s
ŠALE
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE VELENJE
11. april 1968 — LETO IV. St. 6 (68) —Cena 0,30 dinarjev — Poštnina plačana v gotovini.
Koncert dekliškega pevskega zbora z gimnazije
Na gimnaziji že drugo leto redno vadi dekliški pevski zbor. 52 deklet vodi prof. Ivan Marin — mlajši. Pevske vaje so obvezne in tako prebijejo dekleta pet ur tedensko pri zbornem petju. A ni jim žal tega časa, četudi so prikrajšana za marsikaj, kajti njihovo delo je it rodilo prve uspehe.
Letos je dekliški pevski zbor z velenjske gimnazije že drugič nastopil na občinski reviji pevskih zborov. Ker je svoje pesmi odpel dobro, gre zbor tudi na republiško revijo pevskih zborov v Zagorje.
Pripravljajo pa se tudi za samostojni koncert v počastitev 1. maja, ki bo v PETEK, 26. APRILA 1968 OB 20. URI V KULTURNEM DOMU. Program za koncert je zelo pester. V prvem delu bodo na sporedu umetne pesmi različnih avtorjev (Palestrina, Brahrus, Jean Bouvard, Francis Paulenc) in tuje ljudske pesmi (ruska: Večerni zvon, indijanska obredna pesem iz južne Amerike: Mi central — Moj bik, portugalska ljudska pesem: Marjanitine oči). Drugi del programa pa bo namenjen le slovenskim narodnim pesmim (Nocoj pa, oh, nocoj, Pojdam u Rute, Vsi so venci beli, Žabja svatba idr.), katerim se najbolj posvečajo. Poplačajte njihov trud z obiskom koncerta!	M. N.
Na fotografiji: članice dekliškega pevskega zbora pri vaji.
OBČINSKA SKUPŠČINA JE OBSODILA DISKRIMINACIJSKI UKREP
REGIONALNEGA ZDRAVSTVENEGA CENTRA CELJE
ZAPIS S SEJE OBČINSKE SKUPŠČINE
29. marca letos sta se ponovno sestala oba zbora občinske skupščine Velenje. Seja je bila po zborih volivcev, ki so bili v začetku meseca marca v vseh krajevnih skupnostih In v večini delovnih organizacij. Na njih so volivci obravnavali predlog občinskega proračuna za leto 1968, predloge finančnih načrtov občinskih skladov, izredni prispevek za pokritje primanjkljaja v skladih zdravstvenega zavarovanja in problematiko novega centralnega pokopališča za šaleško dolino v Podkraju.
Strokovna služba Regionalnega zdravstvenega centra v Celju je 23. marca 1968 poslala vsem zdravstvenim zavodom na območju bivšega celjskega okraja poseben dopis, v katerem naroča vsem zdravnikom, da smejo v bodoče pošiljati tuberkulozne in ostale pljučne bolnike na zdravljenje le v pljučne oddelke bolnic v Celju in Brežicah, nikakor pa ne v specialno bolnico za tuberkulozo in pljučne bolezni Topolšica, oziroma v kakšno drugo zdravstveno ustanovo izven celjske regije. S to okrožnico je bilo zdravnikom zagrozeno, da bodo morali sami plačati večje stroške zdravljenja, ki bi eventualno nastali, če bi kljub tej prepovedi pošiljali bolnike v našo ali kakšno drugo bolnico. Regionalni zdravstveni center je ta dopis poslal, da bi preprečil odtok sredstev za zdravstveno varstvo iz celjskega območja.
Poskuse za preprečevanje pošiljanja bolnikov na zdravljenje'izven določenih zdravstvenih regij so že večkrat obsodili najvišji predstavniški organi v zvezi in republiki. Tako sta republiški in socialno-zdravstveni zbor Skupščine SR Slovenije na seji 3. U. 1967 sprejela sklep o reševanju nekaterih aktualnih problemov zdravstvenega varstva in socialnega zavarovanja (Uradni list SRS, št. 36/67), kjer je v II. poglavju dobesedno navedeno: »Zaostritev pogojev za zdravljenje zavarovancev zunaj regij z namenom, da se zmanjša odliv sredstev, ni v skladu z zakonom. S tem je namreč kršeno temeljno načelo solidarnosti zavarovanja in pravica zavarovanca do zdravstvenega varstva. Taki ukrepi komunalnih skupnosti zaslužijo vso obsodbo.
Zato bi bilo potrebno ... - do 31. 12. 1967 odpraviti vse tiste določbe v pravilnikih o uveljavljanju zdrastvenega varstva, ki zavarovancu onemogočajo oziroma otežujejo uveljavitev pravic do zdravstvenega varstva zunaj regije ...«
Z ustavitvijo pošiljanja tuberkuloznih bolnikov iz celjske regije na zdravljenje v bolnico za tuberkulozo Topol-šica bi lahko nastala velika škoda tako za to bolnico, kot za bolnike same, ki bi se morali zdraviti v pljučnih oddelkih splošnih bolnic celjske regije, ki so neprimerno slabše opremljeni in kjer ni zagotovljena zdravniška in ostala nega na taki višini kot jim je to zagotovljeno v Topolšici. Zaradi tega je popolnoma razumljivo, da je občinska skupščina na zadnji seji zgoraj navedeni diskriminacijski ukrep Regio-
nalnega zdravstvenega centra v Celju najostreje obsodila in zahtevala, da se ga čimprej
prekliče. Obsodila ga je tembolj zaradi tega, ker je bil tudi pri njegovem sprejemanju kršen 39. člen zakona o organizaciji zdravstvene službe v SR Sloveniji, ki določa, da zdravstveni center odloča o zadevah s svojega delovnega področja samo na sejah sveta, poprej omenjeno okrožnico pa je sprejela nekajčlanska komisija zdravstvenega centra.
Občinska skupščina je razen tega sklenila, da bo o tej zadevi seznanila pristojne republiške organe, po potrebi pa bo sprožila tudi spor pri ustavnem sodišču za odpravo te okrožnice.
V ponedeljek se bo sestala občinska konferenca SZDL
Zadnjo sejo izvršnega odbora občinske konference SZDL je vodil predsednik Milan Šterban. Na njej so ocenili zbore volivcev in se strinjali z odločitvijo odbornikov občinske skupščine, da je loka-
ferenduma.
Domenili so se, da bo tretja seja občinske konference SZDL v ponedeljek, 15. aprila. Predsednik Milan Šterban bo prebral referat o nadaljnjih nalogah SZDL v velenjski ob-
cija za centralno pokopališče	čini, člani konference pa bodo
v Podkraju dokončna, in za-	poslušali še poročilo o delu
voljo tega na šoštanjskem po-	izvršnega odbora in sprejeli
dročju ni potrebno izvesti re-	delovni načrt.
AH SMO DISCIPLINIRANI, KADAR HODIMO IN KADAR SE VOZIMO PO NAŠIH CESTIH? To smo hoteli ugotoviti, ko smo prejšnji teden odšli skupaj s tremi člani občinske komisije za prometno varnost in vzgojo na skupno akcijo. In kaj smo ugotovili? V manj kot treh urah smo zabeležili nad PETDESET prometnih prekrškov. Več o tej skupni akciji pa boste lahko prebrali v prihodnji številki šaleškega rudarja, kjer bomo objavili zapis in fotografije.
Zbori volilcev so obravnavali trenutno najbolj aktualne probleme naše občine in je zaradi tega popolnoma razumljivo, da so tudi odborniki občinske skupščine ta vprašanja obravnavali posebno temeljito in s polno odgovornostjo do svojih volivcev in do celotne občinske skupnosti.
SPREJELI SO OBČINSKI PRORAČUN
Zanimivo je, da so se volivci v glavnem strinjali z osnovnimi načeli v občinskem proračunu. Predlog proračuna z utemeljitvijo je bil tudi letos objavljen v lokalnem časniku, tako da se je lahko vsak občan prepričal, v kakšne namene namerava občinska skupščina porabiti sredstva, ki se v občini zbirajo za najrazličnejše družbene potrebe. Odborniki občinske skupščine so na predlog zborov volilcev in na predlog raznih organov in organizacij na sami seji že povečali sredstva, ki so predvidoma za izvršitev programov dela krajevnih skupnosti, za oskrbnine v domovih za defektne otroke, za delo občinskega sodišča in občinske organizacije ZB NOV, znižali pa sredstva za investicije za potrebe predvojaške vzgoje in proračunsko rezervo. Občinska skupščina je delno povišala tudi sredstva za vzdrževanje kulturnih domov ter za delo občinske zveze kultur-no-prosvetnih organizacij in občinske zveze za telesno vzgojo. Odborniki občinske skupščine so nato brez sprememb potrdili finančne načrte občinskega sklada za borce in sklada za ceste.
Pri obravnavi finančnega sklada za ceste so ugotovili, da ima ta sklad velike obveznosti v zvezi z vračanjem posojil, ki so bila lani najeta za modernizacijo ceste šoštanj—Gorenje in Dravograd—Vič in v zvezi s plačilom dolgov za opravljena dela na cestah IV. reda v lanskem letu, tako da se ceste III. reda tudi letos še ne bodo mogle vzdrževati v takem stanju kot bi bilo to glede na vse večji promet potrebno.
Več pripomb so imeli volivci na predlog finančnega načrta občinskega sklada, v katerega se v celoti steka prispevek za uporabo mestnega zemljišča. Sorazmerno največ pripomb so imeli volivci krajevne skupnosti ša-lek. ki so zahtevali, da se sredstva, ki se s tem prispevkom naberejo v njihovem naselju, uporabijo za njegovo komunalno urejanje, da se zagotovi več sredstev za elektrifikacijo in druga komunalna dela na področju zazidalnega okoliša Velenje—Kono-vo in da se še letošnje leto začne s komunal njm urejanjem zazidalnega okoliša Velenje—Selo. ker je po njihovem mnenju mogoče sedanjim gradbenim interesentom zagotoviti proste gradbene parcele v Pesju in Kono-vcm. Večja sredstva za elektrifikacijo in za druga komunalna dela so volivci šaleka predlagali zaradi tega, ker bo do jeseni na tem območju dograjenih večje število individualnih stanovanjskih hiš, ki ne bodo vselji-ve zaradi pomanjkanja kanalizacije in električnega toka. Odborniki občinske skupščine so se v načelu strinjali s temi pripombami in so predlagali upravnemu odboru sklada za komunalno dejavnost, da bi predvidena sredstva za komunalno urejanje gradbenega okoliša Velenje—Selo bistveno zmanjšala in se uporabila za nadaljnje urejevanje gradbenega okoliša Velenje—Konovo. Prav verjetno je, da bo upravni odbor sklada za komunalne zadeve upošteval ta stališča občinske skupščine pri dokončni razdelitvi sredstev.
ODBORNIKI PROTI NOVI LOKACIJI
Na tej seji so se odborniki občinske skupščine obširno seznanili z razpravo in sklepi zborov volivcev o novem poko-
pališču za Šaleško dolino v Podkraju pri Pesjem. Nedvomno so ugotovili, da je bila lokacija tega pokopališča določena z urbanističnim programom za šaleško dolino, ki je bil sprejet leta 1963, po razpravi na zborih volivcev in da se je o potrebi po gradnji tega pokopališča govorilo, ko se je obravnaval srednjeročni program razvoja občine Velenje do leta 1970 ter takrat, ko so obravnavali poročilo o delu občinske skupščine v času od 1966. do 1967. leta.
Ker bodo slejkoprej začeli z izkopavanjem premoga pod šoštanjskim pokopališčem, so z gradnjo novega pokopališča začeli že v lanskem letu. Namen je bil tudi v tem, da bi ob opustitvi pokopališča v Šoštanju do dejanskega progrezanja zemljišča ostalo na tem področju čimveč časa, ker bi se s tem zmanjšali stroški za pokope. Z gradnjo novega pokopališča je bilo potrebno začeti tudi zato, ker je treba iz sanitarnih razlogov in zaradi prenapol-njenosti čimprejc prenehati s pokopavanjem na sedanjem pokopališču v Velenju. Pokopališči v Šoštanju in Velenju je potrebno opustili zaradi objektivnih razlogov. V kratkem bodo začeli graditi novo termoelektrarno v Šoštanju in bi se obratovalna doba tako rudnika kot termoelektrarne v Šoštanju skrajšala za več let, če bi moral ostati nekaj hektarjev obsežen varnostni steber, sorazmerno najboljšega lignita, skoraj 80-metrske debeline.
Nova lokacija pokopališča za šoštanj in Velenje z okolico ima samo to pomanjkljivost, da ie boli oddaljena od sedanjih pokopališč, vendar se bo ta pomanjkljivost z ureditvijo avtobusnih in drugih zvez dala vsaj delno odpraviti. Opuščeni pokopališči v Šoštanju in Velenju bodo še nadalje vzdrževali in bodo z a te namene vsako leto zagotovl jena določena sredstva v občinskem proračunu. Občinska skupščina, ki mora urejati ta vprašanja, se zaveda, da bo opustitev sedanjih pokopališč čustveno prizadela svojce umrlih, ki so pokopani na obeh pokopališčih in se zaradi tega trudi, da se vsi problemi urejajo na ■najmanj boleč način in s potrebno pieteto do umrlih. Skoda ie, da so posamezniki na zadnjih zborih in tudi drugače izkoristili čustva občanov in skušali nahujskati proti ooustitvi
SPREJET ODLOK O OPRAVLJANJU KOMUNALNE DEJAVNOSTI POSEBNEGA DRUŽBENEGA POMENA
Od tega, kako se opravljajo razne komunalne storitve je v veliki meri odvisen družbeni standard prebivalcev na določenem območju. Zaradi tega šteje že ustava kom. dejavnost za dejavnost posebnega družbenega pomena. Delovne organizacije, ki opravljajo komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena, imajo posebne pravice in obveznosti v zvezi z zadovoljevanjem splošnih potreb občanov. Za uspešno in pravilno opravljanje komunalnih storitev so še prav posebej zainteresirane občinske skupščine,
(Dalje na 3. strani)
jih ________ - .
pokopališč oziroma, ko so zahtevali da se za območje Šoštanja določi no va lokacija za pokopališče in zahtevali refendum. Občinska skupščina ie po vsestranski razpravi ugotovila, da glede na pogoje, ki jih morajo izpolnjevati vsa navozgrajena pokopališča, ni mogoče na tem območju poiskati drugega primernega kraja za nadomestno pokopališče in je zaradi tega odločila, da refendum ne bo razpisovala. Gradnja nadomestnega pokopališča na šoštanjskem območju bi zahtevala predhodno spremembo urbanističnega programa za našo občino, kar bi tudi zahtevalo precejšnje stroške- in bi gradnjo zavleklo najmanj za dve leti. Ta sklep je občinska skupščina sprejela z večino glasov. Proti je bilo le 6 odbornikov občinskega zbora in 1 odbornik zbora delovnih skupnosti.
Občinska skupščina bo v naslednjih mesecih posvetila vso pozornost pripravljanju predpisov o pokopališkem redu na novem pokopališču, o redu na opuščenih pokopališčih in o cenah :/.a pokopališke storitve, kjer bo upoštevala vse upravičene pripombe in rzahteve volivcev.
Hotel PAKA
VELENJE
) Mednarodni barski program
) Strip-teas Strip-teas
) Vsak dan razen ponedeljka
20. OBLETNICA SVETOVNE ZDRAVSTVENE ORGANIZACIJE
Zdravje v svetu jutrišnjega dne
Pod tem geslom je praznovala svetovna zdravstvena organizacija 7. aprila letos svojo 20. obletnico. Nedvomno lep jubilej združenih držav članic. V tem času so dosegle pri svojem humanem delu velik napredek, saj se je zdravje v svetu precej izboljšalo. V njenih ciljih se resnično zrcali težnja, ki jo tudi pri nas neprestano poudarjamo, da je človek največje bogastvo.
Žal smo prav zdaj priče tudi nasprotnih dogajanj. Ameriško barbarstvo v Vietnamu ne pozna meja človečnosti. Ne prizanese niti otrokom, materam, starčkom... Ne izbira sredstev, ki najbolj žalijo človekovo dostojanstvo, samo da bi se zaradi lastnega obstoja izognilo »nevarnosti« vsega, kar vodi v komunizem.
Takšnih in podobnih žarišč je še več. Toda dnevi so imperializmu kljub temu vse bolj šteti. Čas, ko bodo ljudje ne glede na raso, vero, narodnost in sploh med seboj enakopravni, mora priti! Miroljubni svet vse bolj enotno združuje napore za dosego tega cilja. In ni slučaj, da je tudi ameriška javnost sama začela nastopati proti zgrešeni politiki lastnega vodstva. Žal se je pozno začela zavedati, da takšna pot slej ali prej vodi v zaslužen poraz■
Svetovna zdravstvena organizacija ima prav zaradi takšnih in podobnih neodgovornih ravnanj pri svojem plemenitem poslanstvu zelo otežkoče-no delo. Kolikšnega pomena bi zanjo in za človeštvo predstavljal le del sredstev, ki so naložena v bankah, je odveč poudarjati. Zato si tem prej Želimo in upravičeno pričakujemo, da zmaga zdravega razuma ni več daleč.
V praznovanje svetovne zdravstvene organizacije se je vključil tudi občinski odbor Rdečega križa Velenje. Organiziral bo predavanja po šolah, gospodarskih organizacijah in krajevnih odborih Rdečega križa. Vsebina tem bo zajemala zdravje v svetu. Najaktualnejša pa bo imela naslov: »Bolezen srca in ožilja, potek bolezni in zdravljenje.«
Odbor tudi priporoča, da bi učenci po šolah pisali pismene naloge.
Občinski odbor Rdečega križa Velenje želi torej zares dostojno proslaviti pomembno leto svetovne zdravstvene organizacije.
PROBLEMI V 0i)\0SIH S CERKVIJO O prispevku so razpravljali IN NALOGE SOt iALlStlCvt ZVEZE tudi zbori delovnih ljudi
STALIŠČA PREDSEDSTVA IN IZVRŠNEGA ODBORA REPUBLIŠKE KONFERENCE SZDL
Predsedstvo in izvršni odbor republiške konference SZDL sta 29. marca 1968 v okviru razprav o vprašanjih naše stvarnosti razpravljala na skupni seji o religiji in delovanju cerkve s stališča vloge in nalog Socialistične zveze. V razpravi so bili sprejeti naslednji sklepi:
Načelna stališča Socialistične 7.veze do vere in vernosti ljudi in do razvoja odnosov med cerkvijo in državo ka-rakterizira nepretrgana kontinuiteta. Definirala in v praksi izvajala jih je že -od vsega svojega začetka OF slovenskega naroda. Stališča naše socialistične družbe do verske svobode kot stvari osebne svobode vsakega posameznika. do zlorabe vere in verske dejavnosti v politične namene, do ločitve cerkve od države in šole, so oblikovana po lastnih izkušnjah naprednih sit v svetu in so sestavni del svobode, pravice in dolžnosti človeka in državljana v socialistični družbi. Kot takšna imajo tudi svoje mesto v ustavi. Načelna politika političnih sil o zagotovitvi verske svobode za vsakogar, se izraža v svobodi delovanja cerkve v verskih in cerkvenih stvareh in svobodi izražanja verskega prepričanja. Taka politika odpravlja vsakršne pridržke in omogoča najširše vključevanje religioznih ljudi v SZDL, omogoča ipa tudi sami SZDL strmo delovanja in večjo množičnost članstva, vernim državljanom pa nudi možnost za enakopravno uresničevanje pravic in dolžnosti pri graditvi socializma. Današnji čas in bodoči razvoj terjata nadaljevanje omenjene politike iti spoštovanje verske svobode kot eno temeljnih pridobitev slovenskega naroda.
SZDL ugotavlja veliko zanimanje delovnih ljudi za preosnovo rimskokatoliške cerkve po II. vatikanskem koncilu. Izredno prizadelo spremljanje prilagajanja cerkve novi stvarnosti v svetu in doma, temelji na posledicah težkih izkušenj protikomu-nizma in klerikaliznia kot osnovne cerkvene aktivnosti. Protokol, podpisan med SFRJ in Vatikanom, potrjuje vse liste pravice katoliške vere in cerkve, ki jih je slamo poudarjala SZDL in so uzakonjene tudi v ustavi, katoliška cerkev pa se je s protokolom odrekla politični aktivnosti, pa tudi drugim dejavnostim, ki niso verska vzgoja. Ta dokument predstavlja uveljavitev tistih načel v odnosih med socialistično družbo in cerkvijo, ki so jih progresivne sile naše družbe vselej zagovarjale in uveljavljale.
Zgodovina nam dokazuje, da se je cerkev vedno morala prilagajati novim družbenim sistemom in političnim stanjem. Tudi sedanji pokoncil-ski čas označuje proces prilagajanja katoliške cerkve. Iz tega izhaja spremenjen odnos do nove družbene ureditve v svetu in priznavanje obstoječega stanja. Kljub temu, da taka gibanja v cerkvi zavzemajo čedalje širši razmah v svetu, pa je treba tu in tam ugotoviti zaostajanje teh gibanj v katoliški cerkvi prt nas, ker ne upoštevajo dovolj stvarnosti, v kateri živi. Ne gre seveda niti za precenjevanje tega pojava niti za podcenjevanje njegovega pomena. Dejstvo je, da se del katoliške duhovščine ne odreka političnim ambicijam, da poskuša izkoriščati cerkveno dejavnost v politične namene v novih okoliščinah in z novimi političnimi stališči. To je mogoče razb ti v hotenjih cerkve, da posega na -azna področja družbenega življenja, K nimajo značaja verske dejavnosti, k ,r je v nasprotju s protokolom. To prihaja do izraza tudi v pisanju vevškega tiska.
SZDL sc bori proti kakršnemukoli izkoriščanju in zlorabi verskih čustev. Izkušnje mšega ljudstva iz bližnje preteklosti in druge svetovne vojne opozarjajo, kakšne posledice rodi zloraba verskih čustev. Socialistična družba zagotavlja verskim skupnostim neovirano opravljanje verskih obredov in spoštovanje običajev ter terja od cerkve spoštovanje obstoječega stanja.
Pri tem ne gre prezreti dejstva, da so bili že pred II. vatikanskim koncilom pri nas duhovniki, ki so v interesu vernikov in cerkve zastopali načela depolitizacije cerkve, sodelovanje s pripadniki drugih veroizpovedi in z ljudsko oblastjo. Kakor svoj
čas OF, tudi SZDL z Tazumevanjem spremlja delo teh duhovnikov, ker vidi v njem iskren napor za tvorno vključevanje v socialistično preobrazbo, utrditev in razvijanje koncilskih idej, odločen obračun s preteklostjo in uveljavljanje cerkve kot duhovne, verske organizacije.
Naša samoupravna družba z neposredno demokracijo vključuje vsakega delovnega človeka, da v delu za osebni in družbeni napredek, ne glede na nazorsko pripadnost, doživlja osebne in družbeno priznanje. Dolžnost in pravica članov SZDL — na temelju njenega programa — jc vsestranska družbena dejavnost. Vsak poskus vzpostavljanja struktur v našem družbenopolitičnem sistemu je vračanje na staro, v revolucionarnem boju opravljeno stanje. Nevarnost klerikaliznia obstaja vse dotlej, dokler se v kakršnikoli obliki javljajo težnje po posebnem organiziran tu vernikov za zadeve splošno človeškega pomena izven religioznega področja, v propagiranju katoliških nazorov izven področja vere, v postavljanju katoliške socialno-politične, kulturne in ekonomske doktrine kot edine možnosti pravične družbene ureditve.
Naša družba ne dopušča vnašanja verske nestrpnosti med ljudi, še posebej če se le-ta poskuša vsajati v zavest otrok ter mladine. V nekaterih cerkvenih dejavnostih se vse češče javlja podcenjevanje ravnanja neverujočih državljanov v javnem in zasebnem življenju ter odnosih med ljudmi. SZDL se dosledno bori zoper posamična sektaška naziranja v lastnih vrstah, da bi verne ljudi glede enakopravnosti v čemerkoli omejevali. Zato SZDL .poudarja, da mora tudi cerkev spoštovati svobodo vesti neverujočih ter v lastnih vrstah odstranjevati nestrpnost, omalovažujoč in ponižujoč odnos do ljudi drugačnih nazorov in druge ostanke preteklega borbenega protikomunizma.
Ves naš razvoj je namenjen urejanju življenjskega standarda in humanih odnosov med ljudmi. Doseženi gmotni in moralno etični uspehi so izraz socialističnega humanizma naših ljudi. Res pa je, da -problemi, ki jih tudi današnji čas še ni odpravil, zahtevajo trajno vzgojno in drugo družbeno pomoč. Zato je v samoupravni družbi neprecenljiva vloga cele vrste družbenih dejavnikov. V družbenih organizacijah je na načelih neposredne demokracije široko polje dela za vse zveste ljudi, zato niso dopustne posebne, na verski osnovi organizirane ustanove in akcije, ki so v nasprotju z ustavnim redom in zakoni ter uveljavljeno dolgoletno prakso in ki uvaja pritisk na človekovo zavest.
SZDL si bo z vsemi močmi prizadevala doseči vedno višjo raven šole, vzgojnih, varstvenih, zdravstvenih, kulturnih in drugih ustanov splošnega pomena.
Živimo v svetu, ko so za odpravo izkoriščanja množic, posledic ekonomske zaostalosti, revščine in lakote, rasne in verske mržnje, oboroževalne tekme, zapostavljanja malih narodov in držav, potrebni napori vseh ljudi. Ves čas našega boja za narodno svobodo in socialistično preobrazbo smo se zavedali, da smo del tega sveta in si zato aktivno prizadevamo za razreševanje sodobnih protislovij. SFRJ že ves čas svojega obstoja v okviru siojih možnosti moralno in drugače podpira vsa prizadevanja za mir, za spoštovanje človeškega dostojanstva in enakopravno mednarodno sodelovanje. S svojo politiko aktivne koek-sistence si je ustvarila nesporen mednarodni ugled in moralni kapital. Zato je politika aktivne koeksistence naša politična orientacija tudi za bodoče. In s tega vidika je bilo mednarodno angažiranje vodstva rimskokatoliške cerkve za mir in spoštovanje človeka tudi pri nas sprejeto z razumevanjem in željo, da postane trajna usmeritev, ker nedvomno utrjuje in širi prizadevanje za miroljubno sožitje sodobnega sveta.
O uvedbi izrednega prispevka za zdravstveno zavarovanje, ki ga je zaradi kritja primanjkljaja s sklepom uvedla komunalna skupnost socialnega zavarovanja delavcev Ravne na Koroškem, je bilo že mnogo govora. Nič čudnega, saj bomo vsi zaposleni v velenjski občini od 1. marca 1968 plačevali 2,79 odstotkov od neto dohodkov, dokler ne bomo pokrili primanjkljaja skladov v znesku 2,476.000 din. Občinska skupščina je zato na svoji seji upravičeno zahtevala, da morajo organi zdravstvene službe in socialnega zavarovanja storiti vse potrebno, da do uvedbe izrednega prispevka v naslednjem letu ne bi prišlo. Razprave o tem pa ni manjkalo tudi na zborih volivcev in zborih delovnih ljudi po organizacijah. Posredujemo vam posamezne izvlečke iz razprav v delovnih kolektivih.
Na zboru delovnih ljudi RLV jame vzhod in zahod 1/3 so bili mnenja, da bi organi socialnega zavarovanja morali ukrepati nemudoma, ko se ie primanjkljaj začel pojavljati. Težko je tudi razumeti, da je v Velenju vsak občan bil 11-krat pri zdravniku, kar je najvišje povprečje v Sloveniji. Mnenja so bili, da zdravniki prevečkrat naročajo paciente. Zato bi morali zagotoviti kontrolo nad zdravstvenimi storitvami. Zahtevati so tudi, da občinska skupščina posreduje realizacijo sklepov, ki so bili sprejeti o saniranju dolga.
Na zboru delovnih ljudi 2/3 jame zahod je zbor enoglasno potrdil zahte-io, naj se zmanjšajo osebni dohodki delavcev zdravstvenega in socialnega zavarovanja. Bili so ludii mnenja, da zdravniki premalo skrbijo za zdravje bolnikov, ker bi bilo število zdravstvenih pregledov sicer manjše. Sklenili so. da bodo na prihodnji zbor povabili predstavnika zdravstvenega doma, da jim bo pojasnil, kar jih bo zanimalo. Enoglasno so potrdili priporočilo občinske skupščine o sanaciji.
Na zboru delovnih ljudi elektro-strojnega obrata so ogorčeno obsojali nerentabilno poslovanje zdravstvenega doma Velenje na eni strani in prijave osebnih dohodkov za leto 1967 na drugi strani. »Zakaj sc neposredni proizvajalec kljub naraščanju cen in upadanju življenjskega standarda mora zadovoljiti z nižjimi prejemki? Zakaj ne bi nepravilno poslovanje kril tisti, ki mu je botroval?« so se spraševali. Kolektiva tudi ni nobeden vprašal, ali se z načinom kritja strinja. Zahtevali so, da zdravstveni dom posreduje podrobno analizo svojega poslovanja in osebnih dohodkov, obenem pa pošlje svojega predstavnika, ki bo sedanje stanje tudi zagovarjal.
Nikoli ne smemo pričakovati izboljšanja stanja, če bodo tisti, ki negospodarsko gospodarijo, dobivali trikrat (in še več) večje plače, »kot delavec, ki potem s svojim kruhom pokriva njihov kos mesa« (citirano iz zapisnika).
Na zboru delovnih ljudi 3/III jame vzhod so govorili o obsežnosti administracije v socialnem in zdravstvenem zavarovanju. Predlagali so tudi, naj odpadejo odvečni pregledi bolnikov.
Zbor delovne skupnosti ekonomske enote avtoparka je zahteval garancijo, ■da se podoben primer ne Bo zgodil tudi v prihodnjem letu. Potrebno je urediti prav tako notranjo organizacijo socialnega in zdravstvenega zavarovanja.
Na zboru delovne skupnosti splošne uprave RLV so menili, da bi morali uskladiti potrebna sredstva in vire, ter jih tu3i koristiti v mejah možnosti. Samo zares bolni ljudje naj iščejo zdravniško pomoč, je bila ena izmed ugotovitev na zboru delovnih ljudi jame vzhod 2/III. Tako bodo tudi sami prispevali k izboljšanju nastale situacije.
Delavci kmetijske zadruge Šoštanj so na /boru volivcev od sindikalne podružnice zahtevali, naj pismeno sporoči komunalnemu zavodu za socialno zavarovanje, da se ne strinjajo z dodatnim prispevkom. Menili so, naj člani socialnega in zdravstvenega zavarovanja prispevajo višji odstotek od ostalih, saj so neposredno odgovorni za nastalo situacijo.
Na zboru delovne skupnosti osnovne šole Miha Pintar-Toledo so bili mnenja, da bi tudi ureditev zobnega zdravljenja omogočila racionalnost gospodarjenja s sredstvi. Zastarane okvare terjajo namreč dolgotrajnejše in dražje zdravljenje.
Zbor volivcev obrata »EFE« Šoštanj je sprejel zaključke, po katerih bodo skrili primanjkljaj samo to leto. V prihodnje se naj socialno in zdravstveno zavarovanje prilagodi možno-
stim. Poostri naj se kontrola nad dejavnostjo in administracijo. Za osebne dohodke bi tudi v v teh dejavnostih moralo veljati načelo delitve po delu. Del odgovornosti za zmanjšanje staleža pa moramo prevzeti vsi skupaj.
Zbora delovne skupnosti gostinskega podjetja »Paka« Velenje se ni udeležil vabljeni član skupščine komunalne skupnosti socialnega zavarovanja Ravne na Koroškem za območje Velenja. Zahtevali so, naj sc prav tako. kot ostale dejavnosti, prilagajata novim razmeram tudi socialno in zdravstveno zavarovanje.
Z zdravstvenimi uslugami niso bili zadovoljni tudi na zboru delovnih ljudi v tovarni usnja Šoštanj. Bolnikom je potrebno posvetiti več pozornosti.
Na zboru delovne skupnosti komunalno obrtnega centra Velenje so predlagali, naj bi zavod vsake tri mesece pošiljal delovnim organizacijam poročilo in analize. To bi omogo-
čilo tekoče spremljanje njegovega poslovanja.
Iz posredovanega gradiva lahko ugotovimo, da so bile razprave o omenjeni problematiki zelo žolčne. Prav pa bo, da zaradi neenostranske ocene ene strani nadalje dodamo še drugo. Nimamo namena zagovarjati socialnega in zdravstvenega zavarovanja, res pa jc, da jima ne smemo pripisati dela bremena, ki ni nastalo po njuni krivdi. Upoštevati moramo torej tudi objektivne okolnosti, ki so jih povzročile današnje razmere:
—	tako se je stanje prispevka za zdravstveno zavarovanje zmanjšalo ocl 7 na 5 odstotkov, medtem ko se ni ustrezno zmanjšal tudi obseg pravic, ki jih imajo zavarovanci;
—	v naši občini je bolniški stalež zelo narastel (predvsem pri RLV);
—	iz objektivnih razlogov je moral rudnik odpustiti precejšnje število delavcev, ki pa še vedno uživajo pravice socialnega zavarovanja;
—	na enega zdravnika pride 2.500 prebivalcev, kar je sorazmerno s povprečjem drugje malo in zato tudi dražje;
—	zdravstveni delavci poudarjajo, da je nastali primanjkljaj zelo narastel zaradi precejšnjega zvišanja uslug v bolnicah;
—	stroški bi bili nedvomno znatno manjši, če ne bi iskalo usluge tolikšno število ljudi (morda večje kot jc potrebno).
Vendar pa omenjena dejstva ne opravičujejo socialnega in zdravstvenega zavarovanja, da pristopita k resni reorganizaciji svojega dela in se prilagodita novim razmeram, ki jih poraja družba in gospodarska reforma.
ŠOŠTANJ _ Člani krajevnega od-bora SZDL so imeli skupno sejo z aktivisti Rdečega križa in se pogovarjali o krvodajalski akciji, ki bo v Šoštanju 5. junija in 21. oktobra. Domenili so se, da bodo skupaj zbrali krvodajalce, zlasti bodo pritegnili šoferje in ostale, ki največkrat rabijo kri. Poudariii so pomembnost krvodajalstva in želijo, da bi letos sodelovalo čim več šoštanjčanov pri odvzemu krvi.
VELENJE — Kot so se pogovorili na zadnji seji upravnega odbora Turističnega društva, bodo imeli velenjski turistični delavci letnO skupščino v torek, 16. aprila ob 17. uri v dvorani kulturnega doma. Predsednik Mitja Lap bo poročal o opravljenem delu, pogovorili pa se bodo tudi o bodočih nalogah in izvolili novo vodstvo. Po končanem občnem zboru bodo zavrteli barvni turistični film »VVeekend v Velenju«. Podelili bodo ludi nagrade in diplome, ki so jih namenili najbolj 'ti hišnim svetom in posameznikom za trud pri urejevanju balkonov in okolice blokov.
— V restavraciji hotela Paka bo od 11. do 20. aprila pel v večernih urah Milan Petrovič. V maju pa bodo spet začeli z mednarodnim barskim programom.
PESJE — Delavsko prosvetno društvo »Svoboda« je v soboto in nedeljo odigralo igro Zakonska postelja, ki jo je režiral Jože Kolar. V glavnih vlogah pa sta nastopila Leon Cižmek hi Marija Kolarjeva. Z igro bodo nastopili še drugod.
SLEME NAD ŠOŠTANJEM — V Andrejevem domu bodo 1. maja priredili zabavo ->V hribih je lepo«. Igral bo kvartet »Maj«, na voljo vam bodo dobra vina ter topla in hladna jedila. Rezervacije sprejemajo do 20. aprila.
POČITNIŠKI DOM BODO PREUREDILI V OTROŠKI VRTEC
Občinska organizacija Počitniške zveze je od Skupščine občine Velenje dobila v uporabo stavbo opuščene I. osnovne šole leta 1963. Preurejeni sprejemni center je posloval z uspehom vse do leta 1967, ko je zaradi slabega obiska gostov, kar je posledica delne ukinitve regresov za skupinska potovanja članov Počitniške zveze in zmanjšanja življenjskega standarda precejšnjega dela mladine v reformnih pogojih, zašel v težave.
f
Uspešno so zaključili politično šolo r
Komite občinske konference ZKS Velenje je v sodelovanju z delavsko univerzo organiziral večerno politično šolo. Obiskovalo jo jc 27 slušateljev. Predavanja so imeli februarja in marca štirikrat tedensko. Vodil jo je Stane Ravljen. Na koncu so organizirali razgovor s predstavniki družbeno-političnih in delovnih organizacij.
Program šole je zajemal naslednje teme: pojem družbe in njena struktura (predaval je Štefan Dolejši), družbena ekonomika in politična ureditev (Stane Ravljen), družbeno politične skupnosti in njihove pristojnosti1 (Stane Ravljen), komuna — temeljna enota družbeno-ekonomskega in političnega sistema (Peter Kra-pež), samoupravljanje v proizvodnih delovnih organizacijah (Radiša Djordjevič), samoupravljanje v neproizvodnih delovnih organizacijah (Stane Ravljen), vloga subjektivnih sil v reševanju družbenih protislovij (Štefan Dolejši), osnove politične ekonomije (Mirko Zolnir), osnove ekonomskega sistema SFRJ (Peter Kodela), svetovni regionalni integracijski procesi (Franjo Kljun), Jugoslavija — menarodno delav-
sko in komunistično gibanje (Jože Veber).
V zelo živahnem zaključnem razgovoru, na katerem so odgovarjali na vprašanja slušateljev: Kristian Hrastel - politični sekretar občinske konference ZKS, Peter Krapež — predsednik občinske skupščine, Ludvik Mali - direktor RLV, republiška poslanca Janez Gra-šič in Franjo Arlič ter Ivo Ble-kač, upravnik podružnice zavoda za socialno zavarovanje.
Slušatelji so spraševali o družbeni in gospodarski reformi, perspektivnemu razvoju šaleške doline, vlogi ZK v sedanjem obdobju, osnovnih problemih financiranja vzgoje, izobraževanju in o socialnem varstvu ter še iz drugih področij.
Slušatelj Zdravko Jesenšek (RLV) nam je povedal, da ja
takšen način dopolnilnega izobraževanja poleg rednega dela sicer naporen, vendar je kljub temu zelo zadovoljen, ker je vztrajal do konca. Zato bodo tudi v prihodnjih letih takšne oblike dela zelo koristne za večanje ideološko-poli-tične ravni članstva Zveze komunistov.
Najedel se je
Po obilnem kosilu je abo-nent rekel gospodinji: »Tako sem se najedel, da sem še sedaj sit.«
NISTA SE SPOZNALA
X: »Halo, kdo tam?« Y: »Jaz.« Y: »In kdo tam?« X: »Ne vem.«
Y: »Jaz tudi ne!« in je od-loiil slušalko.
Dom je poslovanje zaključil z izgubo nekaj več kot dveh milijonov starih dinarjev, situacija pa se tudi v prihodnje ne bi spremenila. Občinska organizacija Počitniške zveze v Velenju je tako upravičeno ugotovila, da dom nekaj let nima pogojev za rentabilno poslovanje. Primanjkljaja ne bi mogla kriti sama, niti ga ni pripravljen kriti republiški odbor Počitniške zveze Slovenije, kakor tudi ne občina Velenje. Zato se je odločila za prenehanje svoje dejavnosti s 30. aprilom 1968 in predati stavbo občini Velenje, ki jo bo preuredila za potrebe otroškega varstva, v spremenjenih razmerah pa v mejah možnosti ponovno pomagala pri ustanovitvi takšnega objekta.
Ker nas je zanimalo, kaj si obeta vzgojno varstvena ustanova v Velenju, smo obiskali upravnico Majdo Gabrškovo, ki je med drugim povedala:
Sedanji dom Počitniške zveze bo po njenem mnenju predstavljal za potrebe otroškega varstva v Velenju pomembno pridobitev. Zaradi sedanje razdrobljenosti namreč ne morejo uspešno opravljati svoje dejavnosti. Tudi stroški so zaradi tega neprimerno večji. Ob uvedbi novega delovnega časa pa se bi situacija v sedanjih razmerah še poslabšala. V preurejenem domu Počitniške
zveze bi imeli pet oddelkov. Omogočeno pa jim bi bilo organizirati tudi varstvo otrok, ki so stari od enega to treh let, kar bi predstavljalo za Velenje še posebno pridobitev. Število otrok, ki bi jim bilo omogočeno varstvo, bi se tudi povečalo od 100—129, kar vsekakor ni malo, še posebno, če upoštevamo, da so sedanje zmogljivosti presežene kar za 45 odstotkov.
Dom bo potrebno seveda adaptirati, sredstva pa bi prispevala Temeljna skupnost otroškega varstva. V njem bi lahko uredili tudi sodobno centralno kuhinjo in druge potrebne prostore, ki bi otrokom omogočali zares udobno počutje. I
Majda Gaberšek je izrazila tudi bojazen, če se omenjena nredvidevanja ne bi uresničila. V sedanjih razmerah, posebno še ob uvedbi novega delovnega časa, vzgojno varstvena ustanova namreč ne bi imela pogojev za uspešno reševanje svoje naloge. »-Sedanji dom si zato ne samo želimo, ampak nam je nujno potreben in ga moramo dobiti!« je povedala na koncu upravnica vzgojno varstvene ustanove.
Ker si pravico razpolaganja lasti tudi republiški odbor Počitniške zveze, se je vsa stvar nekoliko zapletla. Zato smo za mnenje zaprosili še predsedni-
ka izvršnega odbora Počitniške zveze v Velenju, Iva Kadlička, ki se je udeležil seje v Ljubljani, na kateri so obravnavali omenjeno problematiko. Iz razprave je zaključil, da želi republiški izvršni odbor Počitniške zveze s sredstvi, ki bi jih dobil s prodajo doma, zgraditi drug objekt nekje drugje.' Po njegovem mnenju te pravice vsekakor nima, saj je bil adaptiran s sredstvi, ki jih je zagotovila občinska skupščina, gospodarske organizacije, predvsem RLV in s prostovoljnim delom mladih.
Na koncu smo obiskali še upravnika Jožeta Klančnika. Dom je bil ustanovljen za mladinski turizem. Članstvo je z 12.000 prostovoljnimi delovnimi urami veliko doprineslo in

Zdaj že nekdanji dom počitniške zveze v Velenju
Hotel PAKA
VELENJE
0 Mednarodni barski program
•	Sfrip-teas Strip teas
#	Vsak dan razen ponedeljka
rj^M-*. -t*i>iiti iti.tTrfr.iri,
omogočilo ogled Velenja vsej jugoslovanski mladini. Vendar v sedanjih razmerah naš kraj ni pripravljen, da bi pritegnil dovolj mladih. Zato je po mnenju tovariša Klančnika preusmeritev k otroškemu varstvu še najboljša. Zavzema pa se za ponovno ustanovitev, ko bodo za to dani pogoji.
Iz statuta Počitniške zveze smo tudi razbrali, da o odtujitvi osnovnih sredstev odloča skupščina organizatorja objekta. Ta je na izrednem zasedanju 7. aprila 1.1. potrdila sporazum, ki sta ga sklenila Skupščina občine Velenje in izvršni odbor Počitniške zveze. Skupščina občine Velenje se je po tem sporazumu obvezala:
—	da bo občinski organizaciji Počitniške zveze izplačala povračilo stroškov, ki bodo nastali s prenehanjem centra v znesku 35.500 novih dinarjev;
—	da bo v prihodnosti, ko se bodo pogoji za mladinski turizem izboljšali v tolikšni meri, da bi bilo omogočeno rentabilno poslovanje sprejemnega centra Počitniške zveze, sodelovala pri ureditvi novega sprejemnega centra, ki bo odgovarjal potrebam mladinskega turizma v Velenju in njegovi okolici;
—	da bo v mejah možnosti materialno podpirala dejavnost občinske organizacije Počitniške zveze.
Borci morajo biti tudi danes na čelu družbenega življenja
LETNA SKUPŠČINA ZZB NOV VELENJE JE BILA V SOBOTO, 6. APRILA ® MED DRUGIMI STA SE JE UDELEŽILA TUDI PREDSTAVNIKA REPUBLIŠKEGA ODBORA ZZB NOV SLOVENIJE JULIJ BELTRAM IN MIHA MIŠICA TEE KRISTIAN HRASTEL - SEKRETAR OBČINSKE KONFERENCE ZKS VELENJE IN PETER KRAPEŽ, PREDSEDNIK OBČINSKE SKUPSClNE 0 ZA PREDSEDNIKA SO PONOVNO IZVOLILI IVANA MALENŠKA, ZA PODPREDSEDNIKA LAZA ZRNlCA, ZA TAJNIKA PA FRANCA LESNIKA.
Poročilo o delu občinskega odbora ZZB NOV Velenje o zadnjem obdobju je podal predsednik Ivo Malenšek. Povzemamo nekatere osnovne misli.
Na začetku je kratko ocenil sedanji mednarodni položaj. Poudaril je pomembno vlogo Jugoslavije s tovarišem Titom na čelu, kakor tudi ostalih nevezanih in socialističnih dežel, za utrditev miru na svetu.
TRETJA FAZA ELEKTRARNE ŠOŠTANJ BO DELILA USODO DOLINE
Nato je govoril o notranjem razvoju v pogojih družbene in gospodarske reforme. Ustavil se je še predvsem pri položaju, v katerem se je znašlo gospodarstvo naše občine. Življenjsko smo zainteresirani, je med drugim poudaril tovariš Malenšek, da bi čimpreje prišlo do gradnje III. faze termoelektrarne Šoštanj. Investicija je v perspektivnem planu razvoja Slovenije sicer predvidena do leta 1970, vendar defini-tivne pogodbe še sedaj niso sklenjene. Ker je z uresničitvijo povezana tudi usoda rudnika, hkrati pa ves nadaljnji razvoj občine Velenje, nam za izid sedanje negotovosti vsekakor ne more in ne sme biti vseeno.
DELO ORGANOV IN KOMISIJ JE BILO USPEŠNO
Analiziral je tudi delo komisij, pododbora Tomšičeve brigade in nekaterih organov, ter
7. zadovoljstvom ugotovil njihovo uspešno delo. Občinski odbor ZZB NOV je učinkovito sodeloval z občinsko skupščino, družbeno-političnimi in delovnimi organizacijami ter drugimi. Z redkimi izjemami so bili deležni potrebnega razumevanja. Obveznosti, ki so povezane z materialnimi vprašanji (stanovanjski, socialni problemi), pa je odbor lahko reševal le v mejah možnosti, ki jih je imel.
NISMO POZABILI NA RAZVIJANJE TRADICIJ NOB
Dejavnost je zajela tudi razvijanje tradicij NOB. Sem sodijo srečanja v Banja Luki in Beogradu, ki bo letos. Predvidevajo, da bodo leta 1969 gostitelji sami. Ker imajo takšni shodi globlji politični značaj, saj krepijo bratstvo in enotnost naših narodov, računajo na vse potrebno razumevanje. Sodelovali so nadalje pri občinskem prazniku, otvoritvi muzeja, srečanju borcev ob jezeru, ku-rirčkovi pošti, predavanjih v šolah, tekmovanju šolske mladine s tematiko NOB, patroli po poteh XIV. divizije, Kaju-hovi razstavi, poimenovanju šol in ulic, pri žalnih komemo-racijah in še ob drugih priložnostih.
Pri spomeniškem varstvu so se trudili, da bi določena spominska obeležja prevzele posamezne delovne organizacije. Z akcijo še niso končali.
S sprejemom domicila Tomšičeve brigade v naši občini je začel z delom njen pododbor. Dosegel je že le-
Zapis s seje občinske skupščine
(Nadaljevanje s 1. strani)
ki imajo do organizacij, ki opravljajo komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena posebne obveznosti in pravice. Te obveznosti in pravice so določene v republiškem zakonu o komunalnih delovnih organizacijah, ki opravljajo komunalno dejavnost po sobnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 16-120/67), ki ga je Skupščina SRS sprejela v začetku lanskega leta. Ta zakon določa, da morajo občinske skupščine izdati dopolnilne predpise za izvajanje zakona in je zato svet za urbanizem in komunalne zadevs; skupščine občine na seji dne 18. 3. 1968 sprejel predlog odloka o komunalnih delovnih organizacijah, ki opravljajo komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena.
S predlogom odloka so določene tiste komunalne dejavnosti, ki se poleg dejavnosti, določenih v republiškem zakonu, še štejejo za komunalne dejavnosti posebnega družbenega »pomena, določene storitve, ki jih morajo občani obvezno uporabljati, je prepuščeno posebnim predpisom občinske skupščine, s katerimi se bo določil vrstni red zadovoljevanja potreb občanov in organizacij, če komunalna delovna organizacija z.aradi objektivnih razlogov ne bo mogla zadovoljevati potreb vseh občanov in organizacij, ki jih je dolžna oskrbovati s svojimi storitvami. Z odlokom je določeno, katera organizacija lahko opravlja komunalno dejavnost, kako se spremeni predmet poslovanja komunalnih delovnih organizacij, kako morajo biti organizirane komunalne službe v organizacijah, katerih glavni predmet poslovanja ni opravljanje komunalne dejavnosti ter pravice »komunalnih organizacij do upravljanja individualnih komunalnih naprav.
Posebno pozornost posveča odlok javnosti dela komunalnih delovnih organizacij in vplivu zainteresiranih občanov in organizacij na poslovanje komunalnih delovnili organizacij. Za zagotovitev večjega vpliva občinske skupščine na delo komunalnih delovnih organizacij je v odloku predvideno, da občinska skupščina daje soglasje za imenovanje direktorja podjetja, katerega glavni predmet poslovanja je opravljanje komunalnih storitev posebnega družbenega pomena in da imenuje eno tretjino članov njihovih delavskih svetov kot predstavnikov družbene skupnosti. Odbor za komunalno dejavnost republiške gospodarske zbornice se zavzema, da bi občinski odloki o delovnih organiza-jah. ki opravljajo komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena, ne vsebovali teh določb, vendar občinska skupščina meni, da je lak vpliv (soglasje za imenovanje direktorja, imenovanje predstavnikov družbene skupnosti v organe upravljanja) občinske skupščine na delo komunalnih organizacij še potreben. _ Poleg tega odloka bo občinska skupščina sprejela, kot je »bilo že omenjeno. še poseben odlok o varstvenem redu zadovoljevanja komunalnih potreb, če se teh potreb zaradi objektivnih razlogov ne more v celoti zadovoljevati. "Izdan bo tudi predpis o
strukturi cene za komunalne storitve, v katerem bo določeno, kakšen del te cene je namenjen za investicijsko vzdrževanje komunalnih naprav, kolikšen del pa za razširjeno reprodukcijo. Občinska s»kupščina bo potrjevala tudi statut komunalnih delovnih organizacij, program za zgraditev komunalnih naprav in letne plane komunalnih delovnih organizacij za investicijsko vzdrževanje komunalnih naprav.
S tem odlokom in ostalimi predpisi se bo zagotovilo boljše zadovoljevanje komunalnih storitev posebnega družbenega »pomena.
Občinska skupščina je obravnavala tudi pripomhe na izredni prispevek za kritje primanjkljaja v skladih zdravstvenega zavarovanja, ki ga je predpisala skupščina komunalne skupnosti socialnega zavarovanja Ravne na Koroškem. Sklenjeno je bilo, da bodo strokovne službe zbrale vse pripombe zborov volivcev in zborov delovnih ljudi na ta prispevek in jih poslale pristojnim organom zdravstvene službe in socialnega zavarovanja v nadaljnjo obravnavo in urejevanje. Prav tako je bilo sklenjeno, da bo občinska skupščina že na naslednji seji obravnavala izpolnjevanje svojih stališč in priporočil, ki jih je v zvezi s tem vprašanjem sprejela v mesecu februarju.
Odborniki občinske skupščine so na tej seji obravnavali program uporabe sredstev in vodnih odškodnin za leto 1968 in program vodnovzdrževalnih del v tem letu. Potrdili so tudi poseben sporazum z občinsko organizacijo Počitniške zveze v Velenju o prenosu njihovega počitniškega doma na občino Velenje, katerega bo preuredila v otroški vrtec. S tem bodo za nekaj let rešeni najbolj aktualni problemi otroškega varstva v Velenju. Odborniki občinske skupščine so imenovali tudi predstavnika občinske skupščine v ustanovno skupščino temeljne skupnosti otroškega varstva in svojega predstavnika v svet splošne bolnice v Slovenj Gradcu. Občinsko skupščino bo v tem svetu zastopal odbornik zbora delovnih skupnosti Jože Rogel, zdravnik iz Topolšice.
pe uspehe. Sodeloval je pri ureditvi muzejske zbirke, utrjevanju tradicij NOB in srečanju Tomšičevcev.
Občinski odbor organizacije je v preteklem letu intenzivno sodeloval z novoustanovljenim občinskim odborom Zveze prostovoljcev borcev za severno mejo 1918-19, ki združuje okoli 70 še preživelih borcev za naše severne meje po I. svetovni vojni. Za njihove priznavalnine je zagotovljeno sorazmerno več sredstev, kot za borce NOV, zato so kritike nekaterih funkcionarjev te organizacije o miloščini neupravičene in žaljive.
ZGODOVINSKA KOMISIJA JE OPRAVILA POMEMBNO DELO
Zlasti pomembni rezultati so bili doseženi na področju zgodovinske komisije. Izdana je bila knjiga »Od vstaje do zmage«, pripravljenih in izdelanih je bilo nad 50 albumov »Spomeniki revolucije«, krajevne organizacije pa zbirajo in urejajo gradivo za krajevne kronike. S tem bo omenjena komisija zaključila svojo nalogo.
Razgibano je bilo tudi delo komisije za internirance. Končno je razveseljivo še to, da so bile krajevne skupščine zelo dobro pripravljene, obiskane in izvedene, je zaključil svoja izdajanja predsednik občinskega odbora ZZB NOV Velenje, Ivan Malenšek.
Iz. podrobnega, okvirnega pregleda dela občinskega odbora v zadnjih dveh letih je razvidno, da težav pri realizaciji široko zastavljenih nalog ni manjkalo. Z marljivim in vztrajnim delom pa je odbor kljub temu ob pomoči članstva in razumevanju družbenih dejavnikov lahko zadovoljen z uspehi svojega dela. V mejah možnosti je dosegel vse, kar je v otežkoče-nih pogojih dveletne mandatne dobe bilo v njegovih močeh.
RAZPRAVA JE BILA ŽIVAHNA IN ZANIMIVA
IVAN GUŠIC:
MALOKJE IMAJO TOLIKO DEMOKRATIZACIJE, KOT PRI NAS
Poročevalci posameznih komisij so nanizali probleme, ki se nanašajo na preživele borce. Kljub temu moramo priznati, da so se njihove življenjske razmere precej izboljšale. Zato je tem bolj potrebno, da tudi sedaj ostanemo tako aktivni, kot v NOB. Krivice se sicer še dogajajo, vendar so zaradi premajhne vztrajnosti včasih krivci prizadeti sami. Nepravilnosti je treba krizitirati, vendar konstruktivno. Reševati jih bomo pomagali s svojimi predlogi. Prenehati moramo s kritizerslvom, ki škoduje našemu nadaljnjemu razvoju. Svoboda izražanja je pri nas zajamčena, zato kritike na račun demokracije niso upravičene. Malokje v svetu je imajo toliko, kot pri nas, ne smerno pa je izkoriščati.
Tradicije NOB je potrebno prenašati še naprej. Ker ima pri nas domicil Tomšičeva brigada, moramo tembolj posredovati mladini več tematike iz NOB. Težki časi namreč ne smejo v pozabo. Mladina si želi takšnih kontaktov, zato je ne smemo prikrajšati.
Moram tudi povedati, da naše želje večkrat »presegajo dejanske možnosti. Razpolagamo namreč lahko samo s tem, kar ustvarimo. Ne želimo nobenih privilegijev. Družba jim je dolžna dajati to, kar so si s svojim revolucionarnim delom tudi resnično zaslužili.
ALOJZ ARLIč:
ALI SE SPI.OII IMA SMISEL ČAKATI?
Tudi internirane! smo preživljali težke čase. V prvih dneh revolucijo smo nekateri bili stari 14 let, zato ni-
mamo pravice do statusa kmeta borca. Upravičeno smo prizadeti. Opozarjamo zastonj. Imamo primere da so takšno priznanje nekateri kmetje dosegli, čeprav niso bili simpatizerji NOB. Intervencije posameznikov ne zaležejo. Vprašujemo se lahko ali še sploh ima smisel čakati. Mislim, da bi nam za dosego priznanja naših pravic lahko pomagal občinski odbor ZB.
JOŽE MARTINŠEK:
NE ZDI SE MI PRAV
Nekateri fantje so bili mobilizirani v nemško vojsko. Takoj, ko so prišli na dopust so se vključili v NOB. Danes bi že lahko šli v pokoj, pa jim ne priznajo sodelovanja, čeprav so bili v partizanih morda tudi tri leta. Mislim, da to ni prav.
MIHA MIŠICA:
DEJSTVA NE SMEJO V POZABO
Pododbor Tomšičeve brigade želi negovati tradicijo NOB in jih prenesti na mladino. Pomagal bo ludi pri pisanju zgodovine Tomšičeve brigade, vse od začetka njenega obstoja leta 1942. O delu na Štajerskem bodo lahko člani ZB koristno pomagali.
ELFRIDA AMBR021C:
VF.C SKRBI ZA VZGOJO MLADEGA RODU V SOCIALISTIČNEM DUHU
Organizacija ZB je s prenašanjem tradicij NOB, kurirčkovo pošto in drugimi oblikami uspešno sodelovala z našimi pionirji. Kurirčkova pošla ima še poseben pomen, saj predstavlja edinstveno priložnost za razvijanje patriotskih čustev in spoznavanje revolucionarne zgodovine NOB. Otroke na takšen način lažje vzgajamo v našem, socialističnem duhu. Nekatere krajevne organizacije nam pri tem delu žal niso dovoli pomagale. Tako nam uide lepa priložnost, da otroke odvračamo nekaterim negativnim vplivom tistih, ki se tako-rekoč boriio za vsakega mladega posebej. Nasploh menim, da se za mladi rod premalo zanimamo. Dejstvo, da so otroci rojeni v socialistični državi, še ne pomeni, Ja so socialistično vzgojeni. Naša stalna in večja skrb mora biti usmerjena torej tudi v tej smeri.
Drugo leto bo 25. obletnica pohoda XIV. divizije. Za to priložnost predvidevamo pohod pionirjev na Graško goro, kjer bo miting. Pri izvedbi akcije pričakujemo tudi pomoč organizacije ZB.
IVAN KRAJNC:
SREČANJE NA GRAŠKI GORI
Tudi krajevna organizacija 7B Velenje želi sodelovati pri oživljanju tradicij NOB. V ta namen pripravlja 28. aprila srečanje na Graški gori. Ob tej priložnosti bomo nekatere tudi obdarili.
IVO KADLICEK:
SODELOVANJE BORCEV Z MLADIMI MORAMO SE RAZŠIRITI
Ugotavljam, da ob raznih priložnostih prevečkrat obremenjujemo iste tovariše — borce. Zato bi bilo morda bolje, da naše sodelovanje razširimo še na druga področja in poiščemo nove oblike. Sedanje so morda že preveč enolične.
Vsi se trudimo, da na najbolj ugoden način in skladno z dejanskimi možnostmi rešujemo probleme mladih. Odločneje pa se moramo /. združenimi močmi boriti proti nekaterim izmaličenim tolmačenjem. To lahko dosežemo tudi z. vključevanjem mladine v delo družbeno-političnih organizacij.
■
Pestra dejuvn&st
RDEČEGA KRIŽA
V velenjski občini potekajo te dni zadnje skupščine krajevnih organizacij Rdečega križa. Ob tej priložnosti je občinski odbor RK Velenje podelil zaslužena priznanja naslednjim aktivistom: Ani Pučko, Francu Leskovšku, Ivanu Glušiču, Angeli Dobnik, Leopoldu Mehu, Pepci Krušnik, Mariji Jan žic, Francu Špitalu, Francu Goršku, Francu Hudomalu, Bernardu Felicijanu, Ivanki Kovač in Almi Žvan. Omenjeni člani že več let delajo v organizaciji RK in s svojimi izkušnjami ustvarjalno pomagajo oblikovati in razvijati dejavnost RK. Njihova aktivnost je posebej očitna zlasti pri socialnem delu, ob elementarnih nesrečah in zbiranju prostovoljnih krvodajalcev. S svojimi spotlbudamipri konkretnih nalogah so mno go pripomogli, da ima organi-zacija RK tisto mesto, ki ji po dejavnosti pripada.
Ko so krajevni odbori RK pripravljali letne delovne načrte, so se odločili samo za nekaj nalog, te pa bodo dosledno izvedli. Tradicionalne akcije, zajete v vsakoletnih delovnih načrtih so: svetovni dan zdravja, teden RK, dan krvodajalcev. teden boja proti tuberkulozi in mesec boja proti alkoholizmu. Vzporedno s temi akcijami organizirajo krajevni odbori RK zdravstvena predavanja, zbirajo prostovoljne krvodajalce in nove člane RK.
Najprimernejša	oblika
zdravstveno vzgojnega dela so se vedno tečaji prve pomoči in nega bolnika na domu. Zdravstvena vzgoja se na vaseh še v glavnem odvija preko tečajev. Organizacijsko že tečejo v Plešivcu. Gaberkah, Šmartnem ob Paki, Belih vodah ter Šoštanju. Predvideni pa so še tečaji v Paki pri Velenju, Zavodnjah in Ravnah.
Poleg zdravstvene vzgoje je važna naloga RK tudi socialna dejavnost. Občinski odbor RK
Velenje se trudi, da bi člane in aktiviste usmerjal v duhu socialistične skrbi za človeka in preprečevanje socialnih problemov. Daljša življenjska doba terja vsestransko reševanje problemov starih ljudi, ki živijo v svojih domovih in tam želijo tudi ostati, saj so vse življenje preživeli v takem okolju.
Konkretne naloge, ki jih bodo prevzeli aktivisti, so občasni obiski, spremljanje bolnega k zdravniku, poklicati zdravnika k bolniku, pospravljanje stanovanja, osebna higiena, priprava hrane, prinašanje živil in drugih potrebščin ter kurjave, različna posredovanja pri strokovnih službah in organih.
Pri tako konkretnem delu imata posebno mesto tudi mladina in podmladek rk. »Strokovne službe pa bodo reševale vse druge težje probleme, ki presegajo meje prostovoljnega dela Rdečega Križa.
T. H.
Potrdilo o znanju cestno-pronietnih predpisov lahko zamenjate še do konca aprila
Pravilnik o vozniških dovoljenjih določa rok za zamenjavo potrdil o znanju cestno-prometnih predpisov do 31. 12. 1967.
Komisije za zdravniške preglede voznikov motornih vozil niso mogle pregledati tolikšnega števila voznikov — lastnikov potrdil o znanju cestno-prometnih predpisov. Zato je zamenjava teh potrdil z vozniškimi dovoljenji po navodilu Republiškega sekretariata za notranje zadeve SRS v Ljubljani možna še do 30. aprila 1968. Po tem roku bodo organi javne varnosti vsakega voznika mopeda, ki bo še naprej vozil s potrdilom o znanju
cestno-prometnih predpisov, predlagali v postopek sodniku za prekrške.
Občane obveščamo, naj si priskrbijo zdravniško spričevalo, da so sposobni voziti motorno kolo in potrdilo o znanju cestno-prometnih predpisov in jih zamenjajo še v aprilu mesecu za vozniško dovoljenje »A« kategorije.
Po tem podaljšanem roku potrdil nc bo mogoče Več zamenjati. Vsak bo moral opraviti redni izpit pred izpitno komisijo za voznike v Celju.
Oddelek za upravno-joolitične zadeve SOb Velenje
USTANAVLJAJO DRUŠTVO ZA VOMOV DUŠEVNO NEZADOSTNO UAZMTIM OSEBAM
Bistvo socalistične vzgoje je vsestranski razvoj človeka, usposobiti ga, da si bo znal pridobivati osnovne materialne dobrine, ki so pogoj za življenje. Duševno normalno ali zadostno razvita oseba bo ta razvoj dosegla. Drugače pa je z osebami, ki so mentalno retardirane ali v razvoju zaostale. Del duševno nerazvite mladine se je sposobna šolati na posebni osnovni šoli. Nekateri pa niti tega šolanja niso sposobni in terjajo pomoč od družbe v različnih življenjskih obdobjih ali pa skozi vse življenje.
Stanje duševne nerazvitosti in njegovo reševanje je na sedanji stopnji našega družbenega razvoja še prav posebno težko in zapleteno. Reševanje te problematike se ni do sedaj povsem uspešno reševalo v vsej njeni razsežnosti, to je od vključevanja v posebno šolanje in nadaljne rehabilitacije, do zaposlitve. Mreža posebnih osnovnih šol je v naši republiki sicer nezadovoljiva, vendar se iz leta v leto širi, dopolnjuje in vsebinsko izpopolnjuje. Metode dela postajajo sodobnejše kakor rastejo kadri, strokovni sodelavci iz višjih, visokih, de-fektoloških in drugih šol. Delo strokovnih služb prav zaradi tega postaja kvalitetnejše, s tem pa je dan pogoj, da se razvija v enotno vsklajeno strokovno reševanje te problematike.
Razčiščeno je stališče, da je razvoj posebnega šolstva prvenstvena dolžnost komune,
kjer občani — starši realizirajo svojo ustavno pravico do vzgoje in šolanja svojih otrok, dolžnost republike pa je zagotoviti pri tem svoj določen delež.
Rehabilitacija in socialno-zdravstvena zaščita duševno ali mentalno nerazvitih oseb je sicer splošna družbena dolžnost in se izvaja v naši republiki preko številnih organizacij, institucij, upravnih organov in strokovnih služb.
Takšno društvo je tudi »društvo za pomoč duševno nerazvitim osebam«. To društvo je prostovoljna organizacija staršev kot individualnih članov in delovnih organizacij kot kolektivnih članov. Že naslov organizacije pove, da gre za pomoč toliko nesrečnim osebam, ki so za marsikaj prikrajšane, a če jih usposobimo za neko dejavnost, prav tako lahko doprinesejo svoj delež k razvoju naše družbe in postanejo nje-
ni koristni člani. Ta organizacija v naši republiki je še mlada, vendar je po štiriletnem delu organizacijska mreža v Sloveniji sledeča: do oktobra 1966 so delovala naslednja društva: v Ljubljani, Mariboru. Celju, Novem mestu in Novi gorici. Do januarja 1968 so se ustanovila še v Homcu, Grosuplju, Ptuju, Slovenski Bistrici, Ravnah na Koroškem in v Pomurju. Torej uspešno že dela 11 društev. Poleg tega pa je še pet iniciativnih odborov: za Belo Krajino v Črnomlju, Velenju, za obalno področje v Kopru, Krškem in v Kranju za Gorenjsko.
Tudi v Velenju želimo ustanoviti društvo za pomoč duševno nerazvitim osebam. Zato naprošamo vse občane in delovne organizacije, katerim bomo poslali prošnje, da se včlanijo v društvo. Individualna članarina bo znašala 30 S-din, za delovne organizacije in javne uprave kot kolektivne člane pa od 10.000 S-din naprej, odvisno od obsežnosti delovne organizacije.
Poudarjamo še enkrat, da je osnovna naloga tega društva pomoč duševno nezadostno razvitim osebam v različnih obdobjih njihovega življenja, kajti eni potrebujejo pomoč družbe v raznih oblikah vse življenje.
Najpomembnejša je brez dvoma tista pomoč, ki omogoča čim boljšo rehabilitacijo duševno nezadostno razvite osebe same in njene usposobitve za samostojno življenje, ali če je prizadetost težja, za čim višjo stopnjo njene socializacije.
Za dosego tega pa so nujno potrebni materialni pogoji, katere bi skušali zagotoviti s pomočjo društva in republiškega odbora Društva za pomoč duševno nerazvitim osebam.
Ce bo odziv zadovoljiv, bomo društvo ustanovili, javnost pa redno obveščali o njegovem delu preko šaleškega rudarja.
Se enkrat naprošamo občane in delovne organizacije, da z včlanjenjem v društvo podprejo to humano organizacijo.
Defektolog Dragica Kresnik
DVE V AVTOBUSU OB DEŽEVNEM VREMENU
Ogorčeni potnik, ki mu je zaradi hudega naliva kapljalo na glavo, se je znesel nad sprevodnikom: »Madona, ali vaš avtobus vedno toči?«
Sprevodnik: »Ne, tovariš, samo kadar dežuje!«
Potnik: »Tale avtobus pa ni »vaserdiht«!«
Sprevodnik: »Nič zato, saj imate »vaserdiht« uro, aH ne?«
LETNICA
učenja, dela, vzgoje in razvedrila

k
Moramo se že vnaprej opravičiti, ker v kratkem sestavku ne bomo zmogli povsem opisati uspešnega razvoja in vseh dosežkov, ki so jih v desetletnem obdobju zabeležili v rudarskem .olskem centru. Precejšnje število mladih se je tu izšolalo in vzgojilo za življenje. Ob vztrajnem delu so se učili in tudi naučili.
Leta 1958 so v "Velenju osnovali industrijsko rudarsko šolo, da bi v njej učili mlade fante rudarskega poklica. Takrat se je velenjski rudnik pospešeno razvijal in je bilo potrebno izučiti doma, v domači jami, fante, ki bodo najbolj usposobljeni za delo v takšnem rudniku, kjer dosegajo zavidljive delovne učinke. Začeli to... Najprej s težavo, kasneje pa pospešeno naprej, vedno bolje in uspešneje.
Predavatelji so bili sprva domači nadzorniki, tehniki in inženirji, ki so poleg svojega dela tudi poučevali. Rudnik pa je rabil čedalje več usposobljenih in izučenih rudarjev. Zato so šolo razvijali in 11. oktobra 1962. leta ustanovili RUDARSKI ŠOLSKI CENTER.
ŠOLA JE IZUČILA PREKO TISOČ UČENCEV
Sedaj so razvoj usmerjali tudi na oMala izobraževalna področja. Nova iula je poslala resnično nova. Izobraževali niso samo kadre za potrebe rudnika, temveč tudi druge profile, ki jih bodo rabile gospodarske organizacije v Šaleški dolini. V sklopu RUDARSKEGA ŠOLSKEGA CENTRA •>o začel« delati poklicne šole za ru-d»rj«, rudarje — strojnike, elektri-fenrj« in kovinarje. Lafli pa je kon-«*lo »rednjo tehniško šolo že prvih absolventov.
Dejavnost RUDARSKEGA ŠOLSKEGA. CENTRA pa se je razvijala tudi t dopolnilnem izobraževanju nadzornikov. polkvalificiranih rudarjev, rudarskih inštruktorjev in drugih. V desetih letih je končalo redno šolanje na tej šoli okoli 1.100 učeneov. Največji vpis so zabeležili 1965. leta, ko so vpisali kar 900 učencev, sedaj pa s« jih šola 650.
Tako smelo zasnovani načrti pa so «li te val i dobre učne moči. In ne sa-
mo teh. Potrebno je bilo zgraditi šolo, v njej sodobne učilnice in kabinete in še nešteto drugih prostorov, kjer se bodo bodoči mladi rudarji in ostali učenci učili in tudi uspešno vzgajali. Zato je v središču novega Velenja zrasla najprej ena, zatem pa še druga moderna zgradba. Zraven so postavili še lepo urejen dom v katerem učenci prebivajo. Zgradili pa so tudi svetlo telovadnico, za razvedrilo pa so uredili mladinski klub. Nastalo je res pravcato šolsko in vzgojno uci-lišče. Lahko trdimo, da je RUDARSKI ŠOLSKI CENTER z učilnicami, raznolikostjo učil, pedagoškim in vzgojnim osebjem, inštruktorji za praktična poučevanja in ostalim, popolna šola, ki lahko izuči sposobnega strokovnjaka ter dobrega kvalificiranega delavca in vzgoji zdravega in zavednega državljana naše socialistične skupnosti. Dosti denarja je bilo potrebnega, da so lahko zgradili in uredili tako močan učni zavod. Naložbe v šolske prostore in opremo znašajo 9 milijonov 180 tisoč dinarjev, za izgradnjo stanovanj in ostalega paVso porabili še nadaljnjih 5 milijonov 200 tisoč dinarjev.
Šola ima 14 učilnic s kabineti. 3 laboratorije, 3 dvorane v telovadnici, ki meri 750 kvadratnih metrov, več delavnic in mnogo prostorov za iz-venšolsko dejavnost.
UČENJE IN PRIDOBITNO DELO
Učenci, ki se učijo rudarskega poklica, delajo v jami na šolskih de-loviščih pod skrbnim pedagoškim vodstvom za to posebej usposobljenih inštruktorjev. Praktično delo učencev v RUDARSKEM ŠOLSKEM CENTRU pa je povsem drugačno kot v ostalih šolah. 2e na začetku so učenje postavili na pridobitno delo in sistem samofinanciranja. Vsaka izkopana tona lignita je plačana, pridobljeni denar pa porabijo za stroške poučevanja in vzdrževanje.
Jamska delovišča so lepo uredili v škalski jami, preuredili pa so tudi izvozne naprave in klasirnico, da bi lahko sami letno nakopali milijon ton lignita. Nepričakovano pa je prišlo obdobje stagnacije pri prodaji lignita in so zato morali svoja delovišča re-stavrirati ter se pomakniti v vzhodni
rudniški jamski obrat. S tem pa so se tudi v rudarskem šolskem centru pojavile težave.
še leta 1965 so pri nakopani toni premoga akumulirali 10,18 dinarjev, lani pa le 0,93 dinarjev. Takšno stanje bi znatno poslabšalo njihov gmotni položaj, če ne bi pravočasno iskali rešitev drugod. Razvijati so začeli elektro kovinarske delavce. V teh delavnicah so pred dvemi leti ustvarili dohodek vreden 1,74 milijonov dinarjev, letos pa načrtujejo povečanje kar za 6,26 milijonov dinarjev. Sedaj ustvarijo delavnice tretjino vsega dohodka, potrebnega za stroške teoretične in upravne režije. Čeprav so izobraževalna ustanova, ne dobijo nobenih sredstev od družbe. Sami pa prispevajo od osebnih dohodkov 1,95 odstotka za republiško izobraževalno skupnost in 2,54 odstotkov temeljni izobraževalni skupnosti. Takšno stanje je povsem nerazumljivo. Menijo, da bi morala republiška izobraževalna skupnost vrniti vsaj del denarja, ki ga sami prispevajo in bi s tem plačala šolanje za elektrikarje in ključavničarje.
Mladi godbeniki
ila 230.9001 lignita
Na podlagi analiz dosedanje proizvodnje RLV, je bilo ugotovljeno, da so doseženi rezultati vključno za vse prve tri mesece letošnjega leta nasledil: v 68 delavnikih je bilo na-kopanih 747.000 ton lignita, ter da je bil osnovni letni načrt presežen za 6,8 odstotkov, kar v tonah znaša 47.000. Ugotovljeno je bilo tudi to, da so se v primerjavi z januarjem in februarjem učinki znižali in _so komaj na višini v lanskem letu in to tako odkopni, obratni, jamski in rudniški.
Za mesec april je predvidena po mesečnem delovnem načrtu naslednja proizvodnja po obratih: jama — vzhod 161.000 ton,. jama — zahod 37.700 ton in RŠC 32.200 ton lignita. Vse štiri sobote v aprilu bodo proste, le v slučaju, da bi se tržno gospodarska situacija izboljšala, se bo obratovalo še kakšno prosto soboto, kar pa je tehnična služba naknadno določila. Skratka, aprilska proizvodnja je po predlogu mesečnega operativnega plana popolnoma enaka proizvodnji letnega plana za to obdobje.
Rudnik lignita se še posebno zavzema za povečanje kvalitete premoga. Več ali manj je stalna in jo odgovorne službe redno zasledujejo s strokovnimi analizami, tako v podjetju, kakor preko inštitutov. Vsi ukrepi v zvezi - s kvaliteto so zelo poostreni in se konstantno izvajajo tako, da le v redkih primerih lahko pride do kakšnih reklamacij, katerih upravičenost pa je lahko tudi dvomljiva. Ob trenutnem slabšem plasmanu vsekakor odjemalci tudi skušajo več ali manj izkoristiti položaj sebi v prid. Obrat klasirnice si zaradi uspešne prodaje premoga zelo prizadeva za plasiranje res kvalitetnih vrst premoga. Zato stalno izpopolnjuje delo na izbiranju jalovine, ter je v ta namen angažirano vedno več delavcev. Ravno tako se bodo še preuredile izbirne drče za jalovino tako, da bo olajšano in izboljšano delo na izbiranju premoga. Poleg tega pa bo v kratkem opravljen tudi generalni remont grobega reso-nančnega sita in preurejen krogotok na koti + 35.
Vsi taki in podobni ukrepi stremijo za tem, da se kvaliteta premoga iz meseca v mesec izboljšuje.
-čan
SKUPŠČINA OBČINE VELENJE Oddelek za finance
Skupščina občine Velenje, oddelek za finance razpisuje
JAVNO DRAŽBO
naslednjih najdenih in zaplenjenih predmetov:
14 moških koles
1 ž.ensko kolo
1	ogrodje motorja IMSU-Princ (brez motorja in koles)
2	kom. plašča za kolo
243 kg betonskega železa
4 kom. moških hlač iz imitacije usnja (kavbojke)
Javna dražba bo dne 24. aprila 1968 ob 15. uri v avli Skupščine občine Velenje.
Interesenti si predmete lahko ogledajo pol ure pred dražbo.
lahko svoje kvalitetne in iskane izdelke prodajajo po vsej Jugoslaviji. Najbolj cenjen izdelek so potezne naprave na ročni in strojni pogon. Dve takšni napravi so celo prodali v ZAR. Izdelujejo tudi 125 in 150-tonske pre-še za ravnanje jeklenih opornikov, nadalje parne peči za peko kruha (teh so že 25 prodali), namizne transformatorje, opravljajo električne napeljave in previjajo elektromotorje. Največje naročilo pa so dobile strojne delavnice s tem, ko opremljajo tovarno Feckro v Slovenj Gradcu. Ne smemo pozabiti na orodjarno, ki je dobro opremljena in dela predvsem za potrebe tovarne gospodinjske opreme v Velenju. Siccr pa s to tovarno tudi razvijajo dobre kooperacijske posle pri izdelovanju drugih izdelkov, zlasti tečajev za štedilnike. Delali pa bodo še vezaje za štedilnike in pralne stroje. Tolikšni posli so prinesli delavnicam tudi lep dohodek, saj so že lani imeli realizacijo v vrednosti 6,25 milijonov dinarjev.
40 USPEŠNIH KONCERTOV IN NASTOPOV
Šola pa skrbi tudi za vzgojo in razvedrilo. Imeli bomo še možnosti, da bomo drugič pisali še o nekaterih ostalih kulturnih, športnih, tehniških in drugih številnih dejavnostih, ki jih gojijo v RUDARSKEM ŠOLSKEM CENTRU. Danes se bomo omejili le na najvidnejše.
Med nje sodi brez dvoma mladinska godba, ki jo vadi prizadevni vodja Andrej Taušlč. Godba je začela organizirano delovati v jeseni 1964. leta, ko je šola kupila instrumente. Začeli so z vajami, za rudarski praznik 3. julija 1965 pa je mladinska godba že imela prvi samostojni nastop. Potlej pa so nadaljevali, vztrajno vadili in uspešno nastopali. Do zdaj so imeli že več kot 40 koncertov in nastopov. Trenutno igra godba v zasedbi 77 članov, zraven pa je tudi 18 deklet.
Mladinski klub pa je zatočišče vseh onih učencev, ki se ukvarjajo z najrazličnejšimi klubskimi dejavnostmi. Teh pa v velenjskem mladinskem klubu res ni malo. Upravnik kluba Ilin-ko Dermol se trudi, da bi v klubu
imiKi
%-^'U'''. -'v' ' '
Wmh
h
pa*
w

Hi
Rudarski šolski center
imeli vse one oblike, za katere se mladi najbolj zanimajo. To pa vedno ni najlažje, .-ker se ti večkrat prehitro navdušijo za posamezno klubsko dejavnost, pa jim prevečkrat vnema žal pojenja.
Desetletnico RUDARSKEGA ŠOLSKEGA CENTRA bodo učenci, dijaki in 460-članski kolektiv svečano proslavili. Z njimi pa bomo proslavljali vsi, ki smo na kakršenkoli način z RUDARSKIM ŠOLSKIM CENTROM povezani. In povezani tudi smo, saj šola živi z Velenjem, mu daje ton in mladostni utrip.
Pravzaprav so s proslavljanjem že začeli. Quiz — kaj veš o lepem vedenju, je bila. prva prireditev v velenjskem kulturnem domu. 20. aprila bodo učenci odšli v Ljubljano, obiskali vojašnico Toneta Tomšiča, muzej NOB in si ogledali predstavo v Slovenskem narodnem gledališču. Nadalje bodo tekmovali v učnem uspehu, podelili pa bodo tudi nagrade za najboljši sestavek iz kulturnega in znanstvenega življenja. Uredništvo Mladega ru-
darja bo izdalo praznično številko. Od 1. do 25. maja bodo športna tekmovanja iz raznih panog med razredi in šolami. 25. maja bo veliko športno tekmovanje s sorodnimi strokovnimi, šolami in revija kotalkarjev na velenjskem kotalka-lišču. Posebna razstava, ki jo bodo odprli 9. junija, bo nazorno prikazovala desetletno delo šolskega centra. Priredili bodo tudi razstavo mladih slikarjev iz Jugoslavije. Višek jubilejnega proslavljanja pa bo 15. junija ob 20. uri, ko bo o-srednja prireditev s kulturnim programom. Podelili bodo odlikovanja in pohvale delavcem in učencem, z darili pa bodo nagradili tiste, ki že 20 let delajo pri velenjskem rudniku in zatem v šolskem centru. Od 23. junija do 3. julija bodo pro-menadni koncerti rudarskih godb. Na dan rudarjev pa bo velika rudarska povorka in skok čez kožo, družabni večer za člane RŠC in zaključni večer za absolvente v mladinskem klubu.
Pri praktičnem delu v jami
Ker so pridobitno dejavnost preusmerili v delavnice, zato je zadnji čas nastala resna ovira kje dobiti zadostna obratna sredstva. Direktor rudarskega šolskega centra Ivo Jam-nikar, dipl. politolog, je povedal, da ne bi bilo prav, če bi v jubilejnem letu rudarski šolski center zašel v materialne težave, čeprav te resno že obstajajo. Prizadevajo si, da bi finančni problem odstranili in s tem omogočili nadaljnji obstoj Vendar ga sami, brez zagotovljenih obratnih sredstev, ne bodo zmogli. Letos bodo morali plačati okoli 450 tisoč dinarjev obveznih prispevkov, kar 170 tisoč dinarjev pa znašajo naknadno predpisane družbene dajatve, ki jih niso planirali.
V DELAVNICAH RAZVIJAJO KOOPERACIJO
Elektro kovinarske dclavnice so pretežno delale za potrebe velenjskega rudnika, lani pa le še 23 odstotkov vseh del. Ker so opremljene s potrebnimi strojnimi in ostalimi napravami,
ZA CESTE PREMALO DENARJA
NAŠ INTERVJU
Občani so na zborih volivcev imeli precej pripomb zaradi lim kamenjem. Pesek za težji
slabega stanja cest IV. reda. Ker so svoje nezadovoljstvo izražali tudi preko našega lista, smo obiskali tehničnega vodjo komunalno obrtnega centra v Velenju Branka Drolca, dipl. inženirja.
Tovariš Drolc, kaj lahko poveste v opravičilo kritik, ki jih občani povezujejo z vašo organizacijo?
—	Najbolj pereč problem, zaradi katerega so ceste IV. reda res v slabem stanju, predstavlja pomanjkanje finančnih sredstev. Vsako leto sicer napravimo plan potreb, vendar jih ne dobimo dovolj. Tako bi v letu 1967 morali razpolagati s 520.000 N-din, odobrenih pa smo imeli le 220.000 N-din. Da bo situacija še jasnejša, moram povedati, da je komunalno obrtni center še od te vsote kreditiral 120.000 N-din.
Za letošnje leto smo sestavili nlan po posameznih cestah. Tako bo vsaka krajevna skupnost vedela, koliko sredstev bo dobila in kaj se bo z njimi lahko napravilo, npr. mostovi, jarki, odvodnjavanje. utrjeva-nie vozišča, profiliranje, zimska služba itd. Ker so sredstva zmanjšana za 10 odstotkov, bo cestni sklad občinske skunšči-ne za razliko djp 393.859.090 N-din naiel kredit.
—	Ali si komunalno obrtni center prizadeva, da bi v mejah svojih možnosti prispeval k izboljšanju sedanjega stanja?
—	Da. Prav zaradi tega smo nabavili univerzalni stroj UNIMOG-mercedes s priključki (greder, vibracijski valjar, snežni plug). Tako smo prvič opremljeni za profiliranje (določen nagib cest) in utrjevanje cest. S snežnim plugom pa bodo odpadli problemi žametov. Nekatere ceste so npr. vse do lanskega leta. ko smo jih prebijali z buldožerji, kar ogromno stane, ostale neočiščene.
Napravili smo tudi študijo za prekomerno obremenitev cest, ki smo jo posredovali oddelku za gospodarstvo. Omenjeno gradivo prikazuje dovoljeno tonažo, hitrost in število vozil (propustna možnost). Želeli bi doseči omejitev tonaže, ki je s predpisi za ostale kate-
gorije cest določena, za naše pa ne. Običnska skupščina sedaj že ima to možnost. Rešitev vidimo v tem, da bi lastniki težjih vozil plačevali višji prispevek, določen s pogodbo. Sami smo napravili tudi ustrezni predlog. Avtobusni prevozi so seveda izven predpisov za prekomerno obremenitev, ker bi se sicer prevoz potnikov preveč podražil.
Naše občane zanima, zakaj ste odstavili ccstarje?
—	Osnovni problem tudi tu tiči v pomanjkanju sredstev, tako za njih same kot za material. Naš plan predvideva iz razpoložljivih sredstev tri ce-cestarje za najbolj obremenjene ceste. Grupa z mehanizacijo pa bi obdelala vozišča spomladi in jeseni. Nov stroj, ki ima 28 priključkov, omogoča ureditev enega kilometra ceste v osmih urah.
Ce ceste že posipate, zakaj namesto »skal-« ne uporabljate pesek?
—	Ceste je za gotove obtežbe potrebno primerno utrditi. To pa se lahko napravi le z debe-
promet ne bi pomenil nobene irajnejše rešitve. Res pa je, da bi morali večje kose vkliniti v cesto, kar bomo lahko napravili z vibracijskim valjarjem šele sedaj, ko ga imamo. To delo so žal sedaj opravljala vozila sama.
Ali so tudi glinasti kosi potrebni?
—	Tudi, ker služijo kot vezno gradivo.
Imate na koncu sami kakšno željo?
—	Komunalno obrtni center razume nezadovoljstvo občanov, želimo le, da bi tudi oni nas. Zneski, ki jih slišijo, so v primerjavi s potrebami majhni. Poleg tega jih ne dobimo v celoti takoj, ampak jih odobri cestni ali komunalni sklad na osnovi izdelanih situacij. Naše delo tudf kontrolirajo za to posebej določeni nadzorni organi. V obojestransko zadovoljstvo lahko napravimo torej le toliko, kolikor nam dopuščajtj možnosti. Iz izrednega sklada pa bi sredstva lahko dobili le v primeru elementarnih nesreč (poplav).
Sami se torej dobro zavedamo, da tovrstna dela v tujini potekajo kvalitetnejše, hitreje in ceneje. Upoštevati pa moramo, da je gradbena industrija tam dosegla že višjo stopnjo razvoja, kot pri nas.
Razpisna komisija sveta delovne skupnosti upravnih organov Skupščine občine Velenje ponovno RAZPISUJE jirosto delovno mesto
REFERENTA ZA KMETIJSTVO in GOZDARSTVO ter KMETIJSKO INŠPEKCIJO
Poleg pogojev iz 23. člena zakona o samoupravljanju delovnih l judi v upravnih organih v SR Sloveniji mora kandidat za to mesto izpolnjevati še naslednje pogoje:
—	končano II. stopnjo agronomske fakultete,
—	3 leta delovnih izkušenj,
—	strokovni izpit.
Osebni dohodek je določen s pravilnikom o delitvi dohodka v upravi Skupščine občine Velenje. Poskusno delo traja 3 mesece.
Stanovanje ni na razpolago.
Rok za prijavo je 15 dni po objavi tega razpisa. Kandidati naj priložijo k prijavi kratek življenjepis z navedbo dosedanjih zaposlitev in prepis diplome.
Razpisna komisija
PRVI KVfZ O BOMMU
ŠKODA DA SI GA NI OGLEDALO VEČ MLADIH
Živimo v svetu kvizov v našem in evropskem. Ljudem poskušamo na najbolj enostaven in jasen način posredovati iveri iz znanosti in umetnosti. Poskušamo jih zanje vneti in včasih nam to le uspe.
V	tako hitrem in razgibanem J na prvi kviz, ki sta ga "v~Ve-življenju nas prenekaterikrat -jlenju organizirala mladinski moti vedenje mladih. Hkrati®klub in mladinska organizaei-se zavedamo, da ni nič bolj ji ja. Ni bilo malo dela. Toda le pustega na tem svetu, kot pri-i m bi bii0 stokrat bolj poplača-digati o tem, kako naj se ml a-g no, če bi v dvorani poslušalo di vedejo, kako naj v javnosti|j namesto sto vsaj štiri sto mla-govorijo, da ne bo nepotrebnih dih ljudi. Scenarij za kviz so pritožb in zgražanj... Samo®hranili. Saj so na prireditvi že-v rudarskem šolskem centru! leli, da taka oblika dela ni pr-Velenje in v gimnaziji se šolaSva in ne zadnja.
več kot osem sto mladincev injl Reflektorji na odru so ugas-mladink. Saj je dosti napisane-;'|nili. Mežikajoče luči v dvorani ga o bontonu. Kljub temu smo 13so se ustavljale na redkih sen-se odločili, da izvedemo kviz.Bcah. Nekaj ljudi si je oddah-ki bi neprisiljeno in zanimivo! nilo. saj je za njimi nešteto ur, spregovoril o lepem vedenju. M ki so jih žrtvovali za kviz, za
K sodelovanju smo povabili! bolj uglajeno nastopanje mla-tudi druge strokovne šole. Resjdih, za višjo stopnjo humani-je, bali smo se, da ne bo odzi-Mzacije, ki jo je kaj lahko zapi-va. In prijetno smo bili prese-||sati poleg besede bonton. nečeni.	H Svoj ognjeni krst sta kot na-
V	soboto zvečer ob 18. urilpovedovalca kar dobro presta-so prišle na oder kulturnega! la dijaka Janko Poles in Aca doma Velenje skupine iz gim-lPolanc. Brez spodrsljajev ob nazije Velenje, rudarskega! tako zahtevni prireditvi ne gre. šolskega centra Velenje in izgTo nas ne vznemirja. Želimo industrijske kovinarske šolegle, da bi naslednja prireditev Store pri Celju. Že v prvem iz-Sbila bolj obiskana.
ločilnem tekmovanju, ki je po-| Ne smemo pozabiti, da je bi-tekalo malce nerodno in ner- ia prav ta prireditev uvod v vozno, sta bili izločeni sku pi n i ■ praznovanj e ob desetletnici rudarjev tehnikov in elektri-B obstoja rudarskega šolskega karjev drugega razreda.	S centra Velenje. Aprila bo še
Tako sta na odru ostali sku-Hveč športnih prireditev.
pina gimnazije Velenje in sku-v pina iz Stor. Strokovna žirija je morala večkrat poseči vmes. Vprašanja so bila sodobna: predstavljanje, vedenje na plesu, kič in prava umetnost, rojstni dnevi in še in še. Kmalu je zaostala skupina iz Štor. Kar s štirimi točkami prednosti je vodila gimnazija in tako tudi zmagala. Tri miniaturne rudarske svetilke so se lesketale v rokah zmagovalcev. Pravijo, da je bila scena imenitna. Tekmovanje sta prav tako spremljali pravi rudarski svetilki in hodili po poti, ki jo je merilo znanje mladih.
Znanje je prijetno dopolnjeval zabavni ansambel iz Sošta-. nja, ki ga je vodil tovariš Vu-čina. Po prvem delu kviza so se mladi pogovorili o odnosih mladi in stari — s profesorico Zupančevo. Nato pa je prehod k drugemu delu prijetno izpopolnila nadarjena dijakinja Aca Polančeva s harmoniko.
Kviz je nedvomno uspel. Škoda le, da nanj ni bilo dovolj mladih! Zakaj ne? so se spraševali še potem.
Ze sedaj pa posebna komisija sestavlja kulturni program za osrednjo prireditev, ki bo 15. junija v Velenju.
Gradili bodo avtomobilsko cesto na Paski Kozjak
TAICO SO SKLENILI VELENJSKI PLANINCI NA NEDAVNI LETNI SKUPŠČINI
Že od nekdaj je Planinsko društvo Velenje številčno močna organizacija. Vseskozi prizadevno vključujejo nove planince, zlasti šolsko mladino. Zdaj je v Planinskem društvu včlanjenih 825 članov, od tega kar 61 odstotkov mladine. Letos, ko praznujemo 75-letnico slovenskega planinstva, so na zboru sklenili, da morajo število svojih članov povečati na tisoč.
Kdo je določil izgubo
IZREDNEGA PRISPEVKA ZA POKRITJE PRIMANJKLJAJA SKLADOV ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA V LETU 1967 NI PREDPISALA OBČINSKA SKUPŠČINA.
Pogosto se v javnosti sliši,	pajo o stopnjah izrednega da je izredni prispevek za	prispevka, s katerimi se kri-kritje primanjkljaja v skla-	jejo primanjkljaji v skladih dih zdravstvenega zavarova-	zdravstvenega zavarovanja nja za leto 1968, ki ga mora-	(18. člen zakona o spremenijo plačevati od 1. marca	bah in dopolnitvah zakona 1968 dalje vsi aktivni zava-	— Uradni list SFRJ, št. rovanci po stopnji 2,79 od-	52/66). Izredni prispevek, ki stotkov od njihovih čistih	ga plačajo zavarovanci na
Najbolj priljubljena oblika	nine, so zadnji čas v posto-
velenjskih planincev je izlet-	janki uvedli dežurstvo. Tudi
ništvo. Lani so priredili devet	na razpis, ko so iskali novega
izletov, ki se jih je udeležilo	zakupnika ali dobrega oskrb-
več kot 500 članov. Letos pa	nika, se ni nihče javil. Zato
bodo odšli na prvi izlet že 20.	sedaj še vedno iščejo ponud- ,	,	, . „ ,__„. . , —
aprila na Mozirske planine,	nika, ki bi prevzel planinsko osebnih dohodkov, predpi- našem območju, je skupsci-
Zatem pa bodo sledili še drugi	kočo v zakup.	sala občinska skupščina. Po- na komunalne skupnosti so-
pohodi: 19. maja tia Olšavo Planinska koča na Paškem dobno mnenje je bilo izre- cialnega zavarovanja Ravne
s Potočko zijalkp, 2. junija na*	Kozjaku je sicer lepo urejena, čeno tudi na nekaterih zbo- na Koroškem, kamor spada
Golico, 15. 'in 16. junija na Turško goro, 20. in 21. junija na Peco, 24. in 25. avgusta na Triglav, 21. in 22. septembra na Ojstrico in 20. oktobra na Črpi vrh.
Planinska sekcija v rudarskem šolskem centru vključuje 200 članov. Vsak mesec priredijo pohode in planinska predavanja. Delovni pa so tudi mladi alpinisti, ki so opravili že več plezalnih vzponov.
Planinski odsek imajo tudi na šoli Mihe Pintarja-Toleda in na gimnaziji. Oba odseka sla zelo delavna.
Planinsko društvo ima svojo postojanko na Paškem Kozjaku. Na občnem zboru smo slišali, da dom ni najbolje oskrbovan. Najprej so ga dali v zakup Ludviku Korošcu, ker pa ta ni v redu plačeval dogovorjene najem-
vendar pa je dostop do nje dokaj slab. Zato so se velenjski planinci dogovorili, da bodo zgradili avtomobilsko cesto na Paski Kozjak. Z deli so prejšnji teden že pričeli. Cesta bo speljana iz doline od Sa-vinka pa vseskozi do planinske koče pod vrhom špika in bo dolga sedem kilometrov. Ker pa nimajo na voljo dovolj denarja, jo bodo zgradili po
PLANINSKA RAZSTAVA V NAPOTNIKOVI GALERIJI
Planinsko društvo in Napot- ko je planinstvo tudi kulturna nikova galerija v Šoštanju sta dobrina, ki krepi razum in pripravila razstavo z našlo- duh, in ni zgolj športna dejav- no dejavnost, sodelovali na
rih volivcev, ki so bili v me- območje naše občine, pred-secu marcu letošnjega leta. pisala na svoji seji dne 16.2.
Taka mnenja so napačna 1968, sklep o tem prispevku in so verjetno posledica sla- pa je objavljen v Uradnem be informiranosti občanov, vestniku občine Velenje, št. Po določbah temeljnega za- 1-31/68.
lcona o organizaciji in finan- Občinska skupščina je to ciranju socialnega zavarova- problematiko sicer obravna-nja so občinske skupščine vala na svoji seji dne 27. 2. stopoma. Letos jo namerava- pristojne dajati soglasje k 1968 in sprejela določene jo urediti do Blažiča. Večino sklepom, s katerimi skupšči- sklepe ter priporočila orga-planinci opravili ne komunalne skupnosti so- nom socialnega zavarovanja cialnega zavarovanja dolo- in zdravstvene službe za čajo stopnje izrednega in zmanjšanje primanjkljajev, dodatnega prispevka za V bodoče bo na naslednjih zdravstveno zavarovanje, sejah še večkrat razpravlja-rnedtem ko te skupščine po- la, kako ta priporočila ures-točka m s* svojo naravo ugod- polnoma samostojno skle- ničujejo. no vpliva na prijetni■ oddih. Pozimi pa so na Paskih planotah lepi smuški tereni. Zato imajo planinci v načrtu, da bodo v dolino, ki so jo Ve-lenjčani poimenovali »Roza dol«, zgradili žičnico.
Velenjski planinci so si na zadnji skupščini zastavili delovni načrt. Poleg izletništva bodo razvijali tudi alpinistič-
ne? bodo sami. Sklenili so, da bo vsak izmed njih delal prostovoljno najmanj deset ur. Seveda pa računajo, da jim bodo pomagali tudi drugi prebivalci. Paski Kozjak je za Velenjčane najbližja planinska izletniška
Iz mladinskih aktivov
vom »Gore v podobi«. Svoja	nost kot to večkrat posamez-
dela razstavljajo slovenski sli-	niki poudarjajo. Umetnostni
karji, ki se ukvarjajo s pla-	zgodovinar France Zupan pa
ninskimi motivi. Med njimi	je govoril o razvojuplaninske-
zlasti izstopajo dela Ljuba	ga slikarstva in slikarjih, ki
Ravnikarja, Polde Miheliča,	so slikali gore. Izrekel je vse
Toša Primožiča, Valentina	priznanje organizatorjem, ki
Hodnika in Ivana Kosa.	so okusno aranžirali razstavo
Prireditelja sta otvoritev	v Napotnikovi galeriji.
planinskih prireditvah, priredili planinski večer in razstavo planinske fotografije ter več predavanj.
Za svojega predsednika so izvolili prof. Petra Ficka. V upravni odbor pa so bili izvoljeni: Ivan Drame, Katica Hriberšek, Stane Jamnikar,
Predsednik občinske skup- Anton Kampug, Jože Kolar,
Jože Koprive, Štefan Kranjec, Rudi Kresnik, Božo Lednik,
ščine Velenje Peter Krapež je na koncu lepega kulturnega
razstave svečano pripravila, šaleški oktet je zapel več pesmi, vmes pa so recitirali
Vito Kolšek, Maja Natek, programa v imenu pokrovi- Alojz Merčun, Franc Ojster-Zdenka Vrčkovec in Jože Kakor. Ob 75-letnem jubileju slovenske planinske organizacije
pa je govoril odgovorni ured- nin pokazala diapozitive o slo-nik Planinskega vestnika Tine venski planinski odpravi v Pa-Orel. Med drugim je povedal, mir in vzponu na Pik Lenina, Svetilke in knjižna darila da razstava v Napotnikovi ga- na katerega se je tudi sama bodo ostala dragocen spomin leriji nazorno priča o tem ka- povzpela.
telja otvoril razstavo. Zatem pa je v kavarni Kajuhovega doma Barbka Lipovšek-ščeti-
šek, Hajda Podgoršek, Vili Romih, Metka Rotovnik, Kari Sitar, Nežka Tanšek in Miroslav Žolnir.
POSPEŠILI BODO DELO
Sekrclariat aktiva ZMS Gorenje je razpravljal o delu organizacije v preteklem obdobju, pogojih za njeno nadaljnje delo ter programu za letos.
Ugotovili so, da delo aktiva v minulem obdobju ni bilo zadovoljivo. Nagla rast podjetja, pogoste kadrovske spremembe v vodstvu aktiva in premajhna zainteresiranost nekaterih članov, so prispevale k slabemu delu.
Razprava o sredstvih in pogojih za delo organizacije je pokazala, da aktiv razpolaga le z neznatnimi finančnimi sredstvi, ter da nobena od družbenopolitičnih organizacij v podjetju ne razpolaga s prostorom, v katerem naj bi se odvijala njena dejavnost.
Predlog programa za leto 1968 obsega delo na področju samoupravljanja, kulture in šolstva.
USTANOVILI SO ŠOLSKO SKUPNOST
V rudarskem šolskem centru so ustanovili šolsko skupnost, katere novoizvoljeni predsednik je Milan Urat-nik. Odbor, ki ga sestavljajo predstav-
VDOVA R0ŠLJ1MAV ŠOŠTANJU
V velenjskem rudniku pred volitvami
Nekatere organizacije ZMS v naši občini so zopet za/.ivele. Med nje sodi tudi aktiv Poly-pexa, ki je uspešno pripravil in že dvakrat predstavil igro v treh dejanjih Vdova Rošljin-ka. Ker so člani iz najrazličnejših krajev, težav pri pripravah ni manjkalo. Dramska sekcija pa je kljub temu hotela izpolniti svojo nalogo. Sekretarka aktiva Elica Martinšek si je pri tem še posebno prizadevala.	'
f- Igro so predstavili svojemu kolektivu za 8. marec, gostovali pa so tudi v Belih vodah. Nastopiti želijo še v Šoštanju in Savinjski dolini.
Igro je režiral Janko Lukman. S prizadevnostjo in discipliniranostjo igralcev je bil zelo zadovoljen. Nastopili so: Elica Martinšek, Edo Gracer, Marinka Turk, Andrej Hudobreznik, Andrej Grmadnik, Alojz Krajnc, Bojan Menhart, Tine Podgoršek, Tone Ocvirk, Ivanka Pireč-nik, Olga Lipnik in Malči Vučina.
Tudi ostali aktivi bi se že lahko prebudili iz zimskega spanja in sc vzgledovali po organizaciji Polypexa. Tako bi bilo po gostinskih lokalih manj mladih.	Ivo Kajba
Polovici članov samoupravnih organov na rudniku lignita Velenje je potekel mandat v organih samoupravljanja. Centralni delavski svet je zato na predlog centralne volilne komisije razpisal volitve za polovico novih članov vseh organov upravljanja. Volitve bodo 25. aprila 1968.
Kljub temu, da bodo volitve izvedene šele proti koncu aprila, pa moramo reči, da je volilna aktivnost na rudniku že sedaj izredno dinamična. Ta živahnost je bila še posebej vidna ob kandidacijskih zborih, ki so bili od 2. do 5. aprila v vseh obračunskih enotah RLV. Kolektiv, zlasti pa druž-beno-politične organizacije na rudniku, se namreč zavedajo pomembnosti in vloge, ki jih imajo danes samoupravni organi v našem ekonomskem in političnem življenju. Vse večje prenašanje odgovornosti na organe upravljanja zahteva tudi vse bolj popolnega proizvajalca — upravljalca, ki bo sposoben zastopati kolektiv na vseh mestih v lastnem, še bolj pa v skupnem interesu.
Zalo je jasno, da morajo biti voljeni v naša
predstavniška telesa le tisti delavci, ki so najbolj sposobni, poleg tega pa tudi politično zreli in razgledani. Zato je v volilnem procesu nedvomno najpomembnejša izbira kandidatov.
Če upoštevamo dejstvo, da bo v centralni in obratne delavske svete (na rudniku jih je 9), ter v odbore obračunskih enot (teh je 21) na novo izvoljenih 170 članov, potem je njihova izbira izrednega pomena. V Želji, da se odvijajo volitve čim bolj demokratično in da dobimo v organe upravljanja res najboljše med najboljšimi, sta pristopila k volitvam z vso resnostjo tudi sindikat in osnovna organizacija ZK na rudniku. Ti dve politični organizaciji se med drugim zavzemata tudi za to, da bodo še predvsem za vodilne funkcije v organih samoupravljanja izvoljeni najbolj sposobni delavci, ne glede na to, kje delajo in kakšna je njihova izobrazba.
Uspešnost politične akcije pri izbiri kandidatov, oziroma samem volilnem procesu, pa bomo lahko ocenili po delu in aktivnosti samoupravnih organov v naslednjem mandatnem obdobju.
niki vseh šol zavoda, je resno prijel za delo in upamo, da bo tako tudi v bodoče.
Modelarji so izdelali dve omarici: omarico »Predlogi in mnenja mladih« in »Pritožbe in pripombe«. Omarici so namestili v šoli, oziroma v samski stolpnici.
22. marca je bila v mladinskem klubu javna mladinska tribuna: Olimpiada v Grenoblu. Vodja naše olimpijske odprave dr. Jože Gogale in državna reprezentanta v hokeju na ledu Albin Felc in Viktor Ravnikar, so pripovedovali o vtisih iz Grenobla. Prav tako pa so pokazali nekaj slik in film o olimpijadi.
Sklicali so ožji odbor za pripravo oddaje Pokaži kaj znaš. Kmalu bodo dali v javnost razpis za prijave. K sodelovanju vabijo vse mladinske aktive v občini.
V petek, 15. marca je organizacija ZK na rudarskem šolskem centru sprejela 36 novih članov iz vrst mladinske organizacije. S tem se je formiral poseben aktiv mladih komunistov, ki je organizacijsko vezan neposredno na sekretariat organizacije ZK na RSC in na komite občinske konference ZK.
Pripravili bodo tudi tekmovanje v učnem uspehu in izbrali najboljše športnike šole. Od 1. do 25. maja bodo priredili športna tekmovanja med razredi in šolami, ki so zastopane v njihovem zavodu. Pomagali pa bodo pri organizaciji izleta v Ljubljano.
GIMNAZIJCI SODELUJEJO Z RŠC
Na zadnjem sestanku so mladinci z gimnazije razpravljali o trenutnih pogojih za delo v aktivu. Podrobnejše analize so pokazale, da je delo otež-k oceno predvsem zaradi tega, ker je med njimi mnogo "'ozačev, ki so vezani na vlak, tako da ostane le ozek krog dijakov, ki so pripravljeni prijeti za delo. Poleg tega imajo težave z urnikom, ki jim ne dopušča mladinskih ur, kar pa močno ovira delo posameznih razrednih skupnosti, pa tudi sam odbor, saj zelo težko najdejo termin, da se zberejo.
Kljub temu so ugotovili, da delo po posameznih sekcijah dobro teče. Največ poudarka je na kulturnem področju, kjer se opaža predvsem delo literarne sekcije, recitatorjev in dekliškega pevskega zbora.
Na rednih shodih mladi literati či-tajo svoja dela ali pa se seznanjajo z našo ter svetovno literaturo in njenimi svojstvi proze in poezije. Pohvaliti je treba tudi recitatorje, saj so do sedaj sodelovali na vseh proslavah skupno z RŠC ali pa so. ^pripravili krajše recitale samo za njihov aktiv.
Poleg teh dveH sekcij igra vidno vlogo tudi dekliški pevski zbor, ki se je pred kratkim udeležil srečanja mladih pevcev. Ne smemo pozabiti tudi na aktivnost planincev in šolskega športnega društva, ki se na vseh področjih povezujejo z RŠC. Iz samega dela je razvidno, da so z RŠC navezali dokaj dobre prijateljske stike, za katere pa želijo, da bi se še poglobili in ostali kar se da trajni.
V KOMUNALNO OBRTNEM CENTRU MLADI USPEŠNO DELAJO
Mladinci v komunalno obrtnem cen-ru so pripravili proslavo za 8. marec, ki so jo imeli najprej v podjetju, potem pa so s programom gostovali tudi v domu počitka v Šaleku.
Domenili so se, da bodo člani kluba OZN redno zasledovali dogodke v posameznih državah, članicah OZN in o svojih opažanjih poročati na sestankih. Predstavnica njihovega kluba v medobčinskem centru klubov OZN je tovarišica Roža Vasle.
Člani aktiva so se odločili, da bodo na prihodnjem sestanku obravnavali pravilnik o delovnih razmerjih. V ta namen bodo povabili na sestanek direktorja, da jim ta pravilnik obrazloži.
šport šport šport
NOGOMET SLOVENSKA CONSKA LIGA
VELENJE V VODSTVU
13. kolo nogometnega prvenstva SCNL je bilo v znamenju medse lojnega obračuna med moštvoma Velenja in šmartnega ob Paki. Velenjčani so se pred svojimi gledalci hoteli revanžirati za poraz v jesenskem deiii prvenstva. V zanimivi in borbeni tekmi, v kateri sta se izkazala predvsem oba vratarja, so Šmarčani uspeli odvzeti točko domačinom, rezultat je bil 0:0.
šoštanjčani pa so izgubili na svojem
igrišču proti Grafičarju z rezultatom 1:0.
V 14. kolu so Velenjčani zabeležili visoko zmago v črni in s tem prevzeli vodstvo na iestvici. Vodeča Nafta je v Ravnati na Koroškem osvojila točko proti Fužinarju. šoštanjčani pa so izgubili srečanje s Steklarjem v Rogaški Slatini. Šmarčani pa so doživeli prvi poraz na svojem igrišču proli Dravi iz Ptuja.
PECA - VELENJE 1:6 (0:4)
Velenjčani so že v prvem deiu igre preko tokrat razpoloženih napadalcev načeli mrežo domačinov in do odmora dosegli vodstvo z rezultatom 4:0. V nadaljevanju so rezultat Velenjčani i.e povišali, pred koncem pa so tudi do-
mačini dosegli častni zadetek.
Gole so dosegli: Majdak 2, Gojevič, Kujan, Zmazek in Kovač po enega.
?.astopili so: Devic, Kuret, Ramšak, Siter. Koren, Trpin, Kovač, Gojevič, Majdak, Kujan, Zmazek.
ŠMARTNO - DRAVA 1:2 (1;0)
šmarčani so takoj prevzeli igro ter po več priložnostih dosegli tudi vode-čt gol. Vendar pa jim v nadaljevanju ni šlo več tako dobro. Ptujčani -so najprej izenačili, nato pa dosegli še zmagoviti gol.
Strelec gola za Šmartno je bil Ho-fer.
Nastopili pa so: Podgoršek I, Turn-šek, Berdnik I, Antulovič, Berdnik II, Chupcrman, Hofer, Novak, Hohnec,
Podgoršek II, Benko.
STEKLAR: PARTIZAN (Š) 3:1 (2:0)
Domačini so že v prvem delu na-digrali goste iz Šoštanja in dosegli vodstvo z rezultatom 3:0. Proti koncu srečanja pa so tudi šoštanjčani uspeli doseči dva gola, vendar je enega sodnik razveljavil. Strelec gola je bil Medved.
Za Partizan so nastopili: Hočevar, Koren, Keršič, Kostanjšek, Novak, Bukovec, Pavšek, Stevančevič, Koče-var, Medved, Eržen. Ostali rezultati: Fužinar — Nafta 1:1 (1:0) Žalec — Olimp 4:1 (2:1)
Grafičar —	Branik	0:3	(0:2)			
Lestvica						
Velenje	14	9	3	2	31:13	21
Nafta	14	9	3	2	29:18	21
Steklar	14	10	0	4	44:18	20
Drava	14	8	2	4	32:29	18
Žalec	14	8	1	5	37:29	17
Šmartno	14	4	7	3	24:27	15
Grafičar	14	6	1	7	35:31	13
Branik	14	5	2	7	31:44	12
Olimp	14	5	1	8	22:32	11
Partizan (S)	14	2	4	8	20:32	8 8
Fužinar	14	2	4	8	22:38	
Peca	14	1	2	11	19:45	4
Mladinski aktiv lesnoindustrijskega kombinata Šoštanj je v prostorih termoelektrarne priredil tekmovanje v namiznem tenisu mladinskih aktivov. Nastopili so štirje mladinski aktiv mesta Šoštanj, osnovne šole K. D. Kajuha, Polypexa, tovarne usnja in LIK. Prvo mesto je osvojila ekipa Polypexa pred osnovno šolo in tovarno usnja.
Na sliki so: Peter Čas, Janko Sevčnikar (TUŠ), Mirko Klam-fer, Mirko Gmajner, Andrej Dermol (osn. šola), Franc Ka-čičnik, Alojz Krajnc in Karli Kovač (Polypex).
GIMNASTIKA
Mladi med
V telovadnici osnovne šole Gustava Šililia v Velenju je bilo občinsko prvenstvo v vajah na orodju šolskih športnih društev osnovnih šol. Nastopilo je 60 pionirk in pionirjeifiz Šoštanja in Velenja. Med pionirkami so se najbolj izkazale učenke osnovne šole Karla Destavnika-Kajuha iz Šoštanja, ki so zmagale s precejšnjo prednostjo pred ostalimi ekipami. Tudi pionirji iz iste šole so bili najboljši med svojimi vrstniki. Zmagovalni ekipi sta dobili pokale in diplome občinske zveze za telesno kulturo Velenje. Rezultati:
Pionirji — posamezno
1.	Slavko Jan (Šoštanj I)	56,0
2.	Silvo Gmajner (šdštauj I) 55,2
3.	Bernard Zager Šoštanj I) 54,8
4.	Milan Katič (Šoštanj I)	54,3
5.	Ivan Zupančič (Šoštanj I)
6.	Oti' Kugonič (Velenje I) Pionirke — posamezno
1 Marjeta Praznik (Šoštanj I)
2.	Agata Brglez (Šoštanj I)
3.	Zorana Jeran (Šoštanj I) Marjana Kolar (Velenje I)
5.	Vlasta Dobelšek (Velenje I)
6.	Anica Stropnik (Šoštanj I)
Pionirji — ekipno
1.	Osn. šola K. D. Kajuh (š)
2.	Osn. šola Gustava šiliha (V)
3.	Osn. šola M. P. Toledo (V)
Pionirke — ekipno
1.	Osn. šola K. D. Kajuh (Š)
2.	Osn. šola Bibe Rbcka (S)
3.	Osn. šola M. P. Toledo (V)
4.	Osn. šola Gustava šiliha (V)
ŠOŠTANJČAN&E PRVE TUDI V CELJU
Na medobčinskem tinalncm tekmovanju v vajah na orodju za osnovne šole sta ekipna prvaka velenjske občine dosegla tudi' v Celju odlično uvrstitev.
Pionirke osnovne šole Karta Des(ov-nika-Kajuha so v konkurenci najboljših ekip iz vseh občin celjskega področja dosegle prvo mesto. Najboljša posameznica pa je bita Agata Brglez, ki je dosegla 3. mesto.
Pri pionirjih so učenci iste šole dosegli drugo mesto v ekipni razvrstitvi.
Domska skupnost RŠC republiški prvak v šahu
V Kranju je bilo v nedeljo, 31. marca, republiško šahovsko prvenstvo domskih skupnosti. Sodelovalo je osem moških in osem ženskih ekip.
Domsko skupnost RŠC so zastopali naslednji gojenci: Franc Gričnik, Ivo Hrastnik, Stanko Gruber in Franc Žerdin.
Z osvojitvijo naslova republiškega prvaka je domska skupnost RŠC dosegla zavidljiv uspeh, h kateremu ji velja iskreno čestitati. Obenem pomeni ta zmaga lepo priznanje mladim šahistom RŠC in daje spodbudo za nadaljnje marljivo delo.
judo
V nadaljevanju borb v slovenski ju-do ligi so Velenjčani v IV. kolu gostovali v Račah. Na turnirju so nastopili poteg domačinov še Branik II. in Drava iz Ptuja.
Velenjčani so zabeležili zmago nad domačo ekipo in tesno izgubili z Branikom.
Rezultati: Branik II — Drava	54:0
Velenje — Peca	8:5
Branik II — Velenje 17:13
Ker Velenjčani niso priredili turnirja III. kola, oziroma se niso udeležili turnirja v Mariboru, so izgubili srečanje z Branikom II in Impolom II brez borbe 70:0. Velenjčani so se zaradi tega pritožili na judo zvezo Slovenije.
Lestvica:
1.	Branik II	8	8	0	0	367:53	16
2.	Velenje	8	5	0	3	187:192	10
3.	Impol II	8	4	0	4	247:185	S
4.	Maribor II	6	4	0	2	135:106	8
5.	M. Sobota	6	1	0	5	59:169	2
6.	Rače	6	1	0	5	75:207	2
7.	Drava	6	1	0	5	70:228	2
Orličnik
slovenski prvak
Na slovenskem prvenstvu posameznikov v judu, ki je bilo v Slovenski Bistrici, so nastopili tudi judoisti Velenja. Najbolj sta se izkazala Orličnik in Divkovič.
Orličnik je postal prvak SRS v težki kategoriji. Divkovič pa je dosegel 2. mesto v poltežki kategoriji.
SABLJANJE
Velenje - Branik 9:7
V prijateljskem sabtjaškem dvoboju sta se v Mariboru pomerili ekipi Rudarja iz Velenja in domačega Branika.
Velenjčani so prijetno presenetili z zmago nad izkušenejšimi Branikov-ci. Najboljši je Kazazi, ki je zabeležil tri zmage. Presenetil pa je 13-letni žičkar z dvema zmagama nad precej starejšima nasprotnikoma.
Da so Velenjčani sploh lahko tekmovali, so jim domačini morali posoditi tekmovalne drese.
Za Rudarja so dosegli točke: Agin Kazazi 3, Andrej Kobale 2, Boris Mo-čilnik 2, Boris Žičkar 2.
MALI OGLASI
54.0 53,8
38,5
38.1 37,4 37,1 37,0 36,3
točk 330,8
316.5 314,4
točk 223.1 209,0
207.6 205,6
PRODAM
® Ugodno prodam dve omari (za obleko in knjige). Marjan Pistotnik, Tavčarjeva 19, Velenje.
NE VSEGA LE O SEBI
»Uspel si, čestitam ti! Kako ste le zmogli doseči zmago. Saj smo skoraj ponoreli od veselja!« Usta so se mu veselo raztegnila in zahvalil se mu je za čestitko.
Včeraj je diplomirala na ekonomski fakulteti. »Madam, iskrene čestitke. Ne, niso nehale deževati in madam je bila na svojo diplomo več kot ponosna. Potem je madam odšla poučevat v šolo. Patina če-stitkarstva se jo je še vedno držala in — ubogi dijaki. Kajti vse, kar je morala odgovarjati za blestečo diplomo ona, vse to so morali poslušati tudi srednješolci in gorje tistemu, ki ni odgovarjal.
Toda, verjemite mi, takih srečnih dogodkov ni malo in ni malo ljudi, mladih in starejših, ki se pošteno ne prevzamejo in pri tem popolnoma ne prezrejo svojih prijateljev in prijateljic. Če jih že hoče kdo poslušati, potem mora dojemati le njihovo visoko done-čo misel, in vse o tem, koliko da so se morali učiti, preden so postali spoštovani tovariši s titulo ...
Ni še dolgo, ko sem se pridružil neki skupini hvalisavcev in moral skoraj pol ure poslušati samo gloriolo nekega mlajšega inženirja. Zaradi želodčnih krčev sem se umaknil na lepše. Inženirčič me je čudoma sicer opazil, toda perpe-tuum mobile je nadaljeval z nezmanjšano vehemenco. Verjemite mi, da ob odhodu nisem hotel biti prav nič demonstrativen in prav nič zloben. Postalo mi je dolg čas... Pa nisem hotel poslušati le intelektualcev. Se bolj vroče je bilo med gospodinjami. Mlada lepotica, svetlih skodranih las in oči kot majsko nebo, je s hujšo vnemo kot pridigar dopovedovala, kako je treba pridobiti moža, da ti v večernih urah ne uhaja od doma. No, in v tej skupini je bilo tudi nekaj žena, katerih lasje so že oznanjali sekundarno rast. Ženske so se po dveurnem poslušanju nevoljno razšle in se na tihem zaklinjale, da v tako družbo že ne gredo več.
Mogoče smo bili vsi važni pač zaradi tega, ker še nismo pomislili, koliko in kaj človek v družbi sme, da ji ni nadležen.
Radi na široko in dolgo pripovedujemo o lastnih uspehih in težavah. Pol ure in še več si dovoljujemo z lastnimi težavami obremenjevati tudi druge.
Nič pa ne čutimo, da so z nami tudi ljudje, ki bi radi spregovorili, radi spregovorili o sebi in svojih najbližjih. Toda tega niso mogli. Družba se je že kot tolikokrat tiho razšla in v ušesih vseh je ostal le refren domišljave osebe, ki si je drznila ukrasti ves čas in ga nameniti le sebi.
Menda ne bo mogel nihče in nikoli ljudem popolnoma preprečiti, da bi si ne zaželeli drug drugega. Človeku je potreben dobrohoten in skromen nasvet soseda, potreben mu je pogovor o težavah, ki jih v
življenju ni malo, potrebne so mu pozitivne izkušnje prijatelja. Vsega tega ne smemo zanikati.
Toda vedno in vsepovsod, v še tako mali družbi moramo pomisliti na našega soseda, prijatelja, in mu moramo privoščiti besedo.
Sicer pa v uglajeni družbi, ki je hkrati tudi humana, do-mišljavcev ne trpijo. Prezirajo skrajni egocentrizem, prezirajo naravnost bolno domišljavost, pod katero se navadno skriva puhla duša.
Vedno mi je toplo, kadar se spomnim poznanega doktorja in poslanca, ki je prihajal tudi v Velenje. Po predavanju je za vsakogar imel pripravljen prijazen odgovor in poleg mene so ga tudi drugi zelo cenili. Menda je največja humanost človeka ravno v tem, da je kljub vsestranski razgledanosti in bogatim izkušnjam skromen in z vsakomer dober. Želimo biti podobni takim velikim ljudem in srečni bi bili, če bi se jim lahko vsaj približali.
-V-
RAZGLAS
Po 6. točki navodila o postopku z najdenimi predmeti (Uradni list FLRJ, št. 93/49) objavlja oddelek za upravno-politične zadeve Skupščine občine Velenje, da so na območju občine najdeni spodaj navedeni predmeti:
1.	moped COLIBRI T 12,
modro sive barve v voznem stanju, najden v Velenju pred trgovino »Gorenje« in
2.	ženska podolgovata črna torbica, najdena v Velenju na šaleški cesti.
Prosimo lastnike teh predmetov, da jih dvignejo pri oddelku za upravno-po-litične zadeve Skupščine občine Velenje v roku 12 mesecev po objavi tega razglasa. Po tem roku bodo predmeti last družbenega premoženja. Najdene predmete si lahko ogledate vsako sredo popoldne.
ZAHVALA
Ob smrti naše drage mame
Marije Uranjek
se zahvaljujemo vsem, ki so jo pospremili na zadnji poti in darovali cvetje ter vence. Predvsem pa se zahvaljujemo dr. Alojzu Fijavžu za dolgoletno zdravniško nego, tovarišu Martinu Hajsingerju za poslovilne besede in pevskemu zboru upokojencev za zapete žalostinke.
Za pomoč se zahvaljujemo tudi Korenovim.
Žalujoči: hčerka Marica, sinovi Ludvik, Karel in Jože z družinami.
Z bolečino v srcu pišem te vrstice. Že mesec in pol sem sama 'brez ljubega moža. Živim brez- vsakega cilja iz dneva v dan, kot v sanjah. Vse je žalostno in prazno ter tiho. Ustvarila sva si lep domek. Uživata sva v njem samo 7 mesecev sreče in veselja. Vsak dan, ko sva se vrnila iz službe, sva sc objela in poljubila. Veselila sva se vsakega najinega napredka. Kovala sva načrte za bodočnost, ter se kratkočasila s hčerkico. Bila sva zares srečna, kot malo kdo, saj sva s pridnimi rokami in dobro voljo skoraj vse dosegla.
15. februarja letos pa se je končalo najino srečno 7-letno zakonsko življenje. Kruta usoda mi je za vedno vzela dragega moža in očka moji mali 6-let-ni Tatjanci. Človek bi v tem času kar obupal. Ne znajdeš se in ne moreš nič misliti. V tej stiski pa me ni pustil same kolektiv »Vegrad« Velenje. Pomagali so mi vsepovsod, me tolažili, Ivana pa so posuli s cvetjem in ga v velikem številu spremili na zadnji poti. Posebno čast pa so mu izkazali ožji sodelavci — slikopleskarji. Tudi uro ga niso pustili samega. Vsakemu je bilo težko pri srcu, ko je videl, da se za vedno poslavlja od njega.
imniiiiiiniHitniiiiiiiiim I
Med posamezniki pa je bil	Slavko Jan drugi. Rezultati ekipno — pionirke
točk
1.	Osn. šola K. D. Kajuha
Šoštanj	221,5
2.	II. osnovna šola Celje	220,6
3.	IV. osnovna šota Celje	217,6 Rezultati ekipno — pionirji
1.	II. osnovna šola Celje	336,2
2.	Osn. šola K. D. Kajuha
Šoštanj	335,5
3.	Osnovna šota Žalec	326,7
f Župan: — Zapojmo raje skupaj: Ml se Imamo radi, radi, radi, radi...	= .............................................................................................................................................................................................
NI PIPEC NOŽ,... A VENDAR IMA REZILO
Celjski aktiv društva novinarjev Slovenije je izdal občinski humori-stični list »Pipec«. Letošnja četrta zaporedna številka je natisnjena na 16 straneh manjšega formata. Hu-moristični list Pi-pec prodajajo tudi v trafikah v Šoštanju in Velenju. Iz Pipca povzemamo tole karikaturo:
Presunile so me poslovilne besede šefa obrtnih obratov tovariša Gučeka, predsednika DS »Vegrad« Alojza Mr-zela, posebno pa še mojega prejšnjega šefa tovariša Arliča, ki je poznat najino srečno življenje od otroških let.
Tudi sorodniki irt sosedje so mi v tem času stali ob strani in tni pomagali. Na zadnji poti pa so ga spremili tudi sosedje, prijatelji in znanci najinega rojstnega kraja ter Šoštanja, kjer sva živela 6 let.
V glavi se mi je kar vrtelo in nisem si mogla zamisliti, da je v krsti pred mano ljubi Ivan, od katerega ne bom nikoli več slišala prijazne, šaljive besede in vesele pesmi, ki jo je tako rad prepeval. Še bolj krčilo pa se mi je srce ob žalostnih zvokih rudarske godbe.
Presenetila pa me je zavarovalnica SAVA iz Celja, ki mi je prej kot v enem mesecu izplačala zavarovalno vsoto. Denar so mi prinesli osebno, mi izrekli sožalje ter mnogo prijaznih tolažilnih besed. V takih trenutkih pa ie res važno, da je človek zavarovan. Stroški pogreba so veliki in ta denar je res v veliko pomoč.
Ne vem, kako se naj kolektivu Ve-grada in zavarovalnici SAVA, sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem oddolžim. Iskrena hvala je premalo, kaj več pa jim nimam dati. Prav vsem sem zelo hvaležna in nikoli ne bom pozabila njihove požrtvovalnosti.
Videmšek Štefka, Velenje
ŠALEŠKI RUDAR — uredništvo Velenje, Titov trg 2, poštni predal 89, telefon 85-087 — Lastnik in izdajatelj: občinska konferenca SZDL — Urejuje uredniški	odbor — Glavni ln odgovorni urednik LJUBAN NARAKS —
Casmk je izhajal kot »Rudar«, glasilo delovnega kolektiva rudnika lignita Velenje — Od 1. maja 1965 dalje ga Izdaja občinska konferenca SZDL občine Velenje	— List Izhaja vsak drugI četrtek — Posamezna številka stane
3« par <30 "turih dinarjev) — Lo»*>s. naročnina 7 dinarjev In S® par (750 starih dinarjev) — Naročnina se plač« vnupr«-| n« tekočI račun: 5074-8-349 pri SDK,	ekapo/ltura Soituo) — Kokoptauv In fo«ogr*flJ ne vračamo —
UM U kllbju tir n.«l).M iuia <•![*,