—   420   —
Novičar iz mnogih krajev.
Danajski vradnl časnik je razglasil te dni stan letošnje letine, kakor ^a je zvedila vlada iz vsih dežel našega cesarstva. Po tem razglasa je precej dobra letina bila v doljni in gor nji Austrii, naSalcbur-skem in Tiroljskem, — le srednja letina je bila na Štajarskem, Koroškem inKrajnskem(Ieajda se je bolje obnesla in vino), — enmalo bolji kot srednja je bila na Oeskem, Marskem, Šlezkem, v Ga-ličil, Krakov! in Bakovini, v izhodni Galicii pa slabeja od srednje, — naOgerskem je bila srednja, dobra na Erdeljskem in v Banatu, na Horva-škem in Slavonskem slaba, še slabejša pa v Dal-macii, vistrii in na Goriškem — skor slaba je bila naLombarškem.na Beneškem slaba. Le v ne-kterih deželah seje nadlog bati; da se jim pride na pomoč, se že delajo priprave. Po ^Terž. časniku'' je spet poskočila žitna cena; vagan koruze velja ondi 9 fl. sr., tedaj ravno trikrat več kakor sicer. — Nek ogersk kme-tovavec je znajdel novo sorto kruha iz režene in že-lodove moke; želod se posuši, oluši in v moko zmelje; tak kruh je bolj čern, kakor navadni reženi, pa, pravi, da je kaj dober in zdrav, posebno za jetične ljudi. Časnik ^Presse" pristavlja temu naznanila, da ta znajdba utegne dobra biti, ako je človeški život enak prešičje-mu, ker je res, da želod dobro tekne prešičem. — V Galicii so začeli tii in tam za kubinske potrebe rabiti
gnojno sol, ktere cent le 40 kraje, velja; ker ntegn^ taka sol zdravja nevarna biti in se tadi škoda godi cesarskim dohodkom^ ako se rabi namesto kuhinske soli gnojna sol, je c. k. ministerstvo v t! deželi prepovedalo prosto kupčijo s to soljo, in velelo, da se sme vprihod-Dje prodajati le v cesarskih solnicah takim kmetovavcem,. ki spričajo po vradnih pismih, da bojo s to soljo gnojili svoje zemljiša, ne pa je rabili za druge potrebe. — C. k. ministerstvo je prepovedalo vradnikom, da v navadni civilni obleki ne smejo nositi uniformiških kapic. — Deržavno gojzdnarsko dražtvo na Danaji je posvetovalo se nnidan o tem: koliko je dosihmal že koristila nova gojzdna postava od 3. decembra lanskega leta? Sploh je obveljala misel, da tudi korist te postave bo vedno le na papirju ostala, ako se ne postavijo povsod zvedeni gojzdnarji, kteri imajo čuti nad pravim gospodarstvom z gojzdi. Družtvo je predložilo svoje nasvete c. k. ministerstvu. —^Omenili smo nedavnej tiste zakletbe zoper kneza Cernogorskega, ktere se je vdeležil tudi stric njegov in predsednik starašinstva Peter Petrovič z mnogimi starašinami in serdarji te dežele. Sodniška preiskava je razodela, da namen te zakletbe je bil prekucniti sedanjo vlado, izgoati kneza sedanjega ali če z lepo ne gre, ga umoriti, ovreči pokroviteljstvo in oblast rusovsko,se postaviti pod obrambo francozko, in izvoliti druzega vladarja. Sklep sodbe je: ^Peter Petrovič, predsednik starešinstva, stara-šina Štefan Kuka in serdar Milo Mart i novic so krivi spoznani velikega izdajstva in strežbe po življenja knezovem, so tedaj iz dežele izgnani in prepisani, njih premoženje zapade deržavni denarnici, in vsak, kdor tem begunom na pomoč pride ali jim zavetja da, bode vstre-Ijen'^. Izgnani so sedaj v Kotru, kjer je nek tudi au-strianski feldmaršallajtnant Mamula, ki vodi obravnave, da bi se prizaneslo obsojenim. — Zadnje novice iz Turškega niso doncole nič po«*ebne^a. 14. dan t. m, je prišlo že večkrat omenjeno novo poroirivno pismo Dunajske konferencije v Carigrad; Rešid-paša ga je nemudoma izročil sultanu, ki je pripravljen poslušati nasvet ^edinjenih 4 vladarstev, ako rusovski car berž odpravi svojo armado iz Moldave in Valahije in tako djansko pokaže, da ne misli podkopati celote turške deržave. Govorilo se je, da do 20. t. m. bo poklical sultan divao skupej, v kterem se bo sklenil odgovor na omenjeno pismo. Poročniki zedinjenih vlad tudi željno pričakujejo odgovora, ki ga bo dal rusovski car na tisto pismo, ker 60 prepričani, da se porta ne bo vdala popred pomirja, dokler ne zve, da tudi rusovski car je pripravljen h pogodbi* Sultan želi obravnavo teh pogodb v kakem austrian-skem mestu. Razun malih bitk prednih straž ni bilo nobene veči vojske več. Časniki donašajo še zmiraj nove zvedbe o veliki morski vojski pri Sinopi in pravijo, da tudi ena velika barka rusovska ^Jagondib^ z, 90 topovi je z neko turško fregato vred raznesena bila. ^Ost. Corr.^ ve povedati za gotovo, da so bose vse govorice, po kterih so šle francozko-angležke barke v černo morje, ker 15. t. m. so bile še vse poleg Carigrada« — Lord Palmerston se je pomislil in je spet stopil v ministerstvo; misli se, da je njegova obveljala; v čem pa ta obstoji, znano ni. — V francozkem mestu Lyon je bila ponoči med 19. in 30. tega mesca prekucija pripravljena; vlada pa je zvedila ta naklep o pravem času in ga je zaterla, da se ni clo nič zgodilo.