 žeI\iaj Sam je vedel, da mora biti zdaj tiho to ysin<> zctrop- začele govoriti. Gledal je torej med popovo Jn na £W emajlovo ponev, zdaj na praženi sir, na s «Revlca,» je rekla gospa Cluppinsova «Res nesrečna,« je dodala gospa Sande^o 0 stva u Sam ra ničesar odgovoril; videl je, da se to &rajjio «Ne morem se premagovati. 6e pomislim n , nadaljevala gospa Cluppinsova. «Nočem vas bS bU tu, toda vaš gospod Je star surovež In želela bi. u mu mogla povedati to v oči.» ,-neO® ejest b s to tud želu,* Je odgovoril Sam. za«1;5 -* k srcu »•jJSft na& lV» «To Je strašno, kako si to k srcu zeiidI vzemši n l0 v& hodi ta kako se izogiblje vsem zabav^lljenja. ^ prijateljici, ki hodiva k nji iz samega l'sm J,spa clupP sedimo in se razveselimo,* je razlagala b zroč na ema.ilovo ponev in holandsko pe derg0va. «To je barbarsko,* Je dodala gospa a da PraC]uf «In vas gospod, mladi mož, je tak0,^Jtevala S°s^ ne čutil stroškov, če bi imel ženo,« je nab ‘vpijoč Ste plnsova; zato je njegovo ravnanje v ne je torej ne vzame?* , cp? «Ja,» Je rekel Sam. «tu Je raun uprasaj g°spVnoj^1. «Da je to vprašanje!* Je povzela^ bese ^ iniel?aeI1e, pinsova. «Ona bi ga bila tudi d’arle & V duha. Ampak naj bo — zakon pa Je ve sestani ge stvari. In z zakonom se vaš gospo« ^stara toda v svojo škodo, in sicer ie preden m). secev.* (Nadal1eV Glavni urednik BRANKO BABIC — Odg urednik STANISLAV KENKO. — UKKDNISTVO OL1CA MONTECOH1 St 6, 111 nad. — telefon Stev. »3-80« In 94-638 - PoStnt predal 5(W — IIPKAVA m.ICA SV KKANCISKA St. ^(>. — Telefonska St. 73-38 - OGLASI: od 8.30 Vi In od 15 18 — Tel. 73-38 — Cene oglasov: Za vsak mm višine v Sarini 1 stolpca trgovski 60, tinančno-npravnl 100, osmrtnice 90 lir — Za FT.KJ' za vsak mm Slrlne I stolpca ?.a vse vrste oglasov po 10 din — Tiska Tiskarski savod 7.TT — Podruž.: Gorica III S Pelllco 1-11., Tel. 33-82. — Rokopisi se ne vračajo. . Jugoslavija:^ ^ . Založništvo triaSkega tiska, Trst 11.5374. - Za Jugoslavijo: Agencija ^ tiska 200! tekoči raftin pri Komunalni banki v Ljubljani 8-1-90332-7 - Izdaja Založništvo NAROČNINA: Cona A: mesečna 3S0 četrtletna 900 polletna 1700, celoletna 3200 Ur. Ked. IJud. 1repub. ■’li‘“”'"KratlčneBa zyZ. PoStril tekoči račun *a STO ZVU: -.................................. tiska. Trst 11.5374. - Za Jugoslavijo: Agencij, demokra „.«,0-2 Llubllana TyrSeva 34 tel