GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK
Kamniški občan
LETO XXVII.
KAMNIK, 23. MARCA 1987
• Pred problemsko konferenco SZDL o energetiki, okolju, varčevanju
Okrogla miza — ekologija, energija, varčevanje
V Kamniku je bila na pobudo občinske konference SZDL II. marca okrogla miza o problematiki in reševanju odprtih ekoloških vprašanj s poudarkom na dolgoročni in srednjeročni topli-likaciji, varstvu voda in odlagališču komunalnih in drugih odpadkov.
Vprašanja so bila izredno zanimiva, zato so mnogi dejavniki pokazali velik interes, pa upajmo tudi pripravljenost za njihovo reševanje. Razprava, ki jo je vodil in usmerjal Anton Ipavic, predsednik občinske skupščine, je bila dokaj konkretna in vsestranska.
Z jedrnatim, vsebinsko tehtnim in konkretnim uvodom je predsedujoči opozoril na vrsto nalog, ki posredno zadevajo naše zdravje.   Predlagal  je,  da bi
nja postajajo vse težji. Prebivalstvo Kamnika je po besedah raz-pravljalke dr. Julke Šuštarjeve ekološko ogroženo in po številu obolenj nad republiškim povprečjem. Vse te ugotovitve bi morale biti stalno prisotne, pri vseh odločitvah, ki spadajo v okvir varstva okolja, zlasti pa bi se morali bolj korenito in odločno lotiti reševanja že preveč nakopičenih, pa še vedno nerešenih vprašanj s tega področja.
Živahna razprava o toplifikaci-ji in varstvu voda, kar je za naše okolje zelo pomembno, je pokazala, da so sicer doseženi določeni premiki, toda še vedno bolj v izdelavi ustreznih študij, pravilnikov in sporazumov, kot v praksi. Prevečkrat spreminjamo pristope in ocene, zato se znajdemo zopet na začetku, pri tem pa so bila
porabljena že precejšnja družbena sredstva.
Še do danes ni odločeno, kaj je v pogledu toplifikacijc najboljše za Kamnik: ali centralno urejanje tega področja ali razvoj, ko bi to področje reševal vsak po svoje. Nekaj v tem pogledu je sicer že storjenega, pa vendarle so koraki preveč počasni.
Vode so vedno bolj onesnažene. Življenja v reki Kamniška Bistrica skoraj ni več, po besedah predstavnika ribiške družine. Čistilne naprave le delno opravljajo svoje naloge, v posameznih primerih so kanalizacijo in druge odplake speljali naravnost v vodo. Gospodarske organizacije, nekatere med njimi so veliki onesnaževalci vode, pa so premalo storile za spremembo stanja, čeprav je opaziti nekoliko več prizadevanja in vlaganja sredstev v izboljšanje naprav.
Izredno pereče in odprto je odlaganje komunalnih in drugih odpadkov. Kakšna bo končna rešitev z odpadki, še ni odločeno, zato je treba še naprej z vso vnemo iskati rešitve v domačih prilikah, če pa to ni mogoče, naj se Kamnik dogovarja s širšo okolico. Podobna je bila ugotovitev pri varstvu zraka, saj gredo iz tovarniških dimnikov in tudi individualnih kurišč v ozračje velike količine škodljivih plinov in drugih zdravju in naravi škodljivih snovi.
Vrsta razpravljalcev je s konkretnimi primeri opozorila na odprta vprašanja in vztrajala, da bi varstvo okolja moralo postati naša stalna velika skrb in naloga.
To življenjsko področje zahteva sicer resnih posegov in tudi znatnih materialnih sredstev, še več pa pripravljenosti in dobre volje. To je v primerjavi z zdravjem ljudi in narave majhna žrtev, zato se boj za zdravo in varno življenje ne more in ne sme končati le z nekaterimi razpravami, aktualnimi za ta čas.
Mnoga mnenja in predlogi, ki so se izoblikovali na tem zboru, bodo v mnogočem pomagali pri pripravi ocene in predlogov sklepov, o katerih bodo razpravljali tudi v občinski konferenci SZDL in občinski skupščini. Predloge, ki presegajo občinsko pristojnost, bodo posredovali republiški konferenci SZDL in republiški skupščini. Oba foruma bosta to pomembno področje obravnavala na sejah v naslednjih mesecih.
V razpravi in ob vprašanjih je bilo med razpravljale! vendar čutiti nekoliko več optimizma, saj upajo, da ne bo problematika varstva okolja ostala samo pri začetnih akcijah. Pričakujejo, da bo to postala vsakdanja izredno pomembna dolžnost, ki smo jo dolžni izpolniti, pa čeprav tudi na račun nekoliko počasnejšega reševanja drugih problemov. Skrb za zdravje človeka in narave mora imeti največjo prednost in lahko upamo, da nas k temu ne bo morala prisiliti le še večja ekološka katastrofa. Za tak način reševanja se moramo odločiti zavestno, sicer bo za marsikoga že po-repozno in za naravo neozdravljivo.
STANE SIMŠIČ
Z zbora »Okrogla miza«
obravnavo in razpravo strnili v več skupin in ob zaključku o vsaki skupini vprašanj sprejeli tudi predloge in usmeritve. V razpravi naj bi poleg ostalih področij obravnavali predvsem:
- toplifikacijo v Kamniku
- varstvo voda
- problematiko komunalnih in drugih odpadkov ter
- varstvo zraka
Sejna soba občinske skupščine je postala prizorišče temeljitega razmišljanja o našem danes in jutri. Zbor odgovornih ljudi, ki lahko v marsičem pospešijo odpravljanje nezdravih žarišč našega okolja, se je besedno spoprijel z vrsto vprašanj, ki jih danes odločno postavlja na dnevni red kamniška sredina. Pogoji življe-
STALIŠČA
sprejeta na skupni seji članov PLENUMA OF, članov OO ZZB NOV ter predsednikov in tajnikov krajevnih organizacij ZZB NOV občine Kamnik, bila je 19. marca, v zvezi s posameznimi prispevki v 57. št. Nove revije:
% Udeleženci plenuma ugotavljamo, da je težišče aktualnega družbenega trenutka na uresničitvi programa gospodarske stabilizacije, in da bi se kot družba morali ukvarjati predvsem z gospodarskimi problemi, kot so inflacija, izvoz, večja produktivnost in drugo, kar pa ne pomeni, da seje treba do stališč posameznikov ali skupin, katerih cilj ni prispevati k izhodu iz družbene krize, pravočasno in jasno ne opredelimo.
# Pisci posameznih člankov kot prispevkov za slovenski nacionalni program v 57. številki Nove revije na več mestih zanikajo legitimnost narodnoosvobodilnega boja. Pod vprašaj postavljajo legitimnost nastajanja avnojske Jugoslavije v NOB. Predvsem skušajo povsem razvrednotiti preteklost iz časov OF in NOB ter osebnosti iz te dobe. Ponujajo spravo z belogardističnimi izdajalci. Od katoliške cerkve zahtevajo, da se ponovno polasti politične oblasti. Preko civilne družbe in alternativnih gibanj ponujajo večstrankarski sistem, odpravo idejne vloge ZK, osamosvojitev Slovenije in njeno vključitev v srednjo Evropo, zahtevajo obračun z vsemi, ki so odgovorni za dogajanja med vojno in po njej, predvsem pa za revolucijo.
# Udeleženci današnje skupne seje Plenuma OF, odločno zavračamo sodbo skupine avtorjev o tem ali je bila naša narodnoosvobodilna borba upravičena in vključitev slovenskega naroda v jugoslovansko skupnost narodov in narodnosti pravilna ali ne, saj se je slovenski narod prostovoljno odločil za skupni narodnoosvobodilni boj in skupno povojno življenje.
# Sodelavci Nove revije, ne netite novega sovraštva med Slovenci in med drugimi narodi in narodnostmi Jugoslavije. Vsi smo žive priče bolečih preizkušenj, ki smo jih prestajali med II. svetovno vojno. Od vseh in vsakogar zahtevamo poštenost, odgovornost in humano obnašanje.
# Udeleženci današnje skupne seje Plenuma OF v občini Kamnik dajemo vso podporo sprejetim stališčem CK ZKS, Republiškega odbora ZZB NOV in Predsedstva RK SZDL v jasni opredelitvi do posameznih prispevkov v 57. številki Nove revije.
Odpadki, odpadki in še enkrat odpadki
O odpadkih povsod po svetu veliko razmišljajo, nikjer pa še niso našli povsem ustrezne rešitve za njihovo neškodljivo odlaganje. Odpadki namreč niso samo to, kar nam ostaja neuporabnega v gospodinjstvih, pač pa so odpadki še marsikaj drugega. Nekateri se lahko nadvse koristno porabijo, drugi pa so pravi nebodigatreba, če jih zakoplje-mo še tako globoko v zemljo, se spet pojavijo pred nami - v isti ali spremenjeni obliki. Prenaša jih zrak, pa tudi z mlekom ali drugo hrano bi utegnili kakšnega zaužiti.
Odpadki ne poznajo niti občinskih niti državnih meja. Zlasti hudo nevarni odpadki se radi potuhnejo za dalj časa, tudi desetletja, da iznenada, s povsem novo uničevalno silo, prizadenejo človeka - onesnaževalca (an-traks, krom, PBC).
Odveč bi bilo naštevati vrste odpadkov, ker vsakdo od nas o njih marsikaj ve. Z njimi imamo opravka praktično ves dan, v službi in doma, o njih razmišljamo samo toliko časa, dokler so nam v napoto, potem pa, ko se jih na takšen ali drugačen način znebimo, nas več ne skrbi njiho-
va usoda. Na odpadke pa nikakor ne morejo pozabiti ljudje, ki jih že odloženi odpadki motijo s svojim smradom ali videzom. Ravno sedaj povzročajo sive lase tudi občinskim možem, ker je odlagališče na Duplici polno, drugega pa v občini nimamo.
Nimam namena razpravljati o tem, kakšen problem predstavlja odlaganje odpadkov za našo občino, vendar se človek ob vsem tem le vpraša, ali se ne bi dalo zagato vsaj malo omiliti. Potrebno bi bilo le nekaj več discipline in sodelovanja vseh občanov Kamnika. Kot pri boleznih je tu-
Varčneje z energijo
V začetku marca je na seji izvršnega sveta svoje delo predstavila tudi samoupravna interesna energetska skupnost Domžale Kamnik. V gradivu, ki ga je pripravila za sejo, predstavlja energetske razmere v Sloveniji in občini Kamnik in konkretne možnosti za reševanje te problematike. Poročilo se zaključuje s predstavitvijo izhodišč in tudi še odprtih vprašanj, ki naj bi jih zajeli v dopolnitve občinskega odloka o racionalni rabi energije v občini. Omenja tudi nekaj osnovnih elementov za uresničitev sistema toplifikacije Kamnika kot osnovne aktivnosti OES Domžale-Kamnik v tem srednjeročnem obdobju.
V zadnjih letih je zelo pomembno in v ospredju vprašanje razvoja elektrogospodarstva. Pomembno mesto pri tem ima tudi obveščanje o najbolj aktualnih dogodkih v energetiki, osveščanje najširše javnosti o vprašanjih energije in varstva okolja. Bistveno je namreč spoznanje, da energetskih vprašanj ne morejo reševati več samo energetiki.
Poročilo o energetiki v občini Kamnik navaja podatke o elektrogospodarstvu, nafti in plinu, oskrbi s toploto s posebnim poudarkom na toplifikaciji Kamnika, ki naj bi tesno
povezala industrijo in ostale porabnike energije v enotnem, racionalnem in ekološko čistem sistemu toplotne energije. O varstvu zraka je omenjeno, da Hidrometeorološki zavod pripravlja kataster virov onesnaževanja in meritve zraka, osnov za izdelavo sanacijskega programa varstva zraka, ki ga mora imeti vsaka občina.
Roman Kodra, strokovni delavec pri OES Domžale-Kam-nik v gradivu še posebej poudarja, da bomo v Kamniku z dograjevanjem centralnega ogrevalnega sistema dosegli kvantitativni in tudi kakovostni premik. Odpravili bomo razdrobljenost kurišč, poenotili sistem upravljanja, zagotovili enoten nadzor in racionalno izkoriščanje, nadomestili precejšnje količine različnih goriv (EL, mazut, premog) na različnih lokacijah, zmanjšali onesnaževanje zraka in bi omogočili programiran razvoj. Seveda bomo morali za vse navedeno plačati zelo visoko ceno, vendar je to edina pot, da organizirano in dolgoročno rešimo to problematiko. Ker smo, kot je še navedeno v gradivu, pravzaprav že začeli izgradnjo sistema ogrevanja v Kamniku, je treba dokončno rešiti vprašanje investitorstva oziroma organizacijo, ki bo sposobna nemoteno in zadovoljivo opravljati družbeno pomembne dejavnosti, in ji zagotoviti pogoje normalnega in kvalitetnega razvoja, ki je prav v energetiki zelo zahteven, ima pa dolgoročne učinke.
R. G.
di pri obravnavanju odpadkov najbolje, da njihov nastanek preprečujemo, ne pa zdravimo. Živeti in delati je treba tako, da bi jih bilo čim manj. Komunala odvaža vsak dan velike količine gospodinjskih odpadkov. S primernim, a zlasti premišljenim ravnanjem bi bilo lahko tudi teh veliko manj. Gospodinjstva, ki imajo vrt, bi morala vse organske odpadke kompostirati. S tem bi dosegli dva koristna učinka: v občini bi povečali količino humusa in stroški odvoza ostalih odpadkov bi bili manjši. O kompostiranju odpadkov je že veliko napisanega, lahko pa bi o tem pisali tudi v tem listu, če bo za to večje zanimanje.
Kar navadili smo se na to, da mora biti vsaka kupljena stvar večkrat zavita in to v čimbolj slikovit material. Doma pa z vsem tem polnimo smetnjake.
Velika večina ljudi meni, da je najustreznejši način odstranjevanja odpadkov njihov sežig. Sežig odpadkov je zelo nevaren, ker se skoraj v vseh barvah, sredstvih za impregnacijo lesa in plastiki skrivajo najbolj strupene snovi, kijih nato z dimom vdihavamo vsi. Po raziskavah je mesto Kamnik po onesnaženosti zraka na desetem mestu, stanje pa se vsako leto slabša.
Z rastočim številom prebivalstva v občini sorazmerno narašča tudi količina gospodinjskih odpadkov. S količinsko rastjo proizvodnje v industrijskih obratih
naraščajo tudi njeni odpadni produkti. Ali se kdo vpraša, kakšne bodo posledice takšnega razvoja in kako ga bo narava prenesla? Neki tujec iz zahodnih držav mi je nekoč omenil, da je od vseh mest, ki jih je kdaj videl, Kamnik najlepši. Kako pa je s Kamnikom danes? Onesnaženost vidimo na vsakem koraku, s čemer pa ne mislim samo na odložene odpadke, pač pa na vse nasilne posege v našo naravno in kulturno dediščino. Poti nazaj navadno ni ali pa je silno draga.
Tudi industrija proizvaja preveč odpadkov, ki jih praviloma odlaga na komunalnih odlagališčih v trdni ali tekoči obliki. Tehnološki postopek, pri katerem nastaja veliko odpadkov je tudi energetsko zelo potraten in uničujoč za okolje. Vsi mislimo, da smo ekološko zelo zavedni in smo prav ogorčeni, če nam v obraz kadi sosedov dimnik ali če nam kdo pred nos odloži odpadke. O tem, kaj počne delovna organizacija, kjer smo zaposleni, nas ne skrbi več, da o širšem slovenskem in jugoslovanskem okolju niti ne govorimo. Popolnoma upravičeno lahko pritrdimo nekemu znanemu slovenskemu energetiku in ekologu, ki je v sedanji javni razpravi o okolju vzkliknil: Quo vadiš naša lepa Slovenija.
Vsaka občina ima kakšnega hudega zmaja. Ne čakajmo, da bo udaril po nas, kajti pomoč od drugod bo prišla šele po katastrofi.
I. N.
Dr. Anton Vratuša v Utoku
Nov most v Stahovici
»Podpiramo vašo tržno usmeritev v dežele v razvoju, ker je to dolgoročna odločitev, pa čeprav vam bo prinesla koristi šele čez nekaj časa«, je dejal dr. Anton Vratuša v pogovoru z vodstvenimi delavci Vtoka ter predsednikom občinske skupščine, Antonom Ipavicem in predsednikom IS, Jankom Gedrihom.
Dr. Vratuša jc bil v začetku marca na delovnem pogovoru v Tovarni usnja Utok. Želel je dobiti neposredno informacijo o tem, kako se ta delovna organizacija povezuje z deželami v razvoju, predvsem z državami jugovzhodne Afrike.
Iz pogovora je bilo moč ugotoviti tole: Kakorkoli se delovne organizacije bore za tuj trg, predvsem za konvertibilno tržišče, pa bi vendarle ne smele zanemariti dežel v razvoju. Konvertibilni izvoz prinese razmeroma hitro trdno in potrebno tujo valuto in devize, ne prinese pa trajnega deviznega vira. Trgovanje je eno, enakopravno sodelovanje pa drugo. In samo sodelovanje je dolgoročno, izvoz znanja lahko prinese dokaj pozno, pa vendarle, trajnejši vir prepotrebnih tujih sredstev. Utok je primerno ocenil situacijo in pohvalno je, da se je odločil v prvi vrsti za sodelovanje z nekaterimi deželami v razvoju, predvsem s Kenijo, šele nato pa za direktni izvoz blaga na podlagi čistih prodajnih odnosov. To mu bo ob dobri organiziranosti sodelovanja prineslo zagotovo boljši vir deviz oz. deviznih pravic. Žal pa je le malo delovnih
organizacij, ki se tako odločajo. Delno je za to vzrok v precenjevanju hitrega izvoza, delno pa tudi v prepričanju, da dežele v razvoju niso primerne tuje partnerice, ker se tudi same bore z gospodarskimi težavami kot Jugoslavija. Trajno povezovanje trenutno res zmanjšuje dohodek, zahteva odpovedovanje in žrtve, dolgoročno pa zagotovo prinese dobre finančne sadove.     V. K.
Sprejem za predstavnike verskih skupnosti
Komisija za odnos z verskimi skupnostmi pri Skupščini občine Kamnik jc v sredo, ll. marca, priredila sprejem za predstavnike verskih skupnosti v občini Kaninik.
Že tradicionalno, vsakoletno srečanje jc potekalo v luči dosežene stopnje odnosov, aktualnega družbenega trenutka v širšem prostoru in v občini, dogajanj na versko-cerkvenem področju in odnosov z verskimi skupnostmi, nakazana pa so bila tudi odprta in nerešena vprašanja ter problemi, ki terjajo bolj aktivno delovanje, bodisi v okviru te komisije ali koordinacijskega odbora pri O K SZDL.
Srečanje je izzvenelo v priložnost za koristno izmenjavo mnenj in utrjevanje odnosov z verskimi skupnostmi na ustavnih načelih.
Komisija za odnose z verskimi skupnostmi pri SO Kamnik
V bližini Stahovice, točneje ob vodnem zajetju Iver je, so z gradnjo novega mostu pohiteli. Star in dotrajan leseni most, ki je dosedaj povezoval kamnolom s Stahovico in Kamnikom, se je zaradi povečane proizvodnje Rudnika kaolina in kalcita, ki je tudi investitor gradnje, moral umakniti trdnejši konstrukciji mostu. Boris Robič, vodja operative v SGP Graditelj, je povedal, da bo skupna dolžina mostu dvajset metrov, širok pa bo pet metrov in pol. Zaradi pilotov na obeh bregovih reke in slabe nosilnosti tal je gradnja zahtevna, in pa tudi draga. Kljub slabemu vremenu, kije oviralo gradnjo mostu, pa morajo Graditeljevi delavci le še zaliti srednji del mostu in urediti vozišče ter ograjo, tako da naj bi promet po njem stekel že aprila. Na sliki pomožna konstrukcija, s pomočjo katere so položili nosilca mostu,
JANEZ BALANTIČ
.' tiri u.
Svetovni dan zdravja za vse otroke
— cepljenje
Ob osmem marcu
Kakor vsako leto. smo tudi letos ženske komaj čakale, da se spet srečamo na praznovanju v osnovni šoli Nevljc. Naši najmlajši so nas spet presenetili.
V programu, ki je bil posrečeno izbran in zelo kvalitetno izveden, so nastopili pevci pevskega zbora, ki so s pomočjo harmonikarja Franca in dirigentke Jelice zapeli precej pesmic. Vmes so nastopili recilatorji, pa še pravi igralci z igrico o Mamici.
Zelo pa so nas navdušili tudi učenci, ki obiskujejo glasbeno in baletno šolo. Igrali so na instrumente, peli in plesali. Šc posebej so navdušile baletne točke, ritmični ples in slovenski narodni plesi s spremljavo harmonike. Tudi vezni tekst so učenci sami brali.
Seveda pa to še ni vse. Najbolj smo občutili povezanost tovarišic
neveljske osnovne šole z učenci in nami tedaj, ko so pevci tiho zapeli pesmico HVALA, ki smo jo v preteklosti mnogokrat slišali v zahvalo tovarišu Titu.
Proslava je izredno uspela. Za to se moramo res zahvaliti tovari-šicam Binci, Jelici, Majdi in tovarišu Štefanu, ki nas je v imenu vseh družbenopolitičnih organizacij pozdravil in nam čestital k prazniku. Hvala tudi za prejete čestitke in rdeče nageljne, ki so nam jih na začetku proslave izročili učenci.
Tovariši posvetijo mnogo svojih prostih ur zunajšolski dejavnosti, zato učenci nastopajo brez vsake treme, z veliko znanja in veselja do podajanja.
Povem vam v imenu vseh ne-veljskih žena: Domov smo odšle srečne kot malokdaj!
ROZAL1JA OMRZU
Letos mineva 10 let, odkar si je SZO (svetovna zdravstvena organizacija) postavila za cilj, zagotoviti cepljenje vsem otrokom na svetu do leta 1990. Ta cilj postaja vse bolj dosegljiv. Da bi ga resnično dosegli in spodbudili prizadevanja, ne le pri zdravstvenih delavcih, temveč tudi pri vseh prebivalcih zemlje in vladah sveta, jc generalni sekretar SZO, dr. H. Mahler, posvetil letošnji svetovni dan zdravja cepljenju.
Kljub velikim dosežkom v preteklih desetih letih se cepljenje v svetu še vedno tragično premalo uporablja. Posledica tega je, da vsako leto samo zaradi ošpic, oslovskega kašlja in tetanusa šc vedno umre 3,5 milijon otrok. Otroška paraliza pa pohabi približno 275.000 otrok sveta. Največ mladih življenj, po oceni strokovnjakov SZ.O, vzamejo ošpice (2,1 milijona), nato tetanus novorojenčkov (800.000) ter 600.000 oslovski kašelj.
Nalezljive bolezni so že od nekdaj pestile človeštvo. Z današnjim znanjem ter razvojem cepiv pa cepljenje dejansko daje možnost preživetja vsakemu otroku. Največji uspeh cepljenja je realiziran program cepljenja proti črnim kozam, saj smo le s cepljenjem pregnali to črno kugo z našega planeta. Po isti poti, s cepljenjem, bi naj v doglednem času povsem izkoreninili otroško paralizo v Evropi, Latinski Ameriki in Karibih.
Zaradi nevarnosti, ki jih imajo nalezljive bolezni, tako za posameznika kot za zdravje celega naroda, je cepljenje proti nalezljivim boleznim zakonsko regulirano. Pri nas je obvezno cepljenje proti tuberkulozi, davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, otroški paralizi, ošpicam in mumpsu. Če hočemo bolezen izkoreniniti,
moramo doseči dva cilja: popolno cepiti posameznega otroka ter v tem programu popolnega cepljenja zajeti vsaj 90% vseh otrok, pri ošpicah pa zaradi izredne na-lezljivosti 95%. V Kamniku imamo pri ošpicah precepljenost 88%, proti otroški paralizi, davici in tetanusu pa jc bazično cepljenih 99% otrok - I. revakcina-cija 89% in II. revakcinacija 83%.
Če hočemo doseči te cilje, je
potrebna tudi večja angažiranost in skrb staršev. Včasih, še ne tako davno, ko so naštete nalezljive bolezni morile tudi naše otroke, je bil strah tisti, ki je vodil starše z otroki na cepljenje. Danes, ko večine teh bolezni v naši ožji domovini niti ne poznamo, pa smo postali lagodni in osip, posebno nepopolno cepljenih, je še vedno prevelik. Tudi v Kamniku.
Zavedati pa se moramo, to je
tudi namen prispevka, da so povzročitelji teh smrtno nevarnih nalezljivih bolezni med nami in čakajo svoje nezaščitene žrtve. Ko jih bomo izkoreninili iz naše sredine, pa bo njihova pot, pa čeprav iz daljne Afrike, Južne Amerike in drugih nerazvitih delov sveta, ob današnjem razvoju prometa, presenetljivo kratka. To smo imeli priliko spoznati ob epidemiji črnih koz.
V. BREZNIK
Jubilej zborovskega petja v Tuhinjski dolini
Sredi preteklega meseca so pevke in pevci Prosvetnega društva iz Zg. Tuhinja organizirali koncert ob 10. obletnici pričetka delovanja moškega pevskega zbora v tej krajevni skupnosti. Da Tuhinja ljubijo zborovsko petje, je dokazala nabito polna dvorana na Lazah, saj je bila zasedena do zadnjega kotička. V prvem delu koncerta je nastopil lani sestavljeni mešani pevski zbor, v drugem delu pa jc k kulturnemu užitku prispeval moški zbor, ki je »kriv« proslavljanju 10. letnega jubileja. Žal pa jc kot moški zbor prenehal delovati in jc predal štafetno palico mešanemu zboru, katerega uspešno vodi prizadevni Lojze KOLAR - naše gore list, ponosno poudarjajo Tuhinjci.
»Tako se je vse skupaj začelo 21. novembra pred desetimi leti. ko smo se zbrali tisto nedeljsko dopoldne v tej dvorani na prvi vaji. Prvi pevovodja je bil tov.
Viktor MIHELČIČ«, je v uvodu poudaril Branko ŠIMENC in nadaljeval: »Moški pevski zbor je v kratkem času postal konica kulturne dejavnosti v krajevni skupnosti in ponesel svoje ime in ime tega kraja tako daleč, kot ga ni prej še nobeno društvo, stopil na tiste odre. kjer se prej ime tega kraja ni slišalo. Bil je dokaz visoke pevske kulture in ponos tega kraja. Žal se tega nismo dovolj zavedali. Vsega skupaj smo imeli 580 pevskih vaj in nastopov, kar jc približno 29.000 ur dela. To so bili zlati časi moškega pevskega zbora, ki se z nocojšnjim nastopom poslavlja.«
»Nocojšnja proslava zato ni čas, da bi sedeli na lavorikah. ampak priložnost, da ugotovimo, kako važno jc zborovsko petje v tem kraju, kako zavezujoča in nujna kulturna dejavnost je to in kako ne smemo zamuditi priložnosti, ki se nam nudi.
Naj ne bo znana ta krajevna
skupnost samo po tem, da je pregnala revščino, da so se kmetije opremile s kmetijsko mehanizacijo in podobno, ampak tudi po tem, da gospodarskemu razvoju sledi kulturna rast. Zato zboru želim veliko trdne volje in prave trmaste prizadevnosti in vztrajnosti, ki rodi uspeh«, je zaključil Branko Šimenc.
Zbrani v dvorani na Lazah smo bili deležni prijetnega kulturnega večera. Da je prireditev uspela, jc pokazal tudi spontan aplavz poslušalcev. Tuhinjskim pevcem so ob jubileju čestitali predstavniki skorajda vseh pevskih zborov iz kamniške občine in jim zaželeli veliko uspehov v novi sestavi. Tuhinjci zatrjujejo, da toliko šopkov še ni bilo na odru v dvorani na Lazah, kot ob tem jubileju. Čestitkam ob jubileju tuhinjskih pevcev se pridružujemo tudi mi z najboljšimi željami za nadaljnje uspehe.
MAJ
<-N
Instruiram matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Tel. 737-278.
Kje te čevelj žuli, Kamničan?
Po dolgem času je pred vami spet anketa. Teme še nismo spremenili, saj zgornjega naslova niti približno še nismo izkoristili. Tokrat je bila naša pozornost namenjena Kamničanom nasploh, saj smo o problemčkih, kijih tiščijo, spraševali občane, ki smo jih srečali na ulicah našega mesta.
Branka Božič, študentka pedagoške akademije. Premalo naredimo za turizem. To pomeni, da je mesto še vedno zaprto vase. Primer je muzej na Zapričah, ki je večkrat zaprt za obiskovalce. S tem, ko smo zaprli mestno jedro za promet, smo ga omrtvili, saj glavna ulica ni postala središče življenja, kot smo si želeli. Je le bolj nevarna za sprehajalce, saj nikoli ne veš, kdaj in od kod se bo prikazal avtomobil, z voznikom, ki ne spoštuje prepovedi vožnje. Teh pa ni ravno malo. Rada bi, da bi ulica postala bolj živa, da bi se na njej nekaj dogajalo, pa naj bodo to prireditve na prostem ali pa stojnice, ob katerih bi se vsaj v poletnih mesecih ustavil naš korak.
Slavko Žavbi, brezposeln. Moti me, da Kamnik izgublja svojo podobo starega, klenega mesta, ki jo je imel včasih. Velika pomanjkljivost jc tudi premalo delovnih mest, vsaj za Kamničane, saj se je zelo težko zaposlili.
Zabavo si lahko vsak poišče, komur je seveda zanjo. Lahko jo najdemo skoraj v vseh kamniških lokalih, le lastniki nimajo posluha za nas, saj cene pijač dvigujejo iz dneva v dan. Neke vrste zabava ali družabno srečanje, so tudi prostovoljne delovne akcije, v katere pa je dandanes mladino skoraj nemogoče pritegniti. Da zanimanja za prostovoljno delo ni, je verjetno kriva tudi zaostrena gospodarska situacija.
Branko Modrijan, strojni ključavničar.
Ni prav, da je med slovenskimi mesti Kamnik kar na osmem mestu po onesnaženosti zraka. Glede na razvitost industrije tako »visoke uvrstitve« nikakor ne zasluži.
Mestno jedro je kulturni spomenik, obnašamo pa se, kot da ni. Vse premalo denarja namreč namenjamo za obnovo _ starih hiš in ceste, ki teče skozenj. Premalo dostopni, vsaj za širšo množico ljudi, so tudi športni objekti, saj jih imajo »v zakupu« v glavnem športna društva. Kot potrošnika pa me moti, da v Kamniku nimamo samopostrežne restavracije, ki bi prav gotovo opravičila sredstva, vložena vanjo.
Pavle Hadalin, kinooperater. Če rečem, da je v Kamniku premalo parkirnih prostorov, se ne bom zlagal. Naspoh je prometna ureditev v mestu samem do-i kaj nenavadna, saj marsikdo, ki prvič I pride v mesto sploh ne ve, kam bi se j obrnil.
Naslednja pripomba je čistoča mesta. Ta ni zadovoljiva iz dveh razlogov; pre-' majhna zavest občanov, saj nam ni mar, kam mečemo smeti, in še vedno premajhno število smetnjakov, zabojnikov in posod za smeti. Pozimi to zaradi nizkih tempera-turatur niti ni tako aktualno, kako bo spomladi, ko se bodo začele odvržene smeti tajati, se raje ne sprašujem.
Mija Grilje, prodajalka. Kot prodajalko v drogeriji me moti, da so nas preselili iz prejšnjih, večjih prostorov, v sedanje, kjer smo združeni s prodajalno stekla in nimamo osnovnih pogojev za delo.
Kot občanko pa, da je mestno jedro zaprto za promet, pa tudi parkiranje v njem ni priporočljivo. Kje naj torej parkiramo? Naslednja naložba, v katero bi se splačalo vložiti denar, bi bil ustrezen prostor za zabavo ob koncu tedna. V Kamniku namreč nikjer ne moreš zaplesati ob živi glasbi. Problem je najbrž v tem, da ne znamo izkoristiti vseh priložnosti, ki se nam v turizmu ponujajo.
Zdravko Bizjak, kontrolor žiro računov i Premalo imamo možnosti za zimsko re-J kreacijo, saj nimamo niti drsališča, ka-i. terega pod Starim gradom nc bi bilo % težko spet urediti, niti pokritega bazna, 1 kar je že večja naložba, v tem trenutku res najbrž neizvedljiva. Ostaja nam le Velika Planina, ki je ob koncu tedna bolj podobna mravljišču, kot visokogorskemu smučišču. Ima premalo vlečnic, te ki so, pa so preslabo izkoriščene.
Motijo me še premajhna parkirišča, saj ob sobotah skoraj nimaš kje parkirati, razen na prepovedanih mestih. Na srečo »pajka« še nimamo.
*<"Š Ana Galin, upokojenka. Motijo me zelo visoke cene osnovnih živil, katerih se % včasih, zaradi malomarnosti, celo ne da ■m dobiti. Temu je verjetno kriva predv-*H sem nakupovalna mrzlica, ki zaradi ne- •': |f*f prestano rastočih cen kar noče popustfrw §§ ti. Zdi se mi tudi, da se Kamnik prehitro urbanizira, saj se številna polja spreminjajo v mestna naselja, kar ni prav. Zakaj se ne posvetimo raje asfaltiranju cest in obnovi starih hiš v Kamniku.
MATIC ROMŠAK
Neaktivnosti delegatov botrujejo tudi okrnjene možnosti odločanja
Sestankovanje je treba racionalizirati (sestankov je preveč, so tudi predolgi) in ga narediti učinkovitejšega. Dandanes je namreč vse preveč neplodnih debat, so zaključili udeleženci delovnega pogovora, ki se ga je udeležil Vlado Beznik, predsednik zbora občin skupščine SR Slovenije, Km Naglic, predsednica komisije za pravosodje in Vili Tomat, predsednik komisije za družbeni nadzor pri republiški skupščini, in kamniške skupine delegatov za zbor občin, zbor združenega dela republiške skupščine in za zvezni zbor.
Delovni pogovor sicer ni imel konkretnih zaključkov, je pa vsekakor izzvenel produktivno, saj, kot je dejal Vlado Beznik, so taki delovni obiski republiških funkcionarjev v občinskih skupščinah koristni; Delegati spoznajo, kakšno je delovanje republiške
skupščine in skupno rešujejo vprašanja, ki se ob tem pojavljajo. Z neposrednimi stiki in pogovori naj bi delegatom odločanje približali, ga naredili razumljivej-šega. Predsednik zbora združenega dela SO Kamnik, Boris Krapež, je dejal, da že tako majhno aktivnost in voljo delegatov za odločanje zbija tudi toga zakonodaja in njeno prehitro spreminjanje. Delegati, ki o zakonih razpravljajo, o njih premalo vedo, ne poznajo bistva, ne tega, kaj se bo z njim spremenilo, kakšne bodo posledice ... Pri tem je premalo poudarjena odgovornost predlagateljev.
Tudi občinska skupščina je že preobremenjena z upravnimi zadevami, je dejal Franc Svetelj, tako je delegatska pot čedalje bolj zapletena in zavita v skrivnostni ovoj formalnega potrjevanja sklepov, in ker imajo delegati premalo možnosti neposrednega
Odslej predpisan semenski krompir
Izvršni svet, oziroma Komite za družbenoekonomski razvoj SO Kamnik predlaga zborom skupščine v sprejem osnutek odloka o obvezni uporabi semenskega krompirja predpisane kakovosti v občini Kamnik.
Namen odloka je preprečevanje širjenja virusnih bolezni, ki povzročajo hitro zmanjševanje pridelka krompirja. Z uporabo kvalitetnega semenskega krompirja bi zmanjšali možnost izvorov okužb z virusnin ' boleznimi. Za območje krajevnih skupnosti Komenda, Križ in Moste je še posebnega pomena. V Mostah namreč že od 1963 deluje center za selekcijo krompirja v okviru Kmetijskega inštituta Slovenije. Center je bil lani obnovljen in sedaj v svoje delo vključuje dvaindvajset kmetov kooperantov. Prideluje osnovno seme slovenskih sort.
Z zaporo območja navedenih krajevnih skupnosti bi omogočili pridelavo kakovostnega osnov-
nega semena v zadostnih količinah za potrebe Slovenije. Kmetijska zadruga Emona Domžale bo po tem odloku dolžna (v sodelovanju s kmetijskim inštitutom Slovenije) zagotoviti, da bodo pridelovalci na omenjenem območju lahko pravočasno kupili seme predpisane kakovosti. Da bo nalogo lahko uspešno izvedla, bo Samoupravni sklad za intervencije v kmetijstvu zagotovil sredstva za regres pri nabavi semena.
Pomen predlaganega odloka povečuje dejstvo, da je podoben odlok žc sprejela SO Kranj in sicer za območje, ki meji s predlaganim območjem v naši občini.
Torej, ta odlok je prav gotovo v interesu pridelovalcev krompirja. Velja pa za vse pridelovalce, ker je samo tako možno zagotoviti njegovo učinkovitost. Seveda pa bo morala zadruga pravočasno zagotoviti zadostne količine semena (to velja za prihodnjo, ne letošnjo setev!).
R. G.
odločanja (ker so odločitve večkrat že vnaprej pripravljene), so tudi vse manj aktivni.
Predsednica komisije za pravosodje pri republiški skupščini Eva Naglic je ob tem dejala, da bodo spremembe republiških in zvezne ustave, kakor tudi spremembe Zakona o združenem delu rešile tudi to vprašanje. Skrajni čas je po njenem, da se razjasni, kaj je delo delegatov, in da se doreče vprašanje prenormirano-sti naše družbe. Dejala je še, da mora biti skupina delegatov, ki obravnava gradiva za republiško skupščino, zelo aktivna. Pohvalila je našo skupščino, ki je pri pripravi gradiv dala večji poudarek odgovornosti upravnih organov, saj se v bodoče ne bodo mogli skriti za imenom izvršnega sveta, ker bodo sami neposredni predlagatelji gradiv.
Predsednik občinske skupščine Anton Ipavic je goste seznanil z nekaterimi novostmi pri delu skupščine in njenimi usmeritvami pri uresničevaju delegatskega sistema. Tako bodo letos v Kamniku novost tematske skupščine. Povedal je še, da je število delegatskih mest v zboru združenega dela s 60 zmanjšano na 40, in da sta uvedena dva nov;' odbora v ZZD in sicer odbor za komunalni sistem in odbor za družbenoekonomski razvoj. Ker je bilo do sedaj vključevanje skupščinskih teles v delo zborov dokaj šibko, je sedaj opredeljeno, kdaj naj se konkreten odbor vključi v delo skupščine.
Tudi odnos delegatov do razprave ni najboljši, je dejal Vili Tomat, pripomb in predlogov ne posredujejo pravočasno. Predlogi prihajajo šele, ko je žc pripravljen predlog odloka ali zakona oziroma, ko so možni samo amandmaji.
»Odločitev ni stvar trenutka, ampak nastaja postopoma, je proces, v katerem je v pripravo in oblikovanje vključeno veliko strokovnjakov in delovnih skupin, proces, v katerem pride do usklajevanja, da končna odločitev ne bo le konsenz, ampak zavestna odločitev, pri kateri bodo delegati vedeli tudi za vse njene posledice,« je zaključil Vlado Beznik.
ROMANA GRČAR
Program aktivnosti ob sprejemu zvezne štafete mladosti
PROGRAM ZA ČETRTEK, 26. MARCA 1987 ZA LJUBLJANSKO REGIJO PROBLEMSKI DEL
— okrogla miza o drobnem gospodarstvu ob 9. uri v Domžalah
— sekcijska razprava o problemih srednjega usmerjenega izobraževanja ob 12. uri v Ljubljani
— razprava o domicilnem združevanju sredstev iz osebnega dohodka in dohodka v Litiji, 24. ali 25. marca
— okrogla miza o mladinskem prestopništvu ob 14. uri v Litiji
— ob 18. uri bodo v sejni sobi Skupščine občine Litija dani zaključki z vseh okroglih miz.
FESTIVALSKI DEL
V LITIJI V DVORANI NA STAVBAH
VELIKA DVORANA;
— ob 9.30 lutkovna predstava za vrtec v izvedbi OO ZSMS Šmartno
— ob 11. uri finale regijskega kviza za 8. razred OŠ
— ob 14. uri predstava gledališke skupine iz Gabrovke
— ob 16. uri predvajanje filma Mi otroci s postaje Zoo
— ob 19. uri koncert ansamblov Melanholiki, Slovcnijatruplo
avla:
— ob 10. uri zamenjava bojnih igrač za didaktične
— ob 17. uri nastop kantavtorjev Bojana Ra-kovca in Saša Hribarja
stalen program v avli:
— videoprogram
— razstava o ekologiji
— predstavitev najboljših del z natečaja o izdelavi uporabnih računalniških programov
— ekološka in mirovna stojnica
— računalniki Zveze organizacij za tehnično kulturo
Za vse goste bo organiziran tudi ogled Predilnice Litija
VABIMO VAS, DA SE UDELEŽITE NAŠTETIH PRIREDITEV OB SPREJEMU ZVEZNE ŠTAFETE MLADOSTI V LITIJI.
S seje izvršnega sveta
Komunala naj pove najbistvenejše
Poročilo o gospodarjenju v lanskem letu in načrtih za letos so v Komunalnem podjetju pripravili za naslednjo skupščino, vendar so člani izvršnega sveta menili, da je poročilo predolgo, za delegate nerazumljivo. Ker je komunalna dejavnost posebnega družbenega pomena, in naj bi na njeno delovaje vplivali tudi uporabniki, je v poročilu za skupščino treba poudariti tiste komunalne dejavnosti, ki uporabnike najbolj žulijo (in ne, koliko žarnic so v Komunalnem podjetju zamenjali lani!), ob tem pa velja nakazati tudi rešitve za vse nastale probleme.
Člani izvršnega sveta so omenili nekaj problemov, ki bi jih bilo treba v komunalni dejavnosti čimprej razčistiti. To je, na primer, prevzem javnih vodovodov krajevnih skupnosti, izdelava katastra komunalnih naprav v občini, ureditev stvari v zvezi s Centralno čistilno napravo, urejanje parkov, prevzem pokopa-
lišč, ureditev tržnice in sejmišča. Povedati pa je treba tudi nekaj o RTC Velika planina, kjer so vse aktivnosti zamrle in se občani sprašujejo, kam se steka denar, ki se v ta namen zbira iz prispevne stopnje.
Izvršni svet tako predlaga, da se gradivo do skupščine skrajša, Komunalno podjetje pa naj skupaj s Samoupravno interesno komunalno cestno skupnostjo pripravi program (pogoji in način) prevzemanja komunalnih objektov (vodovod, kanalizacija, pokopališča) od posameznih krajevnih skupnosti. Glede čistilne naprave pa izvršni svet meni, da je čimprej treba prevzeti merilno mesto na kolektorju v bližini občinske meje z domžalsko občino v naselju Nožice. Prav tako je treba narediti kataster vseh »črnih« izlivov v Kamniško Bistrico. V zaprtem mestnem jedru bi po mnenju izvršnega sveta veljalo poskrbeti za ozelenitev mestnih ulic s cvetličnimi koriti. Glede
plakatiranja pa se je s turističnim društvom treba dogovoriti o mestih, kjer bi bilo dovoljeno lepiti plakate in druga obvestila, namestiti posebne panoje, komunalni inšpektor pa bi to nadzoroval in po potrebi tudi sankcioniral tiste, ki se tega ne držijo. Izvršni svet pa podpira Komunalno podjetje Kamnik pri njihovem upravljanju s športnimi objekti, saj je nujno, da za objekte splošnega družbenega pomena skrbi enotni uprav-ljalcc.
R. G.
Honorarno ali redno zaposlim žensko
za nezahtevno šivanje
Informacije po telefonu 832-916, od 8. do 9. ure.
• Konec mita o kamniškem turizmu
Le sanacija Planinke ali vsebinska obnova turizma?
Začasno kolektivni poslovodni organ v Planinki sicer kaže do-kajšnjo mero angažiranosti, ne samo pri odpravi pomanjkljivosti in normaliziranju stanja v tej delovni organizaciji, ampak si prizadeva poiskati najprimernejši vsebinski koncept dolgoročne obnove kamniškega turizma in gostinstva, katerega nosilka naj bi bila prav Planinka. Vendar pa zaenkrat v tem prostoru nima spodbudne podpore.
Za ozdravitev Planinke bo torej treba dati več denarja, so ugotovili člani izvršnega sveta na svoji zadnji seji. Izguba, 183 milijard dinarjev, je sicer pokrita, toda to še zdaleč ne zadošča za odpravo nakopičenih napak iz preteklosti, pa je ugotovil predsednik KPO v Planinki, Bogo Šest. Zaradi izgube v lanskem letu, zanemarjenih objektov, neodgovornega odnosa vodilnih in drugega gostinskega osebja ter dosedanje nepripravljenosti kamniškega gospodarstva za razvoj turistične in gostinske dejavnosti v regiji in občini, sanacija Planinke ne bo trajala le leto ali dve, temveč še dolgo po letu 1990.
Bogo Šest, predsednik začasnega kolektivnega poslovodnega organa je na seji, kjer je predstavil sanacijski program Planinke, med drugim tudi ugotovil, da je za tako stanje poleg neustrezne kadrovske politike pri izbiri gostinsko turističnih delavcev, še
posebno vodilnih in nasploh stalnega osebja v gostinstvu, situacija v Kamniku taka tudi zaradi premajhne zainteresiranosti turističnega društva, turistično poslovne skupnosti Kamnik in RTC Velika planina ter ostalih družbenih subjektov za resničen razvoj turistične gostinske dejavnosti v Kamniku in okolici. Turizem in gostinstvo naj bi bila, ob naravnih danostih, prioriteta razvoja, vendar je ta bolj na papirju in lepa želja, saj kamniško gospodarstvo, kljub temu, da je zelo uspešno in visoko akomulativno, ne kaže pripravljenosti za razvoj turizma in gostinske dejavnosti v Kamniku. Po mnenju Boga Šesta je to izraz nezaupanja do novega vodstva in sanacijskega programa.
Člani izvršnega sveta so imeli k sanacijskemu programu sicer nekaj pripomb, vendar pa so ga vseeno podprli. Predsednik SO Kamnik je ob tem dejal, da se iz poročila vidi, da začasni kolektivni organ kaže veliko stopnjo angažiranosti, vendar pa se moramo čimprej odločiti, ali gremo v vsebinsko obnovo ali le golo sanacijo Planinke.
Mnenje mnogih je tudi bilo, da je sanacijski program sicer zelo ambiciozen (morda tudi zato povzroča odpor), treba pa je stvari terminološko opredeliti, določiti postopnost. Janko Ge-drih pa je med drugim poudaril, da sanacija Planinke ne pomeni
le rešitev problemov 18-članske-ga kolektiva, ampak korenito prenovo gostinstva in turizma v Kamniku. S tem se je zrušil mit o idiličnem turizmu v Kamniku in spanje na prastarih lovorikah Kamnika kot starega zdraviliškega kraja.
»Turizem sicer ni le Planinka, ampak, kot je razvidno iz predloženega programa, mnogo več. Vanj je treba vključiti tudi vse amaterje, ki so se že dosedaj ljubiteljsko ukvarjali s turizmom, vendar jih je čas povozil. Sanacija ne bo trajala le nekaj mesecev, leto, dve ali tri, ampak bo to dolgoročen proces, ki bo zahteval korenite spremembe zavesti Kamničanov o tem, kaj v današnjem času pomeni imeti turistično razvit kraj,« je na seji izvršnega sveta povedal njegov predsednik. Janko Gedrih je ob tem povedal še to, da se vsi zavedajo, da je ta trenutek zelo neugoden za spreminjanje in pomoč. Ob težki in zaostreni gospodarski situaciji se delovne organizacije zapirajo same vase, zato je združevanje sredstev v danem trenutku mukotrpno delo. V Kamniku je to tudi prvič, da se na tak način združujejo sredstva za neko organizacijo. In ker časi niso rožnati, bo morda v podobnem stanju tudi katera od gospodarskih delovnih organizacij.
Vsi so se strinjali, da bo kljub ambicioznemu programu in eventuelni pomoči združenega
dela sanacija izredno težka, to pa zaradi problemov s kadri, ki jih, dobrih seveda, v gostinstvu še kako primanjkuje. V Planinki so se sicer žc vključili v sistem izobraževanja in izpopolnjevanja za obstoječe osebje, razpisali so tudi štipendije. Na razpise prostih del in nalog pa se do sedaj ni javil nihče, ki bi bil primeren za delo v lokalu, ki si prizadeva ponovno pridobiti sloves nekdanje znane Planinke, priljubljene Kavarne in še česa. Bogo Šest je še dejal, da bo treba čimbolj zmanjšati razliko med družbenim in privatnim sektorjem na tem področju, saj bo gostinstvo uspešno le, če bodo imeli zaposleni v njem nek interes, to pa se da doseči le s stimulativnim nagrajevanjem po prometu.
V Planinki za konec marca že pripravljajo temeljito sanacijo Malograjskega dvora, ki naj bi stala 122 milijonov dinarjev. Po mnenju začasnega kolektivnega poslovodnega organa bi morali v tem letu zbrati tudi denar za obnovo restavracije Planinka, saj se streha lahko vsak hip poruši. Ker je objekt tudi spomeniško zaščiten, je predlagal, da se za obnovo strehe in pročelja zbere denar iz sklada za revitalizacijo objektov. Enako velja za obnovitev pročelja kavarne Veronika.
V sanacijskem programu je zelo podrobno obdelan nadaljnji razvoj Planinke kot celote, še posebej pa so razčlenjeni vzroki za
nastalo izgubo. Zato izvršni svet med drugim predlaga, da se takoj zdramijo vsi dejavniki na področju turizma v Kamniku (TPS, TD, . .), da ne bo vsak po svoje nekaj reševal in nič rešil. Nosilec vseh akcij in koordinator naj bi-bila Planinka. Je pa res, je dejal član izvršnega sveta Zvone Cvek, da bodo drugi našli svoj interes tu šele, ko bo in če bo Planinka postala uspešna. Siliti nekoga, da bi pristopil, torej, ustvarjati nekakšno umetno tvorbo, nikakor ne bo obrodilo sadov!
Nekdo pa je v razpravi tudi ironično pripomnil, češ, Kamnik je Kamnik, je proti vsemu novemu, včasih iz ozadja nagaja in je nezaupljiv do vsega. Vedeti pa je treba, je še dejal, da je lahko še večja katastrofa z veliko žlico narediti in potem nič izpeljati.
Rezultati trenutne aktivnosti v Planinki se bodo pokazali šele ob koncu leta, naslednje poročilo pa bo začasni poslovodni organ delegatom skupščine posredoval čez tri mesece.
ROMANA GRČAR
KOMISIJO ZA IDEJNO POLITIČNO DELO PRI OBČINSKI KONFERENCI ZSMS KAMNIK RAZPISUJE
PLAKETO OBČINSKE KONFERENCE ZSMS KAMNIK, SREBRNI ZNAK OBČINSKE KONFERENCE ZSMS KAMNIK IN PRIZNANJE NA PODROČJU KULTURE
Priznanja so namenjena posameznikom in organizacijam za njihovo delo in prispevek k dosežkom trajnešega pomena pri razvijanju socialistične samoupravne družbe, zlasti pri;
- uveljavljanju mlade generacije kot nosilke odločanja na vseh ravneh
- za dosežke pri uveljavljanju, krepitvi in razvoju ZSMS kot najmnožičnejše organizacije mlade generacije in uveljavljanju pogojev za zadovoljevanje ekonomskih, socialističnih, političnih, kulturnih in drugih družbenih interesov ter vsakodnevnih potreb,
- za uveljavljanje ustavno opredeljenih družbenoekonomskih in političnih odnosov, še zlasti pri razvijanju delegatskega sistema in uveljavljanju in razvijanju temeljnih samoupravnih skupnosti.
Predloge z obrazložitvijo in utemeljitvijo naj predlagatelji posredujejo komisiji za idejno politično delo pri Občinski konferenci ZSMS Kamnik, najkasneje do 20. aprila 1987.
Mladina — da ali ne
OO ZSMS Mekinje že vrsto let zelo aktivno deluje, tako je bilo tudi lani, zato hi vam radi v nekaj vrsticah predstavili naše delo in težave, ki nas vseskozi spremljajo:
- v počastitev DNEVA ŽENA smo organizirali proslavo skupaj z OŠ MEKINJE. Po kulturnem programu je bila zabava za vse prisotne;
- ker nikjer drugje nismo dobili dovoljenja za kres na predvečer 1. MAJA, smo se odločili, da ga postavimo na Brezjah, kjer glede prostora ni bilo problemov! Prav prijetno smo bili presenečeni, ko smo tu dobili pomoč najbližjih stanovalcev, tako pri delu. kot tudi materialno, saj so nekateri žrtvovali tudi več »butar«;
- ob DNEVU REPUBLIKE smo pripravili proslavo, zopet skupaj z OŠ MEKINJE. Tako kot ob DNEVU ŽENA je bilo po končani proslavi družabno srečanje krajanov, ki pa zaradi omejitve ni zaživelo v polni meri;
- kot vsako leto smo priredili DEDKA MRAZA in obdaritev za vse otroke KS Mekinje, kar smo popestrili še z lutkovno igrico. Sklenili smo, da bomo z lutkovno igrico gostovali povsod, kjer bodo to želeli; tako smo igrali v Motniku, Špitaliču, Srednji vasi in VVZ ANTON MEDVED v Kamniku;
- skozi leto smo priredili več plesov, ki pa niso izpolnili naših pričakovanj v taki meri kot prejšnja leta;
- sodelovali smo tudi na športnih tekmovanjih za pokal OK ZSMS.
Mladinci v OO ZSMS Mekinje ugotavljamo, da bi se dalo narediti še marsikaj. Večkrat nam je to onemogočeno zaradi precejšnje neresnosti in primanjkovanja delovnih mladincev. Le dobri volji in veselju nekaterih do takega dela gre zahvala, da se naredi vsaj toliko. Pogosto se je dogajalo, da smo tisti, ki smo imeli obilo dela s pripravo kulturnega programa, morali opraviti še vsa organizacijska in fizična dela: postavljanje odra, prevoz klopi in miz iz Most ali drugod, okrasitev dvorane, pospravljanje itd.
Zaradi tega bi kazalo pred vsako kritiko razmisliti najprej o tem. Upravičeno se sprašujemo, kaj bo z našo organizacijo čez nekaj let. Mogoče se bo pa le našla generacija, ki bo na to dala več. Morda pa je temu kriva povsem druga stran, to je nezadovoljstvo, nerazumevanje ter ignoriranje mladincev KS Mekinje, na katerega naletimo tako pri hišniku doma PARTIZAN kot tudi pri ZTKO Kamnik.
Žal nam je za časi, ko je bil DOM PARTIZAN MEKINJE
dobesedno last krajanov, in te za nas dragocene stavbe nismo oddajali na vse strani. V njem so se brez ovir odvijale kulturne in tudi športne prireditve. Kaj pa danes? Za vsako proslavo, ples, sestanek, moramo vložiti prošnjo pri za to pristojnem organu za odobritev termina. Ta postopek se ponavadi zavleče prav do dneva, ko naj bi bila prireditev.
Razen tega smo zelo razočarani nad vsebino urnika. Celo boksarski klub ima za uporabo dvorane odobreno toliko ur kot mladinska organizacija, kjer se po besedah vseh, ki kaj pomenijo v družbenem življenju, kali nova generacija, ki bo nekega dne tudi odločala o družbenih zakonitostih.
Sicer se je v zadnjih mesecih nekaj le premaknilo , vendar pa spet zataknilo, tokrat pri hišniku. Kljub temu, da imamo s predstojniki v ZTKO določen sporazum o uporabi dvorane in drugih sob v TVD PARTIZAN, hišnik večkrat to kroji po svoje, pri čemer pa smo brez moči. Če te ne
spusti v dvorano, lahko storiš le to, da se obrneš in greš, če nočeš, da te »prijateljsko« prepričuje o pravilnosti svojega ravnanja.
Zanimiv primer, ki pa ni osamljen, je bil dogodek s stoli in klopmi, katere smo dobili v dar po prenovi opreme OŠ MEKINJE. Na ZTKO smo vložili prošnjo za začasno hrambo v dvorani. Odobrili so jo za nekaj dni, mi pa smo se vse te dneve trudili, da bi našli stalni prostor, kjer bi za nas zelo pomemben inventar hranili. Zgodilo pa se je to, da je tov. hišnik (bilo je decembra), ne vemo po čigavem navodilu, postavil vse klopi in stole na svež zrak ter jih prepustil na milost in nemilost vremenu.
Zopet je bilo treba na ZTKO in dobiti pismeno dovoljenje še za nekaj časa. Končno pa so nam prijazni ljudje, po zaslugi predsednika krajevne skupnosti Mekinje, v MEKINJSKEM SAMOSTANU odstopili prostor. Menimo, da bi bilo z malo dobre volje hišnika doma PARTIZAN in ZTKO to rešeno s koriščenjem
podstrešja doma, kot je bilo »včasih« za tak inventar, saj bomo imeli v kratkem podoben problem; kje shraniti oder?
Vse prireditve, ki jih organiziramo, so časovno omejene. Ob 22.30 uri mora biti dvorana prazna, kar pa pomeni, da je popoln nesmisel organizirati ples, družabno srečanje krajanov ......., saj se pogosto zahteva, da je dvorana pospravljena še istega dne, torej nas čaka delo po 22.30 uri.
Res bi bili lahko ponosni na svoj DOM, ki ga marsikje pogrešajo, nam pa je treba veliko železne volje, da ob takem nerazumevanju omenjenih zdržimo.
No, naj bo dovolj, pa še drugič kaj!
Istočasno pa bi se želeli zahvaliti vsem krajanom, ki so nam z veliko volje pomagali pri prevozu klopi in miz, materialu za oder, pri tradicionalnem kurjenju kresa ob 1. maju,. . . . Veseli smo, da imamo podporo vsaj z njihove strani.
Mladinci OO ZSMS Mekinje
Odmevi, polemike, kritična mnenja...
Med krvodajalci vse več mladih
Nekaj podatkov o krvodajalstvu v občini za leto 1986 smo bralcem že posredovali. Ob tej priliki smo najavili vesti o poteku krvodajalske akcije, kije bila načrtovana za čas od 17. do 20. februarja. Tako kot v preteklih letih je bil odziv tudi sedaj dober in v skladu s pričakovanji.
Krvodajalska akcija je bila dobro pripravljena in je tekla na Zavodu za transfuzijo krvi v Ljubljani. Organiziran je bil prevoz krvodajalcev z avtobusi in kombiji. Vsakdo je imel možnost izbirati čas in dan, zato je akcija tekla brez velikih zastojev ali dolgega čakanja. Le zadnji dan je bilo nekoliko več zastoja v jutranjih urah. Pa tudi to je bilo kar hitro razrešeno.
Na odvzem krvi je prišlo 925 občanov iz delovnih in drugih organizacij, iz krajevnih skupnosti in iz Izobraževalnega centra v Kamniku. Kri je darovalo 884 ljudi, 41 so odvzem krvi odklonili zaradi zdravstvenih razlogov.
Največja skupina je prišla iz Izobraževalnega centra R. M. Kamnik. Kar 90 je bilo dijakov in 8 profesorjev. Ltpo je bilo videti mlade, žareče, nekatere pa tudi blede obraze. Mladi so ponovno pokazali, da tako kot starejši, želijo pomagati sočloveku, ki mu je
kri potrebna. Za tako veliko udeležbo mladih iz izobraževalnega centra gre pripisati zaslugo dobremu delu aktivistov RK na tej šoli, pa tudi osebnemu zgledu profesorjev, ki so skupaj z dijaki darovali kri.
Dober je bil odziv tudi v delovnih organizacijah, še posebej pa v posameznih krajevnih skupnostih.
Krvodajalska akcija je, lahko rečemo, tekla zelo usklajeno, od prevozov do odvzemanja krvi. Posebej velja omeniti izredno korekten odnos osebja transfuzijske postaje do darovalcev krvi, zato bo verjetno tudi v drugem delu krvodajalske akcije, 6. in 7. avgusta,k i bo prav tako v Ljubljani, dalo kri še veliko sedanjih, pa tudi novih krvodajalcev.
Med krvodajalci smo srečali veliko starih in novih obrazov, med njimi tudi predsednika skupščine Antona Ipavica. Prišli so mnogi, ki so dali kri že 20-krat, 30-krat in več, prišli pa so tudi novi, ki so darovali kri prvič in se bodo prav gotovo uvrstili med redne krvodajalce.
Že večkrat smo omenjali, da sokrvodajalci izredno humani ljudje, vsak čas pripravljeni pomagati pomoči potrebnim ljudem in ta ugotovitev je bila tudi sedaj več kot potrjena.
Za sedanjo krvodajalsko akcijo pa je bila zanimiva še zlasti velika pripravljenost ljudi, da darujejo svoje organe.
Občinska organizacija RK Kamnik je želela pridobiti ljudi, ki bi bili pripravljeni po svoji smrti darovati svoje organe drugim. Akcija je stekla v smislu republiškega zakona in je izredno uspela. Soglasje za odvzem svojim organov je dalo kar 390 krvodajalcev.
To je izrazit primer, da so zlasti krvodajalci pripravljeni storiti vse in pomagati sočloveku s krvjo, pomagati pa so pripravljeni še celo po svoji smrti.
Vsi prijavljeni darovalci bodo dobili tudi posebne izkaznice, ki jih bo občinska organizacija RK izročila naslovnikom na primeren način.
V Kamniku so s takim odno-smo krvodajalcev zelo zadovoljni, saj s tem pomagajo razreševati mnoge tegobe in težave bolnih ljudi.
Akcija o darovanju svojih organov bo tekla dalje. Vsi, ki bi se želeli priključiti, se lahko prijavijo na občnski organizaciji RK v Kamniku.
STANE SIMŠIČ
Pozor pred steklino
O steklini je bilo že veliko povedanega. Vendar ne bo odveč, da na kratko še enkrat ponovimo glavne značilnosti te bolezni. Steklina je virusna, akutna bolezen vseh toplokrvnih živali in človeka. Povzročitelj bolezni je virus, za katerega je značilno, da se prenaša s slino stekle oz. bolne živali, to pa pomeni, da se v 99% primerov prenese z ugrizom, lahko pa tudi ob dotiku z okuženim materialom, ki pride v stik s poškodovano kožo ali sluznico. Doba od ugriza do pojava prvih znakov bolezni traja pri steklini praviloma od dveh do osmih tednov, redko daljši ali krajši čas. Vendar moramo vedeti, da je slina psov, lisic itd. kužna že štiri do sedem dni prej, preden se pojavijo prvi znaki bolezni. Osnovni znaki bolezni potekajo v dveh stopnjah:
- v prvi stopnji gre predvsem za spremenjeno obnašanje živali, ki se kaže kot nemir, razdraženost, popadljivost, nenavaden apetit do drugih predmetov, močno slinjenje, strah pred vodo;
- v drugi stopnji se pojavi paraliza mišic, posebno na glavi in vratu, zaradi česar žival ne more piti in žvečiti hrane, spodnja čeljust visi, usta so odprta itd.
Osnovna znamenja stekline pri lisicah, pri katerih je steklina v Sloveniji tudi najbolj razširjena so, da lisice izgube strah pred človekom, podnevi prihajajo na dvorišče, ne boje se psov in se z njimi stepejo, lahko jih je tudi ujeti.
Bistvo zaščitnih ukrepov oz. preprečevanja stekline na nekem območju ali izkoreninjanje stekline na okuženem oz. ogroženem območju je v strogem izvajanju veterinarsko-upravnih ukrepov, kajti problem stekline je mogoče rešiti samo s kompleksnimi ukrepi, se pravi z uničevanjem potepu-ških psov in mačk, s krčenjem števila lisic ter s sočasno množično in sistematično preventivno vakcinacijo psov in mačk.
Uničevanje potepuških živali ter lisic je predvsem pravica in dolžnost lovcev in lovskih organizacij.
V zvezi z vsemi zaščitnimi ukrepi moramo vedeti, da se steklina prvenstveno preprečuje in zatira zaradi zdravja ljudi. Predvsem so v nevarnosti otroci, ker so največkrat v stiku z
živalmi, ker ne vedo, kakšno nevarnost predstavlja lisica, ki se priklati v vas. Prav zato apeliramo na vse občane, naj ne spuščajo psov brez nadzorstva.
Lani so bile z območja občine Kamnik poslane v laboratorijsko preiskavo zaradi suma na steklino naslednje vrste in število živali:
50 lisic, 3 psi, 4 mačke, 3 srne, 1 kuna, 1 jazbec in 1 gams. Od tega je bilo na steklino pozitivnih (steklih) 9 lisic. Še bolj zaskrbljujoče pa je stanje letos. Od 13 pregledanih živali (12 lisic in 1 pes) je bilo pozitivnih 8 lisic.
Ker je območje naše občine z ugotovitvijo steklih živali okuženo s steklino, je IS SO Kamnik izdal v Ur. listu SRS, št. 48/86 Odredbo o ukrepih za preprečevanje, zatiranje in izkoreninjanje stekline v občini Kamnik. Občane opozarjamo predvsem na sledeče:
1. Vsi psi morajo biti preventivno cepljeni proti steklini takoj, ko dopolnijo 4 mesece starosti. Cepljenje opravi Veterinarski zavod Kamnik-Domžale (tel. 832-207) na podlagi prijave posestnika psa.
2. V času kontumaca je prepovedan promet psov in mačk. Psi morajo biti privezani ali zaprti, kadar pa so zunaj bivališča, morajo biti na vrvici in z nagobčnikom.
3. Na območju občine je potrebno pokončati vse pse in mačke, katerih posestniki ne upoštevajo predpisanega kontumaca.
Člani lovskih organizacij in veterinarsko-higienska služba so dolžni pokončati:
- neregistrirane in necepljene pse,
- pse, ki niso privezani ali zaprti,
- mačke, ki niso zaprte,
- potepuške pse in mačke.
4. Kršitev določb odredbe IS SO Kamnik se kaznuje po Zakonu o varstvu živali pred kužnimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo oz. po Zakonu o zdravstvenem varstvu živali.
Zaradi nevarnosti, ki jo predstavlja steklina za zdravje in življenje ljudi, opozarjamo vse občane, da upoštevajo ukrepe, ki so in še bodo objavljeni v Kamniškem občanu.
VETERINARSKI INŠPEKTOR Marjeta Dolinar, dipl. vet
Pred
dokončno ureditvijo prometa v Kamniku
Pred sprejetjem občinskega odloka o dokončni ureditvi prometa v Kamniku predlagam ponovno proučitev sedanje začasne ureditve. Prometni strokovnjaki Kamnika naj povabijo k sodelovanju še republiške ali druge tovrstne sodelavce, ki se stalno ukvarjajo s prometno problematiko.
Ko stalno pešačim skozi Samčev predor, mije vedno v mislih, zakaj je bil pred 100 leti z velikimi stroški zgrajen, ko je sedaj promet usmerjen po stari cesti nad njim. Že pred 15. leti je bila Šlandrova ulica dovoljena samo za lokalni promet zaradi preobremenitve zaščitnega zidu Samčevega predora. Menim, da je bil tak odlok upravičen. Opažam namreč, da je celotna zgornja vrsta kamnite obloge premaknjena od 2 do 5 cm navzven, razen na obeh koncih (stopnice, nizka obloga), kjer promet ne vpliva na škarpo. Malokatcremu Kamniča-nu je znano, da je pod zgornjo cesto že več kot 100 let podzemni hodnik, ki vodi iz Žalskega hriba na Mali grad. Hodnik je nezaščiten, izkopan samo v obstoječo ilovico. Verjetno bo tudi to delni vzrok z? posedanje zgornje ceste. Vhod v ta rov je v predoru zaznamovan s tremi enakimi in na štiri ogle kresanimi kamni. O njih je že pred 10. leti obširno pisal v Kamniškem občanu pokojni prof. Ivan Z/ta v podlistku o zgodovini Kamnika. Če bi Šlan-drovo ulico še nadalje uporabljali za splošni promet, bi bilo treba najprej odstraniti zgornji sloj cestišča, utrditi in cementirati podlago skupno z gornjo vrsto kamnitih kock v predoru, šele nato položiti vrhnji del z kockami ali asfaltom. Tega pa verjetno nihče ne bo delal. Zato je mnogo bolje preusmeriti enosmerni promet skozi Samčev predor, za kar je bil tudi zgrajen.
Tudi nadaljnja preusmeritev prometa po Kolodvorski ulici do gostilne Gorenc ni sprejemljiva. Cesta je preozka, ovinkasta, nepregledna in stalno zaparkirana. Tako je uporabna samo za lokalni promet. Predlagam enosmeren promet po Kidričevi ulici za osebna vozila in dvosmerni za kolesa. S tem bi zopet poživili promet v trgovinah, ki je močno upadel po sedanji ureditvi.
V Kidričevi ulici so sedaj zaprli še zadnjo trgovino za prehrano. Tako je ostala najbližja tovrstna trgovina na Titovem trgu pri METKI, v drugi smeri pa MAR-KET pri železniški postaji. Primerjajmo, da je stanovalcev v tej ulici mogoče samo nekaj manj kot pred ali po vojni, ko je bilo na tem območju šest špecerijskih trgovin. To so bile: Mara Ber-gant, Anton Strgar, Lojze Rodič, Josip Klemcnčič, Joško Klemcn-čič in Marija Slcvcc. Menim, da bi namesto petih barov ali točilnic in petih butikov res lahko obstojala ena ali dve trgovini z živili, kijih prebivalci dnevno potrebujejo.
Saj je vse lepo in tudi prav, da je zgrajena obvoznica in povezovalna cesta, ki tako preusmeri tranzitni promet mimo mestnega jedra, saj starim in častitljivim stavbam promet močno škoduje. Vendar, celotni promet le ni priporočljivo preusmeriti. Več kot stoletna zgodovina življenja in razvoja Kamnika nam lepo dokazuje, koliko nam je škodila preusmeritev prometa iz Kamnika oz. Tuhinjske doline na Črni graben preko Trojan. Mesto je v kratkem času skoraj popolnoma obubožalo. Gradnja veletrgovine in konkurenčne cene v njej bi gotovo pomagali, da bi ostalo več sredstev v Kamniku, namesto da odtekajo drugam zaradi slabe ponudbe.
Naj še enkrat opozorim, da je ureditev in usmeritev prometa v mestu res občutljiva zadeva, ki jo je treba dobro premisliti, da nam ni v škodo, temveč v dobro vseh prebivalcev.
JOŽE BERLEC
Zima
Zima je le pritrdila, da prometna ureditev zdaj ni dobra.
V svojem prispevku bi rad prikazal svoje izkušnje s sedanjo prometno ureditvijo v središču Kamnika, ki so bile še posebej slabe januarja, ko je padlo veliko snega. Obljube, da bo zimski promet nemoten, se niso uresničile.
Jeseni lani je bil sestanek o prometni ureditvi v Kamniku, o čemer je z nekaj zamude in nepopolno pisal tudi Kamniški občan. Na tem sestanku smo sicer maloštevilni občani opozorili sklicatelja, socialistično zvezo, da pogrešamo predstavnike nekaterih organov in organizacij, ki so sodelovali pri načrtovanju prometne ureditve v Kamniku (Postaja milice, Komunalno podjetje, itd.), a nas je predsednik SZDL potolažil, da je na sestanku predsednik izvršnega sveta in še nekateri drugi tovariši. Razpravljala smo na sestanku opozarjali na probleme, ki bodo pozimi, ker so ulice ozke, opozarjali pa tudi na problem pluženja in odvoza snega. Sam sem na sestanku zastopal mnenje krajanov Pctruškove ulice in tudi zahteval, da se pristojna komisija s problemi seznani na terenu. Odkar velja sedanja prometna ureditev, se je Petru-škova ulica spremenila v parkirišče. Tu puščajo svoje avtomobile občani, ki kupujejo v bližnjih trgovinah na Kidričevi, ulica je postala stalno parkirišče tudi za delavce teh trgovin. Lastniki tako v jeseni, pa tudi zdaj ni drugače, dostikrat ne moremo z avtomobilom iz garaže ali vanjo. Še huje je bilo. ko je :apadel sneg. Na že omenjenem sestanku sem opozoril, da komunala naše ulice sploh ne pluži; opozorilo je bilo na mestu. Saj razumem, da ob oblici snega res ni mogoče prvi dan splužiti vseh ulic. toda v treh tednih bi nam ulico vendar lahko splužili. Komunalno podjetje nam pridno pošilja račune, toda občani se res lahko sprašujemo, kaj plačujemo, če ulica pozimi ni splužena, poleti nikoli očiščena, smeti ne odvažajo, itd.
Marsikdo bo pripomnil, da pluženje snega ni le stvar komunalne službe, ampak tudi občanov. Prebivalci Pctruškove ulice smo kot dobri gospodarji očistili sneg pred svojimi pragovi, cele ulice nam pa menda ni treba plu-žiti.
Promenta ureditev je res še začasna, toda bojim se, da naših problemov pri pripravi dokončne prometne ureditve ne bi prezrli. In kot lahko slišim, s sedanjo prometno ureditvijo nismo nezadovoljni le prebivalci Petruškove ulice. ampak jih je še več. Ob tem pa se lahko tudi vsak dan srečujemo s kršitvami, saj mnogi vozniki prometne ureditve ne spoštujejo. S svojim prispevkom želim spodbuditi še druge, ki s prometno ureditvijo niso zadovoljni, da napišejo svoje mnenje.
BOJAN OOl.Oli
_-_
OBVESTILO OBČANOM
Uprava za družbene prihodke občine Kamnik je izdala odločbe za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča z mesečno odmero od 1. 1. 1987 dalje. Položnice so izračunane na 35% letne odmere, ker bomo v letu 1987 poslali samo 3 položnice in sicer:
I., akontacija 35%, II. akontacija 35% in 111. akontacija 30% odmere za leto 1987.
Uprava za družbene prihodke
Usluga ponovno oživlja
Obrtno podjetje Usluga, ki je bilo v zadnjih nekaj letih že kar na slabem glasu, si po kadrovski in organizacijski reorganizaciji ponovno pridobiva tako zaupanje delavcev kot tudi strank. Začeli so vlagati tudi v posodobitev. Kupili so nov tovornjak, računalnik za obdelavo podatkov in obnovili poslovne prostore v Kamniku in Ljubljani. Zdaj bodo prišli na vrsto tudi dotrajani proizvodni prostori, s čimer naj bi bistveno izboljšali delovne razmere. Razmišljajo še o nakupu osnovnih strojev in ročnih orodij, saj je tisto, kar imajo, zastarelo.
Najlepši dokaz, da podjetju v občini spet zaupajo, je letni načrt občine za leto 1987, kjer je Usluga določena za nosilca pri vzpostavljanju trajnih oblik kooperacije z drobnim gospodarstvom.
Obrtno podjetje Usluga je organizirano po novem v treh delovnih enotah, ena je v Ljubljani, dve pa v Kamniku. V Ljubljani je delovna enota Montaža, kjer se ukvarjajo z obnavljanjem fasad, mizarstvom in strojno dejavnostjo. Delovna enota Storitve v Kamniku obsega tapetništvo, šiviljstvo, čevljarstvo in pralnico. Novost pa je nova delovna enota Kooperacija s sedežem v Kamniku.
Ta petintridesetčlanski kolektiv (od tega so štirje v upravi) se poleg vsega ubada tudi s kadrovskimi težavami. Kljub štipendijam, ki jih nudijo, nikakor ne dobijo kvalificiranih čevljarjev, šivilj, tapetnikov, mizarjev, pleskarjev, instalaterjev in ključavničarjev. Največji problem pa so vsekakor čevljarji in šivilje, zato ti dve dejavnosti v Kamniku tudi
Rušenje objekta Glavarjeva 108 v Komendi
Krajevne skupnosti Komenda, Križ in Moste so februarja letos odkupile stano-vanjskogospodarski objekt Glavarjeva 108 (»organistov« hlev) v Komendi. Navedeni objekt je treba, zaradi gradnje mrliških vežic, odstraniti. Zato pozivamo interesente, ki žele objekt rušiti in si brezplačno pridobiti gradbeni material (kritina, ostrešje, zidake), da se do S. aprila 1987 zglasijo na Krajevnem uradu Komenda, Zajčeva 23 in dajo svojo ponudbo. Če bo interesentov za rušenje objekta več, bomo izvedli dražbo.
Krajevne skupnosti Komenda, Križ, Moste
VSEM
MLADINCEM ZAPRIC
Ker kljub velikemu številu mladincev v krajevni skupnosti Zaprice dela osnovne organizacije ZSMS ni čutiti, te vabimo na sestanek, ki bo v četrtek, 2. 4. 1987ob 19.uriv prostorih SKG Kamnik, kjer se bomo pogovorili o vzrokih neaktivnosti OO ZSMS. Mladinski pozdrav!
OK ZSMS Kamnik O K SZDL Zaprice
POPRAVILO ŠIVALNIH STROJEV. Tel. 832-315 (ves dan) ali popoldne tudi na naslov: Galin Rudi, Župančičeva 3, Kamnik.
najbolj šepata. Med mladimi očitno ni nikakršnega zanimanja, pa čeprav bi sprejeli tudi nekvalificirane delavce, ki bi se na delovnem mestu priučili za poklic.
V tapetništvu imajo sedaj tri mlade fante, ki se bodo približno v dveh letih izučili za tapetnike, v kratkem bi jih potrebovali še sedem. In ko bo približno deset takih fantov, bodo v Uslugi organizirali študij, da se bodo ob delu poklicno izobraževali.
»Motivacija za ljudi, ki prihajajo v Uslugo, je uveljavljanje miselnosti, da je bodočnost v majhnih, prilagodljivih organizacijah, še posebej pa v drobnem gospodarstvu, ki naj bi imelo v Kamniku po zagotovilu občinskih mož tudi neko daljšo perspektivo,« nam je povedal direktor Usluge, Viktor Gantar.
Na žalost, je pristavil direktor, pa mora Usluga poravnati še mnogo starih grehov. V lanskem devetmesečju so imeli na primer 70 milijonov dohodka, do tega so plačali skoraj 10 milijonov obveznosti za leto 1983 in 1984. To so stvari, za katere ni nihče odgovoren. Vsi bivši vodstveni kadri so odšli, ostalo je le petnajst delavcev. »Vendar smo zvozili, obračun bo kljub vsemu tak, kot smo ga napovedali v devetmesečju. Lani smo dosegli 110 milijonov dohodka,« je povedal Viktor Gantar.
Kot smo že omenili, se je zaupanje strank v Uslugo povrnilo, saj so v tapetništvu in čevljarstvu podpisali že celoletne pogodbe. Čevljarji delajo po naročilu specialne gorske oziroma gozdarske čevlje, ki so narejeni ročno in bi jih v Uslugi prodali, kolikor bi jih naredili. Vendar pa - problem so kadri, čevljarjev ni, zato je
Ni ravno nenavadno, če skupina mladih sestavi ansambel in poskuša prodreti na glasbeno sceno. Vendar, če se mladi odločijo za narodnozabavno glasbo, mora hiti nekaj narobe, bi sodila večina mladih. »Ne«, pravijo člani narodnozabavanega ansambla Nagelj, »nas druži ravno zvrst glasbe. Imamo različne poklice, v srcu pa nas druži narodnoza-bavna glasba.«
Ansambel sestavljajo štirje mladeniči in eno dekle. Skupaj so začeli igrati lani, ko so fantje septembra prišli iz vojske. Na začetku svoje šestmesečne kariere so zmagali na radijski oddaji Kar znaš to veljaš, ki je bila na Duplici. Nastopili pa so se še na prireditvi, kjer nastopajo narodnoza-bavni ansambli; ključ za sodelovanje je igranje vsaj enega člana ansambla v Godbi Mengeš. Pod mengeško marelo, kakor se ta prireditev imenuje, so jih številni gledalci lepo sprejeli.
Doslej so igrali predvsem na veselicah, porokah in povsod navdušili svoje poslušalce, saj prijeten nasmeh in dobra glasba vedno naredita dobro vzdušje.
Zaenkrat imajo le tri svoje skladbe. Veliko jim pomagata Franc Lipičnik - kapelnik God-
V okolici Kamnika kupim zemljo, primerno za vrt in sadovnjak od 500 do 1000 kv. m. Lahko tudi najamem za 50 let. Ponudbe po tel. 317-170 (Karel)
včasih tudi negodovanje strank, ki prinesejo v popravilo čevlje, upravičeno, saj zaposleni v čevljarski delavnici ne zmorejo niti najmanjših popravil. Drugače je v tapetništvu, kjer delajo po naročilu - torej po želji stranke. Delajo po meri, popravljajo oziroma obnavljajo pa tudi starejše kose pohištva, tudi antikvarne predmete , izolirajo in tapecirajo vrata ... V zadnjem obdobju sodelujejo z Idejo, ki jim pri svojem opremljanju objektov odstopi tapetniška dela. Določene artikle pa bo Usluga, po besedah direktorja, delala tudi sama; to bodo razni serijski kosi pohištva, ki jih bodo delali po pogodbi z Lesnino in drugimi partnerji. Za individualne stranke še ta informacija, da delavci iz Usluge pohištvo, ki ga nameravate obnoviti, pridejo sami iskat in ga obnovljenega tudi pripeljejo na dom. Sicer pa imajo v načrtu prenovo tapetniške delavnice, kar je nujno za zagotovitev normalnih pogojev dela, v načrtu imajo še nakup ročnega pnevmatskega orodja, kar bo odprlo še nekaj novih delovnih mest. Šiviljstvo pa je v Uslugi popolnoma neakumulativno, pravi direktor, zato sedaj razmišljajo o nekem novem izdelku, ki bi ga serijsko delali za zunanjo organizacijo, najverjetneje za Idejo.
Pralnico, šiviljstvo in čevljarstvo so itak obdržali samo zato, da ne bi v Kamniku ukinjali še teh, že tako deficitarnih dejavnosti. Kljub temu, da je pralnica v Kamniku popolnoma nerentabilna, jo mesto potrebuje. Vendar pa nujno rabijo nove stroje in tudi prostore bi bilo treba obnoviti. V Uslugi se sedaj pogovarjajo s Planinko, ki ima svojo pralnico in dokaj nerabljene in neizko-
be Mengeš in tekstopisec Ivan Sivec. »Radi bi ustvarili svoj zvok, svoj način izvajanja glasbe in seveda z njim uspeli«, je pristavil Stane Kregar. kot sam pravi - šef ansambla po sili razmer, »saj nekdo mora imeti vsaj včasih glavno besedo, drugače smo si enakovredni«. Stane je doma iz Stahovice in igra harmoniko -frajtonarico. Igranje na harmoniko ga je »zastrupilo« šele pred dobrimi štrimi leti. Pohvali se lahko s tremi tretjimi mesti na tekmovanju diatoničnih harmonikarjev. »Oče. ki tudi igra harmoniko, in narodnozabavne glasba sta kriva, da sem začel igrati z ansamblom. Prej sem občasno sodeloval z ansamblom Argument.«
Brane Lukan, basist ansambla, je zamenjal lok za bas kitaro, namesto na eno struno igra sedaj na šest strun. Kot mu poprej lo-korelstvo ni delalo težav, tako mu uspeva tudi igranje na bas kitaro . Brane prebiva v Mengšu, že vrsto let igra pri Mengeški godbi, z igranjem pa je začel pred desetimi leti.na trobenti. Vsi instrumenti so mu dobrodošli. Odlično igra harmoniko, trobento in kitaro, prave zvoke pa zna izvabiti takorekoč iz vsakega inštrumenta.
Tone Sušnik, doma iz Črne pri Kamniku, je kitarist ansambla, rad ima narodnozabavno glasbo, k ansamblu ga je pripeljal Stane, ki je tako ali tako skupaj s pevko Mojco Pogačnik idejni vodja ansambla. Seveda brez pevcev ne gre. Brane Jagodic je pevec in klaviaturist, v njegovi pevski karieri je nekaj omembe vrednih uspehov. Pel je na štafeti mladosti v sestavi orkestra Davorin Jenko, na televizijski oddaji Srečanja je nastopil skupaj z Otoni Pestnerjem, kar si šteje za posebno čast. na radijski oddaji Kar znaš to veljaš pa je bil v finalni oddaji drugi. Res lepa in pestra kariera, ki se sedaj nadaljuje pri ansamblu Nagelj.
Že prej omenjena edina predstavnica nežnega spola. Mojca Pogačnik, je prej pela v Dekliškem oktetu iz Stranj. Vendar rajši poje skupaj z Branetom ob zvokih narodnozabavne glasbe. Nagelj bo sredi leta nastopil še na festivalu domače glasbe v Štever-janu v Italiji.
riščene stroje, da bi jim jih odstopili, Usluga pa bi prala tudi za Planinko.
V ljubljanski delovni enoti Montaža je zaposlenih enajst delavcev, ki izvajajo zaključna dela v gradbeništvu (na zasebnih in družbenih objektih), v teh letih so postali predvsem specialisti za »dermit« izolacijske fasade, obnavljajo pa tudi podstrešja. Njihovi delavci delajo malodane po vsej Jugoslaviji, pa tudi v tujini so že delali.
»Novost v Uslugi Je delovna enota Kooperacija. Že prej smo veliko delali z zunanjimi kooperanti, le da so se prej ti za posel menili z vsako našo enoto posebej, sedaj pa gre to vse preko Kooperacije. Torej, če za izvedbo nekega dela nimamo dovolj lastnih ljudi, najamemo kooperante; to je delovna kooperacija,« jc pristavil Viktor Gantar.
Nečesa pa Usluga še nima, kar bi nujno potrebovala - to je lokal nekje v središču mesta, kjer bi sprejemali v popravilo, nova naročila, skratka, kjer bi poslovali s stankami in jim, in obenem vsem občanom, pokazali, kaj pravzaprav delamo, kaj jim nudimo. Torej, lokal z izložbenim oknom, kjer bi predstavili Uslu-gine nove artikle, v katerem bi imeli prodajalno čevljev, svetovalnico in sprejemnico. Zakaj ga še nimamo? Da je v Kamniku mnogo praznih lokalov? Morebiti bo že držalo, toda ne vem, zakaj ga ena obrtna (družbena!) organizacija, ki se ukvarja s storitvenimi dejavnostmi, ki jih v Kamniku baje manjka, ne dobi. No, mi se bomo borili in upam, si kmalu tudi izborili ta tako potreben lokal,« je poln optimizma dejal Viktor Gantar.
ROMANA GRČAR
Mladim nageljčkom zaenkrat še ne gre toliko za komercialni uspeh, želijo le, da bi se njihov nagelj razcvetel, ker menijo, da je sedaj še v popku. »Radi bi, da nas ljudje sprejmejo in da bi naša glasba zaživela v slovenskih domovih. Mi se bomo potrudili, da bomo iz naših instrumentov izvabili najboljše, kar se da in kar znamo. V načrtu imamo še nakup novega ozvočenja. Ne bojimo se, da nam ne bi uspelo, saj smo složni in v dobrih odnosih. Mislim, da se bo že ob letu pokazalo, koliko veljamo. Na naših dosedanjih nastopih so ljudje vedno pokazali, da smo jim všeč, seveda smo se vedno trudili po svojih najboljših močeh«, je za konce našega srečanja povedal najbolj zgovorni član ansambla Nagelj Stane Kregar.
Za konec še refren njihove prve pesmi, v kateri je »duša« ansambla. Nagelj naj cveti vse dneve, v njem so skrite naše vse želje, nagelj nikdar ne ovene, dokler bije nam srce.
DAMJAN GLADEK
Donit misli tudi na otroke
Posnemanja vredna je akcija zimskih počitnic v DO Donit.
Že več let organizira za otroke delavcev zimsko letovanje v počitniškem domu v Gozd Martuljku. Počitnice so razdeljene na tri termine, tak« da se lahko čimveč otrok udeleži smučanja. Naenkrat je v domu celo čez 30 otrok različnih starosti, ki različno obvladajo smučanje. Razdelijo jih po skupinah. Vsaka skupina ima svojega učitelja smučanja in vzgojitelja. Dobra kuhinja daje otrokom občutek prave domačnosti. Smučanje dopoldne in popoldne, otroci pa so kljub utrujenosti še vedno razigrani in nagajivi. Amaterski vzgojitelji tudi niso prestrogi, tako da pridejo Donitovi mali smučarji domov zares sproščeni in naužiti pravega zimskega veselja. (K. C.)
kemijska industrija KAMNIK
Na podlagi sklepa Komisije za delovna razmerja
TOZD Vzdrževanje
objavljamo prosta dela in naloge
opravljanje mizarskih del - 2 delavca
Kandidati morajo poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje:
- da imajo strokovno izobrazbo mizar
ti da imajo 2 leti delovnih izkušenj v stroki
- poskusno delo 90 dni
Vse pravice in obveznosti so določene v samoupravnih splošnih aktih TOZD Vzdrževanje. Kandidati naj predložijo pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh od dneva objave na naslov: Kemijska industrija »Kamnik«, Kamnik, Fužine 9.
Se bo nagelj razcvetel?
Vabimo vas
ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ KAMNIK
Momo Lisičić
TELO V GIBANJU
Razstava športne figuralike Razstavišče Veronika, Kamnik
od 26. marca do 11. aprila 1987 vsak delavnik od 9. do 12. in 16. do 18. ure,
ob sobotah le dopoldne
Otvoritev razstave v četrtek, 26. marca 1987 ob 18. uri
V programu nastopajo plesalke plesne skupine Click-Samantha
Šolskega kulturnega društva Srednje ekonomsko-naravoslovne
šole
Rudolfa Maistra iz Kamnika. Celovečerna folklorna prireditev
JUGOSLOVANSKI PLESI
Velika dvorana kina dom, Kamnik PETEK, 27. marca 1987 ob 19. uri
Nastop ene od vodilnih reprodukcijskih folklornih skupin pri nas-folklorne skupine EMONA iz Ljubljane, ki letos praznuje 20-letnico svojega obstoja in uspešnega delovanja
REVIJA GLEDALIŠKIH SKUPIN OBČINE KAMNIK
2.-4. april 1987
Program:
Četrtek, z. aprila
Velika dvorana kina DOM, Kamnik ob 16 uri:
Gledališka skupina kd Srednja vas K. Šuber: SVOJEGLAVCEK Režija Zdenka Klančnik ob 19 uri:
Gledališka skupina kd Motnik F. Svoboda: POSLEDNJI MOŽ Režija Jože Semprimožnik
PETEK, 3. aprila
Velika dvorana kina DOM, Kamnik ob 10 uri:
Dramski krožek ŠKD SENŠRM, Kamnik MACHADO, MALA ČAROVNICA Režija Tina Romšak ob 16 uri:
Gledališka skupina KD I. Cankar, ŠMARTNO L. de Vega: PREMETENO DEKLE Režija Franc Hribar ob 20 url:
Mladinsko kulturno društvo PEDENJMOZIC, Kamnik SATIRIZHNI SHPEKTAKEU Režija MKD Pedenjmožic Dvorana Kulturnega DUPLICA ob 19 url:
Gledališka skupina KD J. Čebul), KOMENDA H. Wiegel: NAMIŠLJENI ZDRAVNIK Režija Olga Marinkovič
SOBOTA, 4. aprila
Velika dvorana kina DOM, Kamnik
ob 16 uri:
Gledališka skupina KD ZGORNJI TUHINJ M. Štefanac: VEČNA LOVIŠČA Režija Marija Kadunc ob 19 uri:
Gledališka skupina KD SVOBODA DUPLICA T. Partljič: ŠČUKE PA NI Režija Franc štebe
Po predstavi slovesen zaključek revije, podelitev priznanj, pogovor o gledališču pri nas, srečanje sodelujočih
Vstopnice za vse prireditve bodo (naprodaj) pri blagajni kina dom, (tel. 831-441, zvečer), informacije o (pred) prodaji (zlasti za skupine) pa lahko dobite tudi na zko Kamnik, Titov trg 20, tel. 831-616. VUUDNO VABLJENI!
MKD PEDENJMOŽIC
ponuja v ogled
SATIRIČEN SPEKTAKELJ
ponovitvena premiera
V petek, 3. aprila ob osmih zvečer v kinu Kamnik Pridite tudi Vi, pa čeprav vam bo potem žal!
Pustne norčije
Pustne veselice so za nami in vsi upamo, da bo kmalu prišla pomlad.
Letošnje pustovanje je bilo v Kamniku precej pestro. Od pustne sobote pa do srede maškare niso mirovale. Na sobotni večer takore-koč ni bilo gostinskega lokala, kjer ne bi maškare naredile veselja, okrog hiš pa je dišalo po pustnih dobrotah.
Glavno praznovanje pusta v soboto je bilo v športni hali in v obeh diskotekah - Kluba Laser in Encijanu. Nadaljevalo se je v torek, med drugim je pustovanje obsedlo učenec SENŠ Rudolfa Maistra, saj so imeli ples. precej dijakov pa je bilo našemljenih tudi med poukom; seveda so tudi profesorji pokazali dobršno mero razumevanja za pustne norčije.
Za najmlajše jc poskrbela OZMP, ki je organizirala sprevod maškar po ulicah Kamnika. Prišlo jc veliko majhnih in malo večjih otrok, vendar še vedno precej manj kot prejšnja leta. Najbrž sta bila kriva mraz in veter, v takem vremenu se človek še kako hitro prehladi. Kljub vsemu je bilo videti kar precej domiselnih mask, poleg kopice ustaljenih kavbojev, indijancev in klovnov. . .
V sredo, ko jc bil torkov Ziv-žav že mimo, so pusta »končno« in
Izvirni plesi »Kamniške Bistrice« v Cankarjevem domu
Soboto, 4. aprila, bo osrednji slovenski kulturni hram. Cankarjev dom v Ljubljani, posvetil folklori. V pestrem celodnevnem programu se bodo na Srečanju folklornih skupin Slovenije predstavile najboljše slovenske folklorne skupine - otroške skupine, izvirne odrasle folklorne skupine s plesi domačega kraja in reproduktivne folklorne skupine s plesi jugoslovanskih narodov in narodnosti. Veliko priznanje kamniški folklori in našemu amaterskemu kulturnemu delu je, da je za nastop v ugledni druščini na največjem kulturnem prizorišču Slovenije izbrana tudi folklorna skupina »Kamniška Bistrica« iz Kamnika.
Ob enajstih dopoldne bo deset izbranih otroških folklornih skupin pretežno iz osnovnih šol predstavilo plese, šege. igrice, iz-šlevanke . . . Pokazali bodo, kako iz igre prehajajo v ples.
Ob štirih popoldne in ob pol osmih zvečer pa bodo nastopile odrasle folklorne skupine: prireditvi, v katerih se bodo predstavile - prizorišče nastopov bo Velika dvorana CD - bosta imeli naslov: »Če plesat me pelješ, en fantov'c ti dam,« in »Kolo zaigrajmo«. V prvi gre za nastop izvirnih, v drugi pa se bodo predstavile najboljše slovenske reproduktivne folklorne skupine.
V popoldanski program republiškega srečanja folklornih skupin, ki ga je oblikoval strokovni odbor za folklorno dejavnost pri Zvezi kulturnih organizacij Slovenije, se je - kot rečeno - uvrstila tudi Folklorna skupina »Kamniška Bistrica« iz Kamnika: na
prireditvi bo kot izvirna folklorna skupina zastopala oziroma predstavljala Gorenjsko.
S tem nastopom »Kamniška Bistrica« tudi doma nastopa v samem vrhu slovenskih izvirnih folklornih skupin in samo potrjuje status, ki si ga jc pridobila v dvajsetih letih načrtnega in predanega dela tako doma kot tudi v tujini.
Program plesov, ki so ga naši plesalci pripravili, bo dovolj pisan in zanimiv, da bodo obiskovalci v njem lahko nedvomno našli kaj zanimivega oziroma takšnega, kar jih bo pritegnilo.
Zato ste k ogledu vabljeni in dobrodošli vsi, ki vam jc folklora pri srcu! T. F.
Natečaj za mlade pisce
Člani Centra za obveščanje in propagando pri OK ZSMS Kamnik želijo spodbuditi mlade novinarske navdušence k pisanju, zato so se odločili organizirati natečaj, v katerem lahko sodeluje vsak, ki ni poklicni novinar. Tema za pisanje je: Moji prvi koraki v novinarstvu. Od predvsem mladih, ali tudi ne, pišočih ljudi pričakujemo, da bodo sodelovali v čim večjem številu. Držati se morajo predloženega naslova, pisanje ne sme biti prosti spis, za izražanje svojih pisnih zmožnosti naj uporabljajo eno izmed novinarskih zvrsti (reportaža, poročilo, intervju). Tekst mora obsegati vsaj eno in pol tipkane strani z novinarskim razmakom (2,5).
Tekste pošljite na naslov OK ZSMS KAMNIK GREGORČIČEVA 2 do 30. aprila s pripisom: za natečaj. Najboljše čakajo lepe knjižne nagrade. D. G.
IMP DO Ogrevanje vodovod
Razpisuje štipendije za IV-stopnjo
20 štipendij - monter ogrevalnih instalacij 20 štipendij - monter vodovodnih instalacij
Izobraževalni program se izvaja v Centru srednjih šol v Domžalah, v Skofji Loki ali v Murski Soboti - glede na prebivališče kandidata.
Kandidati se lahko prijavijo na naslov IMP DO OGREVANJE VODOVOD, Pot k sejmišču 30, 61231 Črnuče ali na telefon (061) 374-747.
Stanovanjsko in komunalno gospodarstvo SKG p.o. Kamnik
objavlja na podlagi sklepa 14. seje delavskega sveta z dne 25. 2. 1987
javno licitacijo
za prodajo odpisanega osnovnega sredstva Kombi zastava 435 F cena 150.000 din
Licitacija bo v torek, 7. 4. 1987 ob 12. uri v sejni sobi DO SKG Kamnik, Steletova 8.
Pravico do sodelovanja imajo vse pravne in fizične osebe, ki bodo vplačale 10% kavcijo od začetne vrednosti I i citiranega zneska.
Kupljeno osnovno sredstvo kupec plača v 15 dneh. Prometni davek plača kupec.
Ogled osnovnega sredstva je mogoč na dan licitacije Vse informacije dobite osebno ali po telefonu 832-211.
Pustni sprevod za otroke
dokončno pokopali za eno leto. Vsakega veselja je enkrat konec, še
dobro, da se vsako leto ponovi.
Tekst in foto: DAMJAN GLADEK
Cepljenje psov proti steklini	
Na podlagi odredbe o preventivnih cepljenjih in diagno-	
stičnih ter drugih preiskavah v letu 1987 (Ur. I. SRS 46/	
86) in Zakona	o varstvu živali pred kužnimi boleznimi,
morajo vsi lastniki psov v občini Kamnik pripeljati svoje	
pse, od 4 mesecev starosti dalje, na cepljenje proti ste-	
klini.	
Stroški rednega cepljenja so 2.400 din. V primeru, da	
lastnik psa ne	more pripeljati na cepljenje po razpore-
du, ga lahko pripelje na cepljenje na Veterinarski zavod	
Kamnik - Domžale, Kamnik, Perovo 20, od 7. do 8. ure	
zjutraj.	
Opomba: Breje in doječe psice se cepijo po odstavitvi.	
6. 4. 1987 ob	Kraj cepljenja
18. uri	Motnik, pri Flegarju
9. uri	Špitalič, pri trgovini
10. uri	Zg. Tuhinj, pri Kavsarju
11. uri	Laze pri Pošti
12. uri	Šmartno, pri Hvaletu
13. uri	Pšajnovica, pri Pestotniku
7. 4. 1987 ob	
8. uri	gostilna Zlata kaplja v Soteski
8.30	Sela, pri Spruku
9 30	Srednja vas. pri Ustanku
10.30	Velika Lašnja, pri Zalazniku
11. uri	Vranja peč, pri šoli
11.30	Sp. Palovče, pri Kladniku
12. uri	Zg. Palovče, pri Remsu
8. 4. 1987 ob	
8. uri	Šmarca. pri Jarmanu
9. uri	Volčji potok, pri zbiralnici mleka
10. uri	Tunjice, pri Jamovcu
11. uri	Godič, pri Hribarju
9. 4. 1987 ob	
8. uri	Komenda, pri Kramarju
9.30	Moste, pri mlekarni
11. uri	Križ, pri Čubru
12. uri	Podgorje, pri Rozmanu
10. 4. 1987 ob	
8. uri	Sp. Stranje, pri Pernetu
9. uri	Kregarjevo, pri Prodniku
10.30	Krivčevo, pri Jurčku
11.30	Gozd 4, Spruk Franc
12. uri	Černivec, pri gostilni
11.4. 1987 ob	
8. uri	Nevlje, pri Novaku
9.30	Kamnik, pri Veterinarskem zavodu
	Perovo 20
Zamudniki 13.	4. 1987 ob
8. uri	Motnik
8.45	Laze
9.15	Srednja vas
10.15	Komenda
11. uri	Šmarca
11.45	Kregarjevo
15.-16. ure	Kamnik, Perovo 20
Cepljenje za zamudnike bo na istem kraju kot je redno	
cepljenje.	
	Veterinarski zavod
	Kamnik - Domžale
Zveza združenj borcev NOV SRS občinski		
odbor — Kamnik		
Cene zdravilišča Strunjan za mesec: marec, april in		
maj		
Cene za člane ZZB NOV		
	hotel	bungalovi
	Svoboda	
MAREC, APRIL		
enoposteljna soba	9.680	8.320
dvoposteljna soba	7.760	6.640
MAJ		
enoposteljna soba	11.280	9.600
dvoposteljna soba	9.040	7.680
Turistična taksa: 250 din na osebo na dan.		
Zavarovanje: 60 din na osebo na dan		
Za vse druge goste pa so cene naslednje:		
	hotel	bungalovi
	Svoboda	
MAREC, APRIL		
enoposteljna soba	12.100	10.400
dvoposteljna soba	9.700	8.300
MAJ		
enoposteljna soba	14.100	12.000
dvoposteljna soba	11.300	9.600
Turistična taksa: 250 din na osebo na dan		
Zavarovanje: 60 din na osebo na dan.		
Podrobnejše informacije lahko dobite v pisarni		
Občinskega odbora ZZB NOV Kamnik.		
OO ZZB NOV Kamnik		
,jit8 inlEtv, 'v t>l8jn9tEd
Utok, tovarna usnja Kamnik, n.sol.o., Usnjarska 8
TOZD Usnjena konfekcija TOZD Usnjarna in DSSS
objavljajo prosta dela in naloge:
V TOZD Usnjena konfekcija
1. krojenje usnja v krojilnici Kamnik in obratu Špitalič
2. ročna dela II v galanteriji
Pogoji: pod 1.:
- krojilec usnjene konfekcije
- 6 mesecev delovnih izkušenj
- poskusno delo 60 dni pod 2.:
- pomožni dodelovalec usnjene konfekcije ali usnjene galanterije
- 3 mes. del. izkušenj
- poskusno delo 60 dni
V TOZD Usnjarna
mizarska dela II
Pogoji:
- IV. stopnja strokovne izobrazbe - mizar
- 6 mes. del. izkušenj
- poskusno delo 30 dni
V DSSS
Pomožna dela v kuhinji
Pogoji:
- III. stopnja strokovne izobrazbe - kuharski pomočnik
- 6 mes. del izkušenj
- poskusno delo 30 dni
Pisne prijave z dokazili pošljite v splošno-kadrovski sektor Tovarne usnja UTOK Kamnik, Usnjarska 8, Kamnik v roku 8 dni od objave. Rok za obvestilo o izidu izbire je 15 dni.
lek
LEK Ljubljana
Tozd Kemija, proizvodnja kemičnih izdelkov, r.o., Mengeš, Kolodvorska 27
objavlja prosta dela in naloge:
delavec higienik
za čiščenje poslovnih, pisarniških in pomožnih prostorov
ter opreme
Pogoji:
- osnovna šola
- 6 mesecev delovnih izkušenj
- delo je popoldansko
- poskusno delo 30 dni
voznik viličarja
za prestavljanje in prevažanje paletiziranega blaga Pogoji:
- končana poklicna šola oz. osnovna šola
- 1 leto delovnih izkušenj
- tečaj za viličarista
- poskusno delo 60 dni
varnostnik gasilec
za zaščito premoženja in nadzorovanje objektov. Pogoji:
- končana triletna poklicna šola
- 1 leto delovnih izkušenj
- zaželen tečaj za poklicne gasilce
- poskusno delo 60 dni
- delo je izmensko
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev objave sprejema 8 dni po objavi kadrovsko-pravni sektor delovne organizacije LEK Ljubljana, Ljubljana, Verovškova 57.
Komisija za delovna razmerja
Elektroelement, n. sol. o., Izlake, TOZD Svit, n. sol. o., Kamnik
objavlja
prosta dela in naloge:
1. samostojnega tehnologa-projektanta
Pogoji:
- dipl. inž. strojništva
- aktivno ali pasivno znanje nemščine ali angleščine
- dveletne delovne izkušnje
- trimesečno poskusno delo
2. samostojnega tehnologa mase
Pogoji:
- dipl. inž. kemijske tehnologije
- aktivno ali pasivno znanje nemščine ali angleščine
- dveletne delovne izkušnje
- trimesečno poskusno delo
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejemamo osem dni po objavi v Splošni službi TOZD SVIT, Kamnik, Bakovnik 4/a.
1) TITAN
kanonik
Tovarna kovinskih izdelkov in livarna Kamnik, Kovinarska 28
razpisuje
javno licitacijo rabljenih osnovnih sredstev:
št.		inv. št.	izkl. cena
1.	vrtalni stroj	390	65.000
2.	vrtalni stroj	451	300.000
3.	vrtalni stroj	471	500.000
4.	vrtalni stroj	624	15.000
5.	baterijski viličar MIN Niš,		
	nosilnost 1250 kg	12180	575.000
6.	pisalni stroj	3450	10.000
7.	strojna žaga	2782	120.000
8.	tehtnica 500 kg	4064	20.000
9.	pisalni stroj	3709	20.000
10.	pisalni stroj	10320	90.000
11.	računalniška oprema IBM (več delov)		
Javna licitacija navedenih osnovnih sredstev bo v torek,
dne 31. 3. 1987 ob 12. uri v sejni sobi DO Titan.
Ogled je možen na dan licitacije do 12. ure. Licitacija
po sistemu Ogledano-kupljeno.
Udeleženci licitacije morajo vplačati kavcijo v višini
20% od izklicne cene na blagajni DO Titan.
Plačilo kupnine in prevzem osnovnih sredstev v 5 dneh.
Prometni davek plača kupec.
Osnovna šola 27. julij Kamnik
Komisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge
1 perica-šivilja, čistilka
Delo se sklene za nedoločen čas, s polnim delovnim časom.
Pogoji: tečaj iz šivanja in higienski minimum.
Nastop dela takoj oz. po dogovoru. Poskusno delo traja en mesec. Rok prijave je 15 dni.
fO ljubljanska banka
Gospodarska banka Ljubljana
n.sub.o.
Poslovna enota Kamnik, Tomšičeva 1
Svet poslovne enote Kamnik objavlja prosta dela in naloge
— administrativna pomožna dela
Pogoji: IV. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske ali administrativne smeri in 6 mesecev delovnih izkušenj. Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas - nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom.
Kandidati naj prijave z dokazili o izobrazbi pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov Ljubljanska banka Gospodarska banka Ljubljana, PE Kamnik, Tomšičeva 1.
OBVESTILO
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kamnik obvešča, da je na območju zazidalnega načrta B2 Perovo predvidena gradnja garažne hiše s 116 garažnimi boksi in poslovni objekt za osnovno preskrbo. Orientacijska cena garažnega boksa na dan 30. 3.1987 z neto površino 13,70 m2 znaša 3,540.000 din.
Poslovni objekt obsega okrog 300 m2 poslovne površine in je namenjen za:
- uslužnostno dejavnost
- prodajo na drobno
- servisno dejavnost
Prednost pri nakupu garažnih boksov bodo imeli stanovalci z območja B2 Perovo.
Vse interesente za nakup garažnih boksov oz. poslovni prostor prosimo, da pošljejo primerne prijave v roku 15 dni po objavi obvestila na naslov: Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kamnik, Steletova 8.
Informacije v zvezi z razpisom interesenti dobijo po tel. 832-211.
»Svilanit« Kamnik — TOZD Svila
rabi za svoj proizvodni program več zunanjih sodelavcev za izdelavo kravat in metuljčkov. Delo je priložnostno.
Vse informacije dobite osebno ali po telefonu 831-711 int. 05.
»Svilanit« Kamnik, TOZD Svila
Popravek
V 5. številki Kamniškega občana od 9. marca 1987 je v zahvali pokojne ALBINE LEVAK nastala neljuba napaka v navedbi priimka: Novak namesto LEVAK. Za nenamerno napako se svojcem opravičujemo.
Uredništvo
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice
NEŽKE KORBAR
Ivanove mame iz Most 58, Komenda
se najiskrenejc zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje in dobrodelne darove. Posebna zahvala sosedom Dolčičcvim za iskreno pomoč. Zahvala moškemu pevskemu zboru iz Komende, dr. Panjtarju in dr. Pcternelovi za pomoč pri lajšanju bolezni in gospodu župniku Nikolaju Pavlicu za poslovilne besede ter opravljen pogrebni obred. Vsem, še enkrat, iskrena hvala.
Žalujoči vsi njeni
Moste, Preserje, marca 1987
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega sina, očka, brata in strica
IVANA PREZLJA
Kregarjevo 16, Stahovica
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala gasilcem, pevcem in gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred.
Žalujoči: mama, hčerki Anita in Jasmina, sestri Draga in Mira z družinama in drugo sorodstvo
Stahovica, Kamnik, februarja 1987
ZAHVALA
Po dolgi in hudi bolezni se je iztekla življenjska pot naši dragi mami, stari mami, sestri in teti
MARIJI VRANKAR
Udamčevi mami iz Lok v Tuhinju
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, ki ste nam veliko pomagali, sorodnikom, prijateljem, znancem, sodelavcem in vsem, ki ste se v tako velikem številu prišli poslovit od nje in jo pospremit na njeni zadnji poti. Hvala za podarjeno cvetje in izrečena sožalja. domačemu pevskemu zboru in tovarišu Radu za zapete in zaigrane žalostinke in gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala tudi dr. Sedlaku in patronažni službi Zdravstvenega doma Kamnik za pomoč.
Žalujoči vsi njeni
Loke, Srednja vas, Stranje, Stara Sela, Rožično, Kamnik, Moste, februarja 1987
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica
JAKOBA BURJE
p. d. Pirčevega ata iz ltrezij 9
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje, nam izrekli sožalje ali kakorkoli pomagali. Posebna zahvala g. župniku za opravljen cerkveni obred, Zvezi borcev Kamniška Bistrica - Godič, pevcem za zapete pesmi in našim sodelavcem iz Titana, Svita, Ete in Tamiza.
Žalujoči vsi njegovi
Brezje, Godič, Mengeš, Klemcnčcvo, marca 1987
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, sestre, tete in tašče
ANGELE ERJAVŠEK
Roševe mame iz Bistričice 33
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem, ki ste se prišli poslovit od nje, ji darovali cvetje, jo pospremili na njeni zadnji poti in nam izrekli sožalje. Hvala DO Titan, Donit, Stol in Utok. Posebej se zahvaljujemo dr. Kralju in medicinski sestri, gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem za čustveno zapete pesmi.
Žalujoči: vsi njeni
Bistričica, Županje njive, Rožično, Košiše, Kamnik, Stahovica, Loke, februarja 1987
ZAHVALA
Tiho in skromno, kot je živela, nas je po dolgi in težki bolezni zapustila naša ljuba žena, mama, stara mama, sestra in teta
FANI GOLOB
rojena SVETLIN iz Podgorja
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, sodelavcem, prijateljem in znancem, ki ste z nami delili žalost in bolečino. Hvala vsem za pisna in ustna sožalja, darovano cvetje, denar za cerkvene namene in za številno spremstvo na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo gospodu župniku za opravljen pogrebni obred, medicinski sestri Nežki Novak in drugemu osebju Doma počitka Mengeš za skrbno nego.
Žalujoči: vsi njeni
Podgorje, Kamnik, Ljubljana, Kanada, februarja 1987
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi našega dragega moža, očeta, sina, brata, strica in starega očeta
JOŽETA HROVATA
iz Bistričice
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom* znancem, prijateljem in sodelavcem, ki ste nam nesebično pomagali v težkih trenutkih, nam izrekli sožalje, pokojniku podarili cvetje in ga pospremili na zadnji poti. Hvala DO Integral, Stol, Slovenijales, Avtoobnova,, OS Kamniškega bataljona Stranje, Zvezi združenj šoferjev in avtomehanikov. Posebej sc zahvaljujemo govorniku za tople besede slovesa, pevcem za ganljivo petje, praporščakom za zadnji pozdrav in g. župniku za lep cerkveni obred.
Žalujoči: vsi njegovi
Bistričica, Domžale, Mengeš, Stranje. Kregarjevo, Županje njive, februarja 1987
Moja mama, ne jokajte za me, za dušo mojo molite, spomnite sc, kako trpel sem in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
V 57. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi, edini sin, nečak in bratranec
FRANCI KOŽELJ
iz Dobrave pri Komendi
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste ga tako številno pospremili na zadnji poti, mu darovali vence in cvetje ter nam izrekli sožalje ali kakorkoli pomagali. Posebna zahvala dekanu in župniku za tolažilne besede in opravljen cerkveni obred ter pevcem za ganljivo petje.
Žalujoči: mama Zofka, tete Ana, Micka, Angela in Kati z družinami ter drugo sorodstvo
ZAHVALA
V 93. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, babica, prababica, sestra in teta
ROZALIJA ŠTRAJHAR
Štefičeva mama iz Srednje vasi 30
Zahvaljujemo se  vsem sorodnikom, sosedom, znancem in našim sodelavcem iz. Svilanita za nesebično pomoč, izrečena sožalja, podarjeno cvetje in za številno spremstvo na njeni zadnji poti. Iskrena hvala cerkvenim pevcem, praporščaku Mo-dicu in g. župnikoma za lepo opravljen pogrebni obred.
Žalujoči: hčerke Minka, Štefka in Angelca z družinami, brat Francelj z družino in drugo sorodstvo
Srenja vas, Ljubljana, Amerika, marca 1987
k
Najboljši odbojkarji šole Frana Albrehta
Tudi na letošnjem občinskem prvenstvu šolskih športnih društev je v soboto, 28. februarja, v veliki športni dvorani kar mrgolelo odbojkarjev. Okrog 120 jih je bilo, in na vseh treh igriščih so odigrali kar 20 tekem. Bili so iz vseh osemletk v občini. Iz Stranj je prof. Boris Jemc pripeljal vrsto obetajočih fantov. Iz šole Ko-mende-Moste je tovarišica Mija Lapova (bivša odlična odbojkari-ca) pripeljala kar dve ženski vrsti. Iz nove popolne osnovne šole na Duplici so prišli fantje, resda po večini še »včerajšnji Brejčev-ci« z odličnim Danilom Marija-šem na čelu in zasedli 2. mesto. Prišla so iz Duplice tudi dekleta, ki jih vodi tov. Irena Podlesnik. Tu pa so bile seveda še po 2 vrsti odbojkarjev iz OŠ Frana Albrehta in Toma Brejca. Trenerka Mojca Lipovšck je pripeljala številno in dobro vrsto deklet iz OŠ T. Brejca, ki so edine premagale dosedanje in nove prvakinje. Slednje »Albrehtovke«, in to dve vrsti, pa je pripravila za te nastope njihova trenerka Polona Ste-letova.
Novi trener na OŠ Frana Albrehta, zagnani Ivan Holc, je dobro pripravil svoje fante, saj prva ekipa z Damjanom Resanovičem na čelu, ki je tudi med najboljšimi v Sloveniji, ni izgubila niti niza.
Obširno organizacijo je v splošno zadovoljstvo izpeljal Odbojkarski klub Kamnik, in zares razveseljiv je bil pregled na številne kadete, kadetinje, pa tudi člane prve in druge ekipe tega kluba, ki so sodili in skupaj z najboljšimi pionirji vodili zapisnike, vrteli semaforje in pomagali koder je to pač bilo potrebno. Rezultati tekem: Dekleta Pred-tekmovanjc: Skupina A : F. Albreht I : T. Brejc I 1:2 (14,-2, —8), T. Brejc I : F. Albreht II 2:0 (9, 12), F. Albreht I : F. Albreht II 2:0 (10,6) Skupina B: Duplica: Komenda-Moste I 0:2 (—8, —12), Duplica : K. Moste 2:1(4,—13,6), K. Moste I: Komenda-Moste II 2:0 (14, 9). Pol-finale: T. Brejca : Duplica 2:0 (10, 8), F. Albrehta I : Komenda-Moste 2:0 (10, 16). Finale: za 3. mesto Komenda-Moste I: Duplica 2:0 (6, S) za 1. mesto F. Albrehta I : T. Brejca 2:0 (9, 3) Končni vrstni red : 1. F. Albrehta I, 2. T. Brejca, 3. Komenda-Moste I, 4. Duplica, 5. do 6. mesto K. Moste II in F. Albreht II.  Fantje:  Predtekmovanje :
Skupina A : OŠ Stranje : T. Brejca I (0:2 (—5, —4), T. Brejca I : Duplica 1:2 (6,—14,—12), Stranje :Duplica0:2 (—14,-9) Skupina B : F. Albrehta I: T. Brejca II 2:0 (0, 3), F. Albrehta II : T. Brejca II 2:0 (3, 12), F. Albrehta I: F. Albrehta II 2:0 (3, 8) Polfi-nale : Duplica: F. Albrehta II 2:0 (3,4), F. Albrehta I: T. Brejca I 2:0 (5, 8) Finale: za 3. mesto T. Brejca I : F. Albrehta II 2:0 (6, 7) za 1. mesto F. Albrehta I : Duplica 2:0 (7, 2) Končni vrstni red : 1. F. Albrehta 1, 2. Duplica, 3. T. Brejca I, 4. F. Albrehta II, 5. do 6. mesto Stranje in T. Brejca II.
Za zmagovalno vrsto pri dekletih, to so pravzaprav še pionirke (roj. 1972), stare letos 15 let in mlajše, so igrale: Saša Slapar, Alenka Gruden, Klara Stare, Barbara Volkar, Katja Kuko-vič, Tina Boltar in Saša Štrajhar.
Pri prvi ekipi ŠŠD OŠ Frana Albrehta pa so igrali naslednji pionirji: Damjan Resanovič, Peter Kukovič, Dejan Gjurin, Tomaž Balentič, Jani Pogačar, Janez Polanc, medtem ko je bil sicer zelo dober igralec Aleš Sitar opravičeno odsoten.
Po slovesnem zaključku prvenstva smo prosili strokovnjake OK Kamnika za njihovo oceno tega tekmovanja. Nad kvaliteto, zlasti pri prvih treh ekipah moških, so še kar zadovoljni. Manj pri dekletih, saj bi bilo zaželeno, da bi več igrale na dve podaji in manj vračale kar prvo žogo brez napada. Kljub temu upajo, da se bosta obe vrsti na bližnjih tekmovanjih za prvenstvo ljubljanskega območja dobro odrezali.
Sicer se pa s pogoji treniranja v okviru ŠŠD na nobeni šoli, razen v Stranjah, ne morejo posebej
pohvaliti. Na Duplici, na primer, nimajo fantje na voljo v telovadnici niti enega treninga na teden, tako, da jih nekaj hodi trenirat na druge šole. Na obeh »centralnih« šolah ni nič boljše. Pri prvakih na OŠ Frana Albrehta se kljub prošnjam stanje ni izboljšalo. Imajo štiri, po kvaliteti in starosti izrazito različne ekipe, vendar morajo fantje obeh kvalitet pri ŠŠD (mlajši in starejši) trenirati le po enkrat tedensko in še to skupaj 1,5 ure in dekleta ravno tako. Za košarko imajo, na primer, teh terminov kar dvakrat toliko. Podobno je na osnovni šoli Toma Brejca, kjer si bodo sedaj, na pomlad, lahko nekaj časa pomagali z na novo zgrajenim, pa ne povsem opremljenim zunanjim igriščem. Na osnovni šoli Komenda-Moste pa sploh nujno, zares nujno, potrebujejo vsi, ne samo odbojkarji, večjo te-levadnico. Nič boljše ni z žogami. Teh je premalo, ali pa so raztrgane. Mogoče bi se dalo glede terminov treniranja kaj storiti, če bi treninge športov, ki ne potrebujejo visokega stropa in ki so bolj kondicijske narave, premestili iz velike športne dvorane oz. iz telovadnice ZTKO npr. v telovadnico v Mekinjah, ki ni polno zasedena.
Seveda pa so ob veliki požrtvovalnosti trenerjev kljub vsemu temu vidni napredki, tako v Stranjah, pa v Komendi oz. Mostah, še najbolj pa na osnovni šoli Toma Brejca. Mnogo še tudi v bodoče pričakujejo od dobrega sodelovanja z mentorji, s profesorji telesne vzgoje in njihove propagande za to zdravo in v Kamniku tako visoko razvito panogo, zlasti še v letošnjem, jubilejnem odbojkarskem letu.
-an
Na kegljišču
Sindikalne športne igre v kegljanju
Letošnje sindikalne športne igre so tako po množičnosti kakor tudi po kakovosti nadpovprečno uspele. Te športne igre, kijih organizira Keglja-ški klub Kamnik pod mentorstvom občinskega sindikalnega sveta Kamnik, se vrstijo že dolgo časa, zato za njih med delavci-člani sindikata, vlada veliko zanimanje.
V vseh disciplinah kegljaškega tekmovanja od 2. do 16. marca je sodelovalo skoraj 350 ljudi iz delovnih in drugih organizacij. Nastopalo je 14 moških ekip (6 članov). Med najboljše so se uvrstile:
UTOK I. 2361 kegljev, Svilanit 2341 kegljev, Stol 2306 kegljev.
Sodelovalo je tudi 6 ženskih ekip (3 članice). Najboljše uspehe so dosegle:
Stol 1117 kegljev, Titan 1067 kegljev, Upokojenke 1-931 kegljev.
V disciplini borbenega tekmovanja
(10 članov) je sodelovalo 13 ekip. Najboljše so bile:
Menina 741 kegljev, Titan 718 kegljev, Stol 688 kegljev.
V tekmovanju posmeznikov je sodelovalo 98 članov. Najuspešnejši so bili:
Miro Scmprižnik 441 kegljev, Brane Potočnik 438 kegljev, Janez Hančič 430 kegljev.
Med članicami, ki jih je tekmovalo 17, pa so bile najboljše:
Štefka Flerin 424 kegljev, Olga Sta-rovasnik 395 kegljev, Veronika Oso-lin 394 kegljev.
Ob zaključku tekmovanja so najboljše ekipe prejele pokale, najboljši posamezniki in posameznice pa medalje, ki jih je podelil Slavko Šuštar st., član komisije za šport in rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu.
STANE SIMŠIČ
Spet v Izolo
Tu smo vsi najboljši odbojkarji osnovnošolci (razen tovarišev iz Stranj).
Februarja se je v počitniškem domu upokojencev Slovenije v Izoli zvrstilo na počitnicah kar 146 upokojencev občine. Tokrat so hoteli v kamniškem društvu ustreči vsem interesentom in jim omogočiti zimski počitek in kopanje v morski vodi. Uspelo jim je-
Z nekoliko nestrpnosti so upokojenci pričakovali odhod v Izolo. Vedeli so, da bo druščina dokaj številna, pestra in tudi vesela. Prijavljanje je potekalo izredno hitro in že mesec dni pred odhodom so bila skoraj vsa mesta popolnjena. Poleg upokojencev iz kamniškega društva je bila močna tudi skupina iz Komende. Največji del te skupine je preživel v Izoli 6 dni, precejšen del pa 11 dni.
Ugodnosti in gostoljubja, ki so jih bili deležni, se kamniški upokojenci niso nadejali, čeprav so bili vedno dobro sprejeti in deležni prijaznega odnos vsega osebja doma. Izredna pozornost domskih delavcev, vključno z di-
rektorjem doma, do kamniških upokojencev je marsikoga navdušila, da se bo ponovno kot gost oglašal v Izoli. Nadvse so bili zadovoljni, tako s prehrano, kakor tudi z organizacijo družabnega življenja. Osebje doma je kar trikrat v tem času organiziralo zabavne večere, upokojenci, ki so praznovali rojstni dan med bivanjem v počitniškem domu, pa so bili deležni še posebne pozornosti.
Kamniško društvo, ki sledi željam svojih članov, bo zato ponovno organiziralo male počitnice in se je o njih že dogovorilo z upravo doma v Izoli.
Naslednje take počitnice bodo od 21. do 26. aprila in od 26. aprila do 1. maja 1987. Interesenti pa se lahko prijavijo za oba termina skupaj.
Prijave društvo upokojencev Kamnik že zbira in upokojenci se že lahko vpisujejo ob hkratnem plačilu celotnega zneska. Vpisovanje bo trajalo vse do zasedbe prostih mest. Društvo ima rezerviranih 80 do 100 ležišč.
STANE SIMŠIČ
Uspešna smučarska sezona v Komendi
Letošnja /ima je bita vsem zelo naklonjena. Zaradi izrednih snežnih razmer smo tudi pri nas v Komendi lahko pripravili teč tekmovanj.
Prizadevni delavci smučarskega kluba so dobili s Krvavca tcptalni stroj, kije poteptal smučišče na Skcle-tovem hribu, smučišče na Skeletovem hribu, smučišče za Lončarsko zadrugo in naredil krajšo (ekaško progo. Tako so na tekaških progah na začetku lahko trenirali tudi kamniški biatlonci. Našim najmlajšim pa smo omogočili športne dneve na poteptanih smučiščih. Prav tako so imeli šolarji med počitnicam dovolj smučanja, kajti naša smučarska vlečnica je delala ves dan. Člani kluba: Milan Šinkovec -st., Franc Vidmar. Miro Hančič, Jože Kern, Milan Zorman, Emil Zgonc, Marjan Stole, Cveto Hafner, Darko Hacin in drugi so vse lepo organizirali, tako. da med zimskimi počitnicami vlečnica ni stala; dežurstva prizadevnih članov so bila dobro razporejena po dnevih.
Na smučišču za Lončarsko zadrugo smo imeli štiridnevni začetni smučarski tečaj. Udeležba je bila dobra, saj sta imela šlii idnevni začetni smučarski tečaj. Udeležba je bila dobra, saj sta imela mentorja Milan Zorman in Rudi Prele kar .'s tečajnikov. Zadnji dan tečaja je bil L« kmovanje, katerega so si ogledi!      starši tečajni-dariti mo-
ramo, da je cena tečaja le simbolična,
V nedeljo, 25. januarja, smo imeli na Skeletovem hribu veleslalom krajevnih skupnosti Križa, Most in Komende. Tekmovali smo vil. starostnih skupinah. Razveseljivo je, da je bilo na startu tudi devet predšolskih otrok. V vseh ostalih kategorijah pa je bilo 100 tekmovalcev.
rezultati:
PREDŠOLSKI:
1. Strehovec Blaž, 2. Osolnik Matej, 3. Košir Dejan. Pionirke do 4. razre-' da: 1. Strehovec Damjana, 2. Šuštar Alenka, 3. Ovijač Monika. Pionirke do 5. do 8. razreda: 1. Ovijač Mateja. Pionirji do 4. razreda: 1. Uršič Sebast-jan, 2. Peterlin Andrej, 3. Smrekar Tonči. Pionirji od 5. do 8. razreda: 1. Kočar Boštjan. 2. VVeisseigen Gregor, 3. Mišja Robert. Ženske do 30 let: 1. Uršič Joži, 2. Prele Mojca, 3. Križman Marija. Moški nad 45 let: 1. Krušnik Ivan, 2. Sodnik Slavko, 3. Brulc Martin. Moški od 36 do 45 let: 1. Vidmar Frane, 2. Kern Lovro, 3. Uršič Janez. Moški od 26 do 35 let: 1. Strehovec Frnac, 2. Štele Marjan, 3. Kepic Milan. Moški do 25 let: 1. Hančič Miro,
2. Šinkovec Milan, Plevel Edo.
V petek. 30. januarja 1987 smo imeli nočni slalom za pokal Smučarskega kluba Komenda. Kljub najhladnejši noči, saj je bilo kar -25°C, se je na
startu zbralo 125 tekmovalcev iz Komende, Nevelj, Stranj, Kamnika, Mengša, Trzina, Kranja, Škofje loke, Lahovč, Strahovice, Sore in Kopra.
REZULTATI: Pionirji - pionirke: 1. Valenčak Franci SK Trzin 23.90, 2. Hribar Tone ŠD Ncvlje 24.06, 3. Vrhovnik Tomaž SD Stehovica 24.96. Ženske: 1. Šijanec Sonja SD Strahovi-ca 34.67, . Oražem Jana SD Mengeš 35.97, 3. Štupar Bernarda SD Komenda 39.92. Moški nad 30 let: 1. Potočnik Janez SD Šk. loka 23.25, 2. Strehovec Franc SD Komenda 23.96, 3. Virjent Ciril ŠD Nevlje 24.86. Moški do 30 let: 1. Galjot Rok ŠD Jurij Upnik 20.72, 2. Uršič Tomo ŠD Jurij Lipnik 22.22, 3. Brdnik Tone Komar GD Sora 22.44.
Prvi trije v skupini so dobili medalje.
Pokal za najhitrejši čas je osvojil Rok Galjot. Podeljen je bil tudi pokal za ekipnega zmagovalca. Ekipno seje štel najboljše uvrščeni tekmovalec iz vsake starostne skupine.
1. SD Komenda 61 točk,
2. SD Mengeš 45 točk,
3. SD Strahovica 40 točk,
4. ŠD Nevlje 35 točk,
5. ŠD Jurij Libnik 25 točk, Škofja loka 25 točk, Trzin 25 točk,
8. Komar GD Sora 15 točk.
V nedeljo, 1. februarja, pa smo organizirali slalom KS Križa, Most in Komende. Na startu je bilo zopet 69 tekmovalcev, od tega 6 predšolskih.
REZULTATI:
Pionirke do 4. razreda: 1. Drolc Maja, 2. Cevka Vanja, 3. Drolc Tina.
Pionirke od 5. do 8. razreda: 1. Sodnik Klavdija. Pionirji do 4. razreda: 1. Avguštin Rok, 2. Žičnic Igor, 3. Ko-drin Ivan. Pionirji od 5. do 8. razreda: 1. Cevka Primož, 2. Mišja Robert, 3. Zgonc Janez. Ženske: 1. Štele Biserka 2. Zarnik Natalija, 3. Križman Marija. Moški od 36 do 45 let: 1. Kern Štefan. 2. Žinič Drago, 3. Vidmar Franc. Moški od 26 do 35 let: 1. Lah Marko. 2. Kepic Milan. 3. Prele Rudi. Moški do 25 let: 1. Štebc Matjaž, 2. Zorman Milan, 3. Plevel Edo.
Poleg tekmovanj, ki smo jih imeli doma, smo se udeleževali tudi tekmovanj, ki so jih organizirali drugi klubi. Tako smo se udeležili nočnega slaloma na Kužni v petek, dne 6, februarja. Osvojili smo nekaj dobrih mest pri pionirkah: 1. Strehovec Damjana, 2. Boben Vanja, 3. Boben Vesna.
Pri pionirjih pa je bil Boštjan Kočar tretji.
V soboto, 7. februarja, smo se udeležili občinskega prvenstva pionirjev, pionirk in cicibanov, ki ga je organiziral ŠD Jurij Libnik v Repšah.
Med eicibankami je bila prva Damjana Strehovec, pri mlajših pionirjih, Grega VVeisseisen tretji, pri starejših pionirjih pa Boštjan Kočar drugi.
V soboto, 7. februarja zvečer, smo bili tudi na nočnem slalomu v Mengšu, kjer smo imeli tudi nekaj vidnih rezultatov.
S tako prizadevnim delom z mladimi tekmovalci že dosegamo dobre rezultate. Zato imamo prijavljenih tudi 10 tekmovalcev za pokal Maximarke-ta, ki bo v Kranjski gori.
RUDIPRELC
Zaposlim šiviljo za šivanje pletenin in pletilca na avtomatskih pletilnih strojih. Špenko Cirila, Moste 95/a, Komenda, tel. 841-523.
Kotno sedežno garnituro, malo rabljeno, poceni prodam. Inf. na tel. 841-488 ali 847-163.
Žaganje drv dopoldne in popoldne. Franc Bruser, Trg svobode 4, Kamnik.
Kupim brako prikolico, tel. 832-350.
SERVIS termoakumulacij-skih peči, Matija Zibclnik, Zavrti 5, Mengeš, tel. 737-194.
Od 30. marca dalje bomo prodajali kokošji gnoj s farme Podgorje. Gnoj bomo nalagali na vozove vsak dan od 7. do 16. ure.
Iščemo tudi interesente za dnevni odvoz gnoja s farme Duplica. Priporočamo nakup!
JATA - OE Duplica
Naše življenje
»Zjasnilo se mi bo spet mračno lice,
spet upanje bo v srcu zelenelo in ustom dalo sladke govorice;
na novo bo srce spet oživelo, v njem rasle jasnih poezij cvetlice
in gnale bodo nov cvet bolj veselo.«
Gotovo poznate te znamenite Prešernove verze, ki krasijo tudi glasilo gojencev ZUIM Kamnik z naslovom Naše življenje. Da so gojenci zelo prizadevni in aktivni, pove že to, da so v tem šolskem letu izdali že dve številki glasila.
Glasilo je lično, zvezano z barvnim trakcem in res vredno mu je posvetiti nekaj časa. Gojenci ZUIM znajo tako živo, s posebnim navdihom, opisati svoja razmišljanja in doživetja. Spoznala sem, da med zdravo in telesno prizadeto mladino pravzaprav ni nobenih razlik v razmišljanju. Kot mi, tudi oni razmišljajo o prihodnosti, o tem, kakšnega fanta oziroma dekle si želijo, kaj bi radi postali v življenju. Največ gojencev si želi, da bi zopet shodili in tako uživali življenje v popolni sreči.
Gojenec Boris je v glasilu napisal članek o obisku razstave arhitekta Jožeta Plečni ka in poudaril, kako so bili srečni, ker jim je bil omogočen ogled del tako pomembnega človeka, ustvarjalca. Torej, to je lahko pobuda njihovim profesorjem in vzgojiteljem, da v prihodnje organizirajo še kaj podobnega.
Posebej sta me v glasilu pretresla prispevka gojencev v spomin sošolcema, ki sta jih za vedno zapustila. Najhuje je, kadar smrt kosi med mladino.
Gojencem ZUIM Kamnik želim še naprej tako uspešno literarno udejstvovanje.
SAŠA MEJAČ 2 c SENŠRM Kamnik
lit Kamniški obča t
KAMNIŠKI OBČAN, glasilo občinske konference SZDL Kamnik - Kamniški občan je aprila 1981 ob 20-letnici izhajanja prejel srebrni znak OF-Ureja Svet za informiranje, predsednik Janez Pirš, in uredniški odbor v sestavi: Janez Balantič, Katarina Cerar, Damjan Gladek, Romana Gr-čar, Dušica Jesenik-Brem-šak, Ivo Pire, Matic Romšak, Stane Simšič in Jana Taškar, glavna in odgovorna urednica. Tehnični urednik Franci Mihevc. Strokovna sodelavka Vera Mejač. - Izhaja dvakrat mesečno - Naslov uredništva: Kamnik, Titov trg 9, telefon 831-311 - tekoči račun pri OK SZDL 50140-678-57039 - Kamniški občan -Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tiska ČGP Delo v Ljubljani.