ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA GRADBENI RAZVOJ LJUBLJANE OD DOGRADITVE JUŽNE ŽELEZNICE DO POTRESA L. 1895 VLADO VALENČIČ I. Dograditev južne železnice skozi Ljubljano ni mogla ostati brez vpliva na gradbeni razvoj mesta. Železniško postajo, tedaj le- žečo izven mesta, je ^ilo treiba na,vezati nanj z novimi cestami; svet ob njih je 1m1 pri- praven kot stavbni prostor za nove hiše. V dobi nastajajoče industrije je tudi Ljub- ljana dobila več industrijskih podjetij.' Ne- katera so postala za posamezne mestne dele tako značilna, da so dala ime bližnjim uli- cam. Po 1. 1837 zgrajeni bombažni predil- nici, ki je stala pred kolodvorom, je današ- nja Pražakova ulica nosila ime Predilne uli- ce. V današnji Slomškovi ulici je stal prvi ljubljanski paromlin, ulico so zato imenovali Parne ulice (Dampfmühlgasse). GoTuji ko- nec Resljeve ceste je nosil naziv Fabriške ulice, ker je bila ob njej postavljena pli- narna (fabrika za plin).^ Za stavbni razvoj mesta so nastali novi pogoji in s tem tudi nove urbanistične na- loge za mestno upravo. Ivan Gutman, ki je v letih 1858—1861 kot županov namestnik opravljal županske posle, je uvidel, da mora mesto imeti regulacijski načrt kot osnovo pri podeiljevanju gradbenih dovoljenj za nove zgradbe kakor tudi za prezidavo starih hiš. Dal je izdelati tak načrt mestnemu stavbnemu nadzorniku Francu Pollaiku. Iz- delani načrt s Pollakovini poročilom je Gut- man 29. aprila 1861 izročil gradbenemu odboru, da bi o njem razpravljal in ga nato predložil mestnemu svetu v sklepanje.' Rav- no v tistih dneh, ko je bil regulacijski načrt predložen gradbenemu odboru, pa je prišlo do spremembe v mestni upravi. Za novega župana je bil izvoljen Mihael Ambrož. Sicer je razumljivo, da novi občieski svet ni pri- čel takoj razpravljati o predloženem regu- lacijskem načrtu, čudno pa je, da v času Ambroževega županovanja sploh ni prišel na dnevni red. Ponovno je sprožil vprašanje regulacij- skega načrta Gutman, tedaj kot magistratni svetnik in gradbeni referent, nekaj mesecev po Ambroževi smrti. V poročilu, v katerem se je zavzemal za odobritev načrta po ob- činskem svetu, je poudarjal, da imajo vsa glavna in tudi mnoga podeželska mesta in trgi lokalne in situacijske načrte, ki dajejo sanornice pri podeljevanju gradbenih dovo- ljenj za nove stavbe in prezidave. Tudi Ljubljana potrebuje tak načrt za bodočnost, ker se je mesto pričelo širiti. Nekatere stare zgradbe s svojimi nerodnimi ogli že ovirajo promet; potrebne bodo prezidave, ker jih ne bo mogoče pustiti v dotedanji obliki. Bodočo ureditev je treba predvideti z regulacijskim načrtom. Z nekakim ponosom je Gutman ugotovil, da je prejšnja občinsika uprava — on jo je tedaj vodil kot županov namestnik — to potrebo uvidela in dala izdelati regu- lacijski načrt, ki ga označuje tudi kot njen »labodji spev«. Magistrat je Gutmanovo po- budo takoj sprejel in župan dr. Gosta je naročil gradbenemu odboru, naj pripravi svoje predloge. Toda tedaj PoUakovih na- črtov ni bilo mogoče najti; pod županom Ambrožem so bili nekam založeni. Zato je mesto naročilo pri državnem mapnem uradu nove mapne skice, da bi na njihovi osnovi napravili nov regulacijski načrt.^ Iz ohranjenih spisov ni mogoče posneti točni potek vseh nadaljnjih okolnosti, ki so spremljale delo na regulacijskem načrtu. Pretekla so štiri leta, preden je to vprašanje zopet prišlo na dnevni red. L. 1868 se je založeni Pollakov načrt našel slučajno v županovi pisarni. Zdi se, da ga je Pollak potem še dopolnil ab predelal; v začetku 1. 1869 ga je predložil magistratu v oidlo- čitev. V svojem poročilu omenja, da gradijo v novejšem času hiše zlaBti na polju za vrtovi šentpetrskega predmestja (med Sv. Petra, sedaj Trubarjevo cesto in železnico) ter ob Dunajski, sedanji Titovi, in Celovški, sedanji Gosposvetski cesti. Na načrtu je označil nove ceste in rdice, za nekatere ob- siix)iječe je predvidefvail razširitev in spre- membe; označene so bde tudi stavbne črte. Nove ceste so bile predvidene v širini šest sežnjev (seženj je meril 1.8% m), hodnika na vsaki strani bi bila široka po en seženj, tlakovana žlebova za odtok vode pa po dva čevlja (čevelj je 0.316 m), tako da bi vozovom namenjeno cestišče imelo širino tri sežnje in dva čevlja. Iz PoUakovega poročila se vidi, da je v načrtu posvetil največ pozor- nosti ureditvi ulic v delu mesta, ki je na- stajal med železnico, Kolodvorsko ulico, sedaj Mose Pi jade. Sv. Petra cesto in Kravjo dolino, sedaj Vidovdansko cesto, ter prosto- rom med Dunajsko in Celovško cesto. Po- sebej omenja še novo stavbno črto v Babji dolini, ljudski naziv za današnjo Vegovo ulico, v Gledališki, danes Woilfovi ulici, v Špitalski, današnji Stritarjevi ulici, na Šol- skem, današnjem Vodnikovem trgu, na Po- 135 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Ijaiiiski cesti iii v Streliški ulici. Njegove na- vedbe v poročilu kažejo, da je upošteval vse okoliše, v katerih se je mesto širilo. Ker se načrt ni ohranil, vsaj v Mestnem arhivu ga ni mogoče zaslediti, ne vemo, kakšen je bil v podrobnostih. Iz spisov je mogoče ugoto^ viti le, da je bil leta 1869 po naloigu takrat- nega župana izročen predsedniku gradbene- ga odbora Maliču.' Njegova nadaljnja usoda je zavita v temo; nisem moigel dognati, da bi se občinisiki svet z njim ukvarjal. O vzroku, zakaj ni büo započeto delo na regulacijskem načrtu dovedeno takrat do konca, so mogoče le domneve. Leta 1869 je prevzel mestno upravo nov občinski svet z nemško večino. Možno je, da se novi gospo- darji na magistratu niso strinjali z delom svojih predhodnikov. Mogoče so bili odlo- čilni finančni razlogi. Na dnevni red je vpra- šanje regulacijskega načrta prišlo zopet leta 1873 ■— župan je bil tedaj Karel Dežman —, ko je mesto najelo premijsko posojilo v zne- sku 1,500.000 gld. in je šlo za uporabo tega denarja. Občinski svet je tedaj med drugim sklenil, da napravi regulacijslci načrt in je naročil gradbenemu odboru, da pripravi po- trebne predloge.* Zanimivo je, da se ob tej priložnosti izvršena dotedanja dela sploh niso omenila. II. Novo spodbudo za izdelavo regulacijskega načrta je dala leta 1873 ustanovljena Kranj- ska stavbna družba. Ta si je pridobila ob današnji Cankarjevi cesti in na Vrtači ob- sežna zemljišča z namenom, da jih parce- lira za stavbišča in zazida s stanovanjskimi zgradbami. V začetku leta 1874 je predložila občinskemu svetu spomenico, v liaiteri je po- udarjala potrebo po načrtu, ki naj bi določil smernice za gradbeno dejavnost, in je ob- enem predložila isvoj osnutek regulacijskega načrta za zahodni in severni del mesta.' Osnutka v spisih ni, zato moremo njegovo vsebino povzeti le iz razlage v spomenici. Operat stavbne družbe je vzel za osnovo podaljšanje Tržaške ceste, ki naj bi v ravni črti dosegla Celovško cesto. Opis se sklicuje na v načrtu označene točke; ker načrta ni, ni mogoče točno ugotoviti, kako naj bi pred- videna podaljšana Tržaška cesta potekala. Zdi se, da je bila ta misel pozneje izvedena z današnjo Prešernovo cesto. Pravokotno na to cesto je bilo projektiranih več ulic, ki so bile presekane s prečnimi ulicami. Z napra- vo nove Tržaške ceste bi odpadel del stare, ki je potekala nekoliko vijugasto od začetka današnje Prešernove pri »Lovcu« nekako do tam, kjer jo je prerezala Nunska, današnja Veselova ulica, potem se je obrnila proti današnjemu opernemu gledališču, od tod pa po Cankarjevi na Dunajsko, danaišiijo Titovo cesto. Ceste, ki bi se odcepile od nove Trža- ške ceste, so bile projeiktirane največ tako, da so se iztekale v že obstoječe ulice. Pri projektiranju sedanje Cankarjeve ceste in vzporedne Kidričeve ulice je bilo predvide- no, da bo prej ali slej podrto vojaško skla- dišče, ki je stalo na prosioru med tema uli- cama in delno tudi na prostoru sedanjih ulic. Prostor med novo Tržaško cesto in železnico je bil zamišljen kot park. Predlog Kranjske stavbne družbe je bil izročen gradbenemu odboru, da bi, kar bi ustrezalo, uporabil pri izdelavi iiieistnega re- gulacijskega načrta. V spremnem pismu je župan Dežman opozoril zlasti na vprašanje Lattermannovega drevoreda, ki je takrat se- gal nekaiko do Beethovnove ulice in bi po načrtu stavbne družbe odpadel v dolžini okrog 100 metrov. •Za izdelavo načrta, ki bi točno določil stavbüe črte, se je 1. 1875 zavzemal občinski svetnik Franc Potočnik. V obširnem poro- čilu je posebno poudarjal slabe strani, ki jih ima pomanjkanje regulacijskega načrta, kot se je to pokazalo v več primerih pri novih gradbah kot tudi pri prezidavah starih zgradb. Predlagal je, naj bi občinski svet določil komisijo petih članov, ki naj bi se ukvarjala z vprašanjem določanja stavbnih črt. Do te komisije sicer ni prišlo, pač pa je naslednjega leta mestni stavbni urad. pred- ložil regulacijski načrt, ki ga je izdelal mestni inženir Wagner.^ Načrt ni zajel ce- lega mesta, temveč le zahodni del, kjer se je v tisti dobi največ gradilo. To je bil okoliš med Dunajsko cesto, Selenburgovo ulico, Gradiščem in železnico. V pripombah k svojemu načrtu pripominja Wagner, da je moral, ker je Kranjska stavbna družba nekatere parcele že zazida'la, to upoštevati pri projektiranju ulic. Omenja, da so v tem okolišu predvidena ustrezna lepa stavbišča za javne zgradbe. Kot se vidi iz načrta, glede novih cest ni bil tako velikopotezen kot Kranjska stavbna družba. Tržaška cesta bi bila v svoji glavni smeri ohranjena, ravno tako tudi Lattermannov drevored do točke, kjer se je stikal s Tržaško cesto. Predvideval pa je novo cegto od današnjega križišča Prešernove ceste z Veselovo (prejšnjo Nun- sko) ulico, ki hi potekala v ravni črti do Gosposvetske ceste. V glavnem je to smer današnje Prešernove ceste. V smeri pravo- kotno na to cesto so bile predvidene le tri ulice, današnja Šubičeva, Cankarjeva in Puharjeva, vzporedno s Prešernovo pa dve. 136 Načrt zahodnega dela Ljuljljane s sfavbjiimi črtami in predvideno razširitvijo mesta do proge Južne železnice (1. 187(1) 137 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO K li A J j: V N O ZGODOVINO Beethovnova in Zupančičeva ulica. Zupan- čičeva ulica bi po tem načrtu segala do da- našnjega Borštnikovega trga. Nove ulice so bile projektirane tudi v trikotu med želez- nico, Titovo in Gosposvetsko cesto. Grad- beni odbor, ki je dobil Wagnerjev načrt v obravnavo, si ni upal zavzeti nikakega sta- lišča, temveč je predlagal občinskemu svetu, naj imenuje komisijo strokovnjakov izmed občinskih svetnikov, članov magistrata ter drugih izvedencev, da načrt podrobno pro- učijo in povedo svoje mnenje. Občinski svet je na seji 18. februarja 1876 ta predlog odobril.' In kot že nekolikokrat prej je bila končna beseda o regulacijskem načrtu zopet odložena. V svojem poročilu je inženir Wa- gner omenil, da so v delu tudi regulacijski načrti za severni del mesta, to je Šentpetrsko in Kapucinsko predmestje. Kot se zdi, taki načrti občinskemu svetu niso bili predloženi. Ker ni bilo splošnega regulacijskega na- črta, je moralo mesto cd primera do pri- mera projektirati nove ulice in določati stavbne črte. Tako je občinski svet 1. 1872 sklepal o zgraditvi ceste na gorenjski kolo- dvor in o določitvi ulic in stavbnih črt med Celovško cesto in kolodvorom ter sprejel tak načrt za smernico pri bodočih gradbah.^" Verjetno tudi s tem vprašanje še ni bilo urejeno. L. 1874 je Peter Kosler, lastnik ob- širnejšega zemljišča v tem okolišu, predla- gal parcelacijski načrt v odločitev. Ostal je nerešen, ker si je železnica kot mejašinja pridržala svoj pristanek." L. 1876 je bila sklenjena ureditev ceste in stavbnih črt med Mesarskim, sedanjim Zmajskim mostom in železniško postajo, to je današnje Resljeve ceste, za katero so se potegovali zlasti pre- bivalci šentpetrskega in poljanskega pred- mestja. Ta cesta naj bi vzpostavila zvezo že- leznice tako z notranjim mestom kot tudi z obema omenjenima predmestjema in z Do- lenjsko cesto.'^ Ko je bila 1. 1882 Resi jeva cesta odprta in določena stavbna črta za novo učiteljišče, je mestni stavbni urad iz- delal načrt za ulice v tem delu šentpetrskega predmestja in določil stavbne črte, kar je občinski svet odobril. S tem je bilo treba vskladiti tudi ulice in stavbne črte ob vo- jašnici na Taboru, katere graditev so pri- pravljali." Istega leta je bilo sklenjeno, da se prične mesto dogovarjati z državo glede preložitve Tržaške ceste, ki naj bi šla od ,>Lovca« mimo stavbišč Kranjske stavbne družbe na Vrtači, Lattermannovega drevo- reda, vil in Kotlizeja ter dosegla Celovško cesto." Čeprav torej ni bilo veljavnega regula- cijskega načrta, se je mesto v konkretnih primerih ravnalo več aH manj po naprav- ljenih osnutkih. Kljub temu so tisti, ki so se ukvarjali z urbanističnimi vprašanji, živo občutili pomanjkanje takega načrta, ki ne bi le od primera do primera skušal krpati zunanje mestno lice, temveč bi postavil ve- likopoteznejše in naprednejše smernice za bodoči razvoj mesta ter za njegovo regulacijo. L. 1887 je postal član gradbenega odbora in odbora za olepšavo mesta občinski svetnik Ivan Vladimir Hrasky, deželni inženir. Na njegov predlog se je občinski svet pričel po- novno ukvarjati z vprašanjem regulacijskega načrta. V svojem poročilu je Hrasky kritično pokazal nezadovoljivo urbanistično stanje. Na eni strani so bili gosto zazidam mestni deli brez zraka in sonca, brez vrtov in brez prostora za živahen promet, manj zazidanim okolišem pa so manjkale ceste, kanalizacija in razsvetljava. V mestnem središču so to- varne, pivovarne, plinarne, pralnice, stro- jarnice, bolnice, pristave, vojašnice in kaz- nilnice; lepša stanovanja, šole, muzeji, lokali za okrepčilo in razvedrilo pa so v odročnih ulicah na periferiji. Ce bi Ljidjljana že imela svoj regulacijski načrt, ne bi bila zgrajena v eni najlepših ulic — mišljena je Resljeva cesta — plinarna in ne bi bilo raznih tovarn, lop, skladišč in zidov na zemljiščih, kjer je bilo prej prazno, pa se sedaj širi mesto. Hrasky je tudi grajal prakso izdajanja grad- benih dovoljenj za prezidavo starih hiš, s katerimi se za desetletja odlagajo zaradi prometa potrebne ureditve ulic in cest.*^ V razpravah, ki so bile v občinskem svetu, so se omenjali tudi že do takrat izdelani osnut- ki za regulacijski načrt, toda Hrasky jih je ocenil kot nezadovoljive in neuporabne. Sam je izdelal podrobno poročilo glede tehničnih del, ki jüi je treba opraviti v zvezi z regu- lacijskim načrtom ter je tudi podal smer- nice, ki naj bi bile odločilne za bodoči grad- beni razvoj mesta. Regulacijski načrt mora predvidevati prostor za nove bolnice, vojaš- nice, šole, znanstvene zavode, trgovske in indnstrijske zgradbe, poslopja za družal>ne namene, ljudsiko higieno kot n. pr. kopališča itd. PoJeg tega je treba zagotoviti stavbišča za zdrava stanovanja, določiti ulice in trge kot naravne prometne žile ter tudi spreha- jališča in povezati vse s kanalizacijsko mrežo. Regulacijski načrt ni torej — ta pri- pomba velja brez dvoma prejšnjim osnutkom — svojevoljno zaznamovanje novih ulic z rdečo barvo, temveč mora biti do kraja pre- mišljen operat, ki ga, bo mogoče ugodno oceniti na veliki, moderni Ljid>ljani po de- setletjih njenega razvoja. Hrasky je svoj predlog povzel v treh točkah: 1. izvrši naj ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA se merjenje mesta in izdela točen načrt; ta dela naj opravi mestni geometer, ki naj se za ta posel nastavi; 2. za napravo splošnega razvojnega in regulacijskega načrta naj se razpiše konkurz; 3. definitivni regulacijski načrt naj bi izvršil po dovršitvi operatov prvih dveh točk mestni geometer po posa- meznih sekcijah. Ko bi ta načrt postal pra- vomočen, bi služil za usmerjanje gradbenega razvoja.*' Občinski svet je Hraskyjev predlog odo- bril; v proračunih za leti 1889 in 1890 je bilo za napravo regulacijskega načrta pred- videno po 4000 gld. Toda obe leti je ostal znesek neizkoriščen.*' Kljub sprejetemu skle- pu in zagotovitvi finančnih sredstev mesto ni pričelo s pripravami za regulacijski na- črt. Sicer je mestni gradbeni urad še v času, ko je mestni svet razpravljal o Hraskyjeveni predlogu, pripravljal regulacijske načrte na način, ki ga je Hrasky ironiziral. Ohranjen je osniitek načrta mestnega dela med Dalma- tinovo uljico. Titovo cesto, kolodvoTom in Kolodvorsko ulico, napravljen junija 1888. Ves ta zemljiški kompleks je bil s projekti- ranimi ulicami razdeljen na siavbne bloke. Na osnutkii so začrtane ulice, ki so danes v tem okolišu, le da je ulica, ki naj bi tekla po vsej širini tega zemljiškega kompleksa, zaradi zgradbe sodne palače v njegovi sredi- ni sedaj razdeljena na dva dela, Trdinovo in Čufarjevo ulico. Osnutek tudi ni pred- videval park pred sodno palačo." III. V šestdesetih letih, ko se prvikrat ome- njajo regulacijski načrti za Ljubljano, še ni sledu o gradbeni dejavnosti, usmerjeni na zazidavo novih mestnih delov. To nam po- kažejo podatki o številu hiš, ugotovljenih pri posameznih ljudskih štetjih. Tu upošte- vamo le Ljubljano brez notranjega mesta, ki ga tvori katastrska občina Ljubljana me- sto. V notranjem mestu je bil gradbeni pro- stor že izrabljen in se na svojem prostoru horizontalno ni več širilo. Njegov gradbeni razvoj sem že obravnaval.*' Naslednji po- datki o številu hiš se nanašajo na druge ljubljanske katastrske občine, označene kot predmestja. Od ljudskega štetja leta 1857 do nasled- njega štetja leta 1869 se je število hiš v pred- mestnih katastrskih občinah povečalo od 687 na 744, torej za 57 hiš.^" Toda 24 hiš je bilo v tem. razdobju zgrajenih na Karolinški zem- lji, to je na prej mestnih barjanskih zemlji- ščih, ki so jih po izsušitvi barja na novo kolonizirali in je nova naselbina imela agrar- ni značaj. V istem razdobju je bilo po 9 hiš zgrajenih v Poljanskem in Šentpetrskem predmestju, 6 pa v Trnovem. V Gradiščii in Kapucinskem predmestju, ki sta za šir- jenje mesta v prvi vrsti prihajala v poštev poleg Šentpetrskega predmestja proti želez- niški postaji, je štetje leta 1869 ugotovilo eno hišo več kot leta 1857. O rasti mesta v tem razdobju je mogoče govoriti le toliko, kolikor gre za gradbe med kolodvorom in mestom, te pa so bile maloštevilne in tudi malopomembne. Gradbena dejavnost za po- večanje stanovanjske površine se je izražala največ v nadzidavanju in prezidavanju že obstoječih poslopij. Kot prezidava večjega obsega naj bo omenjena nadzidava drugega nadstropja in dozidava južnega trakta pri poslopju Kranjske hranilnice na današnjem Krekovem trgu, kjer je sedaj agronomska in gozdarska fakulteta.^* Za streliščem, sedaj ob Strmi poti št. 3, je Viljem Cloetta, švicar- ski konzul v Trstu, zgradil leta 1862 vilo, v kateri je preživljal poletne mesece. Zdi se, da je bila to prva v sodobnem stilu zgrajena vila v Ljvd)ljani, naslednjo je leta 1869 zgra- dil Albert Samassa na Karlovški cesti št. 1. Največja in najpomembnejša nova stavba v tem obdobju je bila hiša Luke Tavčarja na Ajdovščini, kjer je kavama »Evropa«. Lastnik jo je sam označil kot veličastno po- slopje (Prachtgebäude). Zidano je bilo leta 1867 po načrtih arhitekta Tietza.^^ Brez dvo- ma je smel biti lastnik tedaj ponosen na to svojo zgradbo. Do tedaj skromna gradbena dejavnost se je poživila v naslednjem desetletju, kar je bilo v zvezi s splošnim gospodarskim pro- c vi torn v začetku sedemdesetih let. Posebej za Ljubljano je bila pomembna leta 1870 do- grajena gorenjska železnica. Znatna gospo- darska pridobitev je bila ustanovitev tobač- ne tovarne, za katero so bile leta 1873 do- grajene tovarniške zgradbe ob Tržaški cesti. Po številu zaposlenega delavstva je sodila med največje obrate na slovenskem ozemlju; kmalu po svoji usitanovitvi je zaposlovala nad tisoč oseb, dvajset let pozneje je imöla nad dva tisoč delavcev in delavk.^' Gotovo je podjetje takega obsega vpHvalo na grad- beno dejavnost v svojem okolišu. Leta 1871 je Kranjska hranilnica pričela graditi na Vegovi ulici poslopje za realko, leta 1875 je bila zgrajena šola na Grabnu, leta 1879 je Kranjska hranilnica zidala svoje uipravno poslopje v današnji Tomšičevi ulici, leta 1883 je bilo z znatno njeno podporo zidano muzej- sko poslopje, leta 1886 vojašnica na Taboru, leta 1887 otroška bolnica v Streliški ulici.-'' Tudi leta 1887 je društvo za gradnjo delav- 139 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO skih stajnovanj, ustanovljeno po pobudi Kranjske hranilnice in z njeno pomočjo, pri- čelo z zidavo delavskih stanovanjskih hiš na zemljišču, kjer je bila pozneje urejena Hranilniška ulica.^^ Leta 1889 je pričela gra- diti Filharmonična družba, tudi s podporo Kranjske hranilnice, koncertno dvorano na Kongresnem trgu.^' Leta 1884 je bilo zgra- jeno učiteljišče na Resljevi cesti, leta 1889 šola na Ledini.^' Leta 1892 je bilo dograjeno sedanje operno gledališče; Narodni dom so pričeli graditi še pred potresom, dovršen pa je bil leta 1896.^^ V istem razdobju je bilo zgrajeno poslopje za hiralnico na Vidovdan- ski cesti, Marijanišče na Poljanski cesti, Rokodelski dom na Komenskega cesti in do- zidan nov trakt uršulinskega samostana ob Kongresnem trgu.^' Število novo zgrajenih pomembnejših slavb, namenjenih za javno uporabo, je bilo v dveh desetletjih kar znatno; njihova lega kaže, v katere mestne dele je bila nova grad- bena dejavnost usmerjena. FinančSo je to dejavnost precej podprla Kranjska hranil- nica, ki se je razvila v močan denarni za- vod in je velik del svojih sredstev redno uporabljala za splošnokoristne namene. Tudi zasebna podjetnost se je v gradbeni dejavnosti od sedemdesetih let naprej po- večala. Zidanje stanovanjskih hiš je postalo ugoden način za nalaganje denarja; hiše so nudile kapitalu varnost ter zagotavljale stal- no in primemo obrestovanje. Za gradbeni razvoj Ljubljane v obravnavanem obdobju je značilna pobuda Kranjske stavbne druž- be, ki je odločilno vplivala na zazidavo ne- katerih mestnih delov. V obliki delniške družbe leta 1875 ustanovljeno podjetje je združilo večje število ljubljanskih kapita- listov in je pristopilo k velikopotezni akciji, s katero je dalo Ljubljani'cele ulice novih hiš. Kranjska stavbna družba je takoj po svoji ustanovitvi kupila od Andreja Malica, last- nika hotela »Stadt Wien«, hotel s sosedno hišo in obsežno zemljišče v izmeri skoraj treh oralov nekako med sedanjo Titovo in Prešernovo cesto ter Tomšičevo ulico in Cankarjevo cesto. Leta 1875 pa je kupila še na Vrtači zemljišče v obsegu nad pet ora- lov. Na teh zemljiščih je bilo treba urediti ulice; parcelacija v primerne stavbne par- cele je zahtevala tudi preložitev že obsto- ječih cest. Da bi pri tem uveljavila svoje koristi, je družba zelo iniciativno posegala v odločanje o regulacijskem načrtu za pri- zadete mestne dele. Prvi dve hiši je Kranjska stavbna družba pričela graditi leta 1874, to sta bili hiši št. 3 in 5 na Cankarjevi cesti. Načrta je napravil dunajski arhitekt Julij Dörfel, bil je tudi član družbinoga upravnega odibora. V istem času je povečala svoj hotel »Stadt Wien« z zgradbo dvonadstropnega dvoriščnega tiakta. Do leta 1883 je bil zemljiški kom- pleks do sedanje Zupančičeve ulice z izjemo poznejše Hammerschmidtove hiše (Tomši- čeva ulica št. 4) zazidan; zgrajene hiše je družba prej ali slej prodala, nekatere par- cele je prodala že pred gradnjo, ki je bila potem izvedena za račun kupcev. Od zgra- jenih stavb naj bo posebej omenjena leta 1881 za Franca pl. Gariboldija v Beethovnovi ulici prostorno in gospos-ko zidana enostano- vanjska hiša.'« Leta 1926/27, ko je bila urad- no poslopje Zbornice za trgovino, obrt in in- dustrijo, je njeno notranjost preuredil arhi- tekt Plečnik. Ob Cankarjevi cesti od Župan- čičeve ulice do Prešernove ceste so bile zgra- jene v tem razdobju tri vile. Ena je bila po- zneje porušena, ker je bilo na tistem mestu zgrajeno gledališče. Z zazidavo stavbišč na Vrtači je družba pričela leta 1889; najprej je bila zgrajena hiša na vogalu Prešernove in Erjavčeve ceste, v naslednjih letih do leta 1895 je na tem zemljišču ob Prešernovi in Erjavčevi cesti ter Levstikovi ulici zgradila deloma za srvoj, deloma za tuj račun skupno deset stavb. Ob Erjavčevi cesti na levi strani proti Gradišču, na zemljišču, kupljenem od Seunigovih de- dičev, pa je zgradila v letih 1892—1894 tri vile, eno za svoj račun, toda pozneje jo je prodala.'* Vila na vogalu Prešernove in Er- javčeve ceste je bila 1. 1%0 porušena in je na tem prostoru postavljen Kidričev spomenik. Primerjana z aktivnostjo Kranjske stavbne družbe je ostala vsa druga zasebna gradbena dejavnost tega razdobja v bolj skromnih me- jah. Do leta 1884 so bile zgrajene le posa- mezne dvo- in trinadstropne hiše v Kolo- dvorski in Čopovi ulici ter na Komenskega cesti.s^ šele leta 1884 in v naslednjih letih so nekaj več gradili. Lekarnar Viljem Mayr je zgradil dve dvonadstropni hiši ob Trubar- jevi cesti št. 2 in 4 po načrtu arhitekta Fer- dinanda Hauserja. Na vogalu Emonske in Aškerčeve ceste je bila zgrajena dvonad- stropna stavba Nikolaja Ronerja, Petru Schleimer ju, trgovcu v Varšavi, pa je Kranj- ska stavbna družba zgradila novo dvonad- stropnico na Titovi cesti št. 4, kjer je bila podrta prejšnja stavba z gostilno »Pri za- poni« (Zur Schnalle).'' Na Rimski cesti št. 10 si je postavil hišo dr. Munda, gradila jo je stavbna družba.'* Bolj sistematično so gra- dili ob Resljevi cesti. Zgradba učiteljišča je bila že omenjena; južna železnica je ob gor- 140 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA lijem koncu postavila tri stanovanjske hiše za svoje uslužbence. Leta 1888 je Kranjska stavbna družba zgradila najemniško stano- vanjsko hišo za Martina Trpotca (vogal Res- ljeve in Cufarjeve ulice), ki jo je označila kot eno najlepših zasebnih zgradb v Ljub-i ljani.^5 V istem času so nastale še nekatere: druge hiše in vile na Resljevi cesti, vendar je ostalo ob njej še nekaj praznih stavbišč, ki so bila zazidana šele med obema vojnama ter v zadnjih letih. Resljevo cesto so šteli tedaj med najprivlačnejše dele mesta. V drugih mestnih okoliših so bile zgrajene le posamezne hiše. Načrt za zazidavo v več- jem obsegu si je napravilo Društvo za grad- njo delavskih stanovanj. Društvo je imelo med današnjo Staničevo ulico in Titovo cesto zemljišče s površino okrog 10 oralov. Njegov namen je bil, pridobiti si po možnosti še sosednje parcele. Zemljišče je društvo raz- parceliralo na stavbišča in pričelo graditi stanovanjske hiše. Do leta 1895 je bilo na tem kompleksu zgrajenih pet hiš, v katerih je živelo 40 delavskih družin z 201 osebo. Društvo je v svojih hišah naseljevalo nemške družine.'' IV. Od leta 1873 pa do potresa sta bila grad- beni razvoj in gradbena dejavnost v tesni zvezi s Kranjsko stavbno družbo. Njeni usta- novitelji so bili tedaj glavni predstavniki ljubljanskega gospodarstva; to nam kažejo imena Baumgartner, Kosler, Krisper, Luck- mann, Malitsch, Mayer. Družba ni büa za- mišljena le kot gradbeno podjetje večjega obsega, temveč si je postavila za nalogo tudi nakupovanje za stavbišča primernih zem- ljišč in gradnjo najemniških hiš, vil in dru- gih poslopij za lasten račun. Za tako nalogo so bila potrebna znatna finančna sredstva; v pravilih družbe je bila predvidena druž- bena glavnica do 3,000.000 gld. Tega zneska družba sicer ni dosegla, kajti ob ustano- vitvi je bilo sklenjeno izdati delnice le za 500.000 gld. Med ljubljanskimi kapitalisti je bilo veliko zanimanje za subskripcijo, tako da je ostalo nepodpisanih le tisoč del- nic po 100 gld, ki jih je potem prevzelo trža- ško bančno društvo. Toda preden so bile delnice vplačane, je prišlo do hude gospo- darske krize, ki je zavrla izvedbo zajetnih družbinih načrtov. Zato je bila začetna del- niška glavnica znižana na 250.000 gld; zvi- šana najprej na 350.000 ter potem na 450.000 gld je bila šele po potresu, ko se je znatno razmahnila gradbena dejavnost podjetja.^' Za opravljanje naloge stavbnega podjetja je družba takoj ob ustanovitvi prevzela stavbno obrt Antona Treota z vsem inven- tarjem in gradbenim materialom. Njegov sin Viljem, tudi stavbenik, je postal tehnični vodja družbe. Na tem mestu je bil do leta 1891, ko se je osamosvojil kot stavbenik. Njegov naslednik je bil arhitekt Gerlach do leta 1894, potem je dve leti imel tehnično vodstvo družbin arhitekt Anton Wolf. Vse od družbe do leta 1890 za gradnjo prevzete stavbe, največ po lastnih načrtih, so bile zgrajene pod vodstvom Viljema Treota.'" Zato je bil .skoraj gotovo on tisti, ki je v precejšnji meri oblikoval njihovo arhitek- tonsko lice. Obsežno delo, ki ga je opravila Kranjska stavbna družba v dobi pred potresom, je razvidno že iz splošnega prikaza ljubljan- skega gradbenega razvoja v tej dobi. Njen vztrajno zasledovani namen je bila sistema- tična in načrtna razširitev mesta na zemlji- škem kompleksn med Cankarjevo in Titovo cesto ter Gregorčičevo ulico ter železniško progo. Za ta svoj okoEš si je zasnovala svoj ureditveni načrt, ki ga je v glavnem s po- močjo mesta tudi uveljavila. To ji je bilo precej olajšano gotovo tudi za^to, ker je imela z občinskim svetom tesne zveze; med občin- skimi svetniki je bilo v času, ko je v njem prevladovala nemška večina, vedno več čla- nov družbinega upravnega odbora. Razme- roma svobodno je odločala glede načina za- zidave, ker je postala lastnica velikega dela zemljišč v omenjenem okolišu. Poleg Mali- čevega zemljišča je kupila še Koslerjev vrt,' ki je na to zemljišče mejil in segal do nekda- nje Tržaške ceste (danes gre tam široka peš- pot čez Trg herojev). Od tega zemljišča je pozneje večji del prodala Kranjski hranil- nici za gradbo njene palače, manjši del pa je brezplačno prepustila mestu za ureditev nasadov pred muzejem.'" S svojo odločitvijo, da gradi na tem prostoru, je hranilnica ustre- gla želji občinskega sveta, ki si je prizade- val, da se tu odpre nov mestni del in je v ta namen zagotovil svojo pomoč pri ureditvi novih komunikacij.*" Dejansko je mesto ta- koj pristopilo k ureditvi Knafljeve (sedaj Tomšičeve) ulice. V zvezi s to ureditvijo je leta 1880 dr. Josip Kosler podaljšal znano baročno hišo za nekaj nad pet metrov, tako da je segla, do Knafljeve ulice.** Kranjska stavbna družba je v svojem načrtu predvi- devala tudi današnjo Šubičevo ulico ter raz- širitev in ureditev Nunsike, sedaj Veselove ulice. Ker pa uršulinski samostan ni bil vo- ljan odstopiti potrebno zemljišče in je tudi drugi mejaš pri Nunski ulici zavračal druž- bine predloge, tega načrta ni bilo moigoče izvesti. Pač pa je družbi uspelo po daljših 1411 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO prizadevanjih urediti zvezo med Gradiščem in cesto na Rožnik z Erjavčevo cesto, ko je leta 1890 kupila od raznih posestnikov okrog 3 hektare zemljišč. V načrtu je bilo tudi podaljšanje Hilšerjeve ulici proti Prešernovi cesti, vendar do tega takrat ni prišlo, ker bi bilo združeno z odkupcin nekaterih stavb. Svoje zemljišče na Vrtači je družba leta 1892 ])ovečala čez železniško progo s svetom v izmeri 4 ha, ki ga je kupila od nemškega viteškega reda. Pozneje je kupila še zem- ljišče nasproti topniške vojašnice na Titovi cesti, ki je merilo nad 3 ha.*^ Zdi se, da je bilo poslovno načelo Kranj- ske stavbne družbe kot lastnice velikih za stavbišča namenjenih zemljiških kom- pleksov, investirani kapital čimprej reali- zirati, ne pa špekulacija z zemljišči za daljšo dobo. Zato je skrbela za napravo novih ulic, s katerimi je zemljišča usposobila za stavbne parcele. Kot je videti, ji pri izvajanju njenih načrtov ni šlo za pretirano izkoriščanje stav- bišč z intenzivno zazidavo, kar bi ji najbrž zagotovilo boljši finančni učinek. Znala je združiti svoje koristi z ugodno urbanistično izvedbo, ki je bila tudi za splošnost koristna. Njeno delo ocenjujejo urbanisti še danes kot zelo pozitivno. Četrt, ki je nastala med Gra- diščem, Prešernovo in Cankarjevo cesto ter Gregorčičevo ulico, je še vedno med najlep- šimi deli Ljubljane. »Skrbno zazidana, zelo zazelenjena in nizka je velikopotezno pleme- nita z lepimi cestami, kot s Prešernovo, Tom- šičevo in njenimi vzporednicami. Zaradi tega je še vedno privlačna za naše najbolj re- prezentativne ustanove in je tudi potrebna skrbne nege v vsakem oziru, posebno pa v novih zazidavah.«*' V gospodarskem pogledu je akcija Kranj- ske stavbne družbe brez dvoma zanimiv po- jav. S tem prične v Ljubljani gradnja izra- zito najemniških hiš, torej hiš, zgrajenih z namenom, da bi nosile lastnikom rento. Akcija stavbne družbe pa pomeni tudi afir- macijo sicer domačega toda nemškega kapi- tala. Slovensiki kapitalisti so, sodeč po čla- nih upravnega odbora, mogli biti med del- ničarji le izjeme. Med člani upravnega od- bora je bil v letih 1873 do 1875 tudi Josip Gorup; ker je po tako kratkem času mesto v upravi zapustil, verjetno pri družbi ni bil močneje denarno udeležen. Mogoče ga je v ta krog pritegnil njegov bivši družabnik pri užitninskem zakupu, Martin Hočevar, po rojstvu sicer Slovenec, po prepričanju pa Nemec, ki je bil družbin upravni svetnik do svoje smrti. Kako daleč je šla povezanost in kolika je bila moč nemškega kapitala, kaže tudi dejstvo, da so najemniške hiše in vile. ki jih je zgradila Kranjska stavbna družba na svojih zemljiščih, pokupili Nemci. Ker je ob večji gradbeni dejavnosti pri- manjkovalo domačih zidarskih delavcev, je dmžba pritegovala izvežbane zidarje iz gor- nje Italije, zilasti iz Furlanije. Tem delavcem je bilo treba dati v.so oskrbo, hrano in stano- vanje. Za stanovanje delavcev je družba zgradila predalčasto zgradbo in barake ter kupila tudi v Šiški poslopje v ta namen. Sredi devetdesetih let je mogla dati streho 250 delavcem. iZa hrano so delavci dobivali okrog 20 dkg kruha za zajtrk in poljubno količino polente opoldne in zvečer, poleg tega pa v^sak teden kilogram sira ali, po želji, proti- vrednost v denarju.'''' V. Z gornjim prikazom je zajet gradbeni raz- voj Ljubljane le toHko, kolikor je šlo za več ali manj načrtno in organično razrašča- nje mesta v okoliših, naslanjajočih se na mestno jedro. Nove hiše so gradili tudi v drugih mestnih delih, zlasti na periferiji mesta; v dejanskih predmestjih se je število hiš povečalo. Naslednji pregled kaže število hiš po katastrskih občinah ob popisu pre- bivalstva leta 1857 in 1900. Ljubljana je leta 1900 vzeta v istem obsegu kot leta 1857, to je brez notranjega mesta in brez leta 18% pri- ključenega Starega Vodmata. Za leto 1895, ki je sicer mejnik obravnavane razvojne dobe, ni ustrezajočih podatkov, zato so upo- rabljeni podatki ljudskega štetja iz leta 1900, za katero je bilo število hiš in prebivalcev ugotovljeno tudi po katastrskih občinah. Leta 1857 je bilo posebej izkazano število hiš za Kurjo vas, ki je bila v Karlovškem predmestju, ter Karolinško zemljo, pod ka- tero so razumeli nove naselbine na Barju in je ležala deloma v Karlovškem, deloma v Trnovskem predmestju. Za leto 1900 so ti kraji upoštevani v ustrezajočih katastrskih občinah. V pregledu je navedeno tudi po- vprečno število hišnih stanovalcev, ki kaže na povprečno velikost hiš v posameznih oko- liših. Seveda ne smemo predpostavljati, da pomeni več prebivalcev na hišo v vsakem primeru tudi sorazmerno večjo hišo. Gostota hišnih prebivalcev je bila v hišah, nastanje- nih po delavstvu in drugih gospodarsko šib- kejših slojih, večja kot v hišah, nastanjenih po premožnejšem meščanstvu. Na višje po- vprečno število hišnih stanovalcev v posa- meznih okoliših vplivajo tudi razni zavodi, n. pr. šolski, zdravstveni, v katerih je živelo večje število oseb. Število hiš in povprečno število stanoval- cev na hišo je znašalo:*^ 142 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Skoraj polovica prirastka na številu hiš pride na Karlovško in Trnovsko predmestje. V teh številkah se zrcali zlasti nadaljevanje naseljevanja na Barju, pa tudi število hiš v Trnovem se je v navedenem razdobju več kot podvojilo. Povečanje števila hiš v Kapu- cinskem in Šentpetrskein predmestju je šlo deloma na račun razraščanja mesta v nekda- nji predmestji, kjer so nastale nove mestne četrti z najemnišikimi stanovanjskinii hišami in vilami, deloma pa na račun povečanega obsega gradenj na mestni periferiji, kjer so si iskali stanovanj socialno šibkejši sloji. So- razmerno nizko število prebivalstva so imele hiše v Karlovškem, Krakovskem in Trnov- skem predmestju, torej v treh okoliših, kjer se je še znaten del prebivalstva ukvarjal K kmetijstvom ali vrtnarstvom in so gradili največ enostaiiovanjske hiše. Novi deli mesta, ki so nastali od Cankar- jeve ceste pa do Gradišča in Vrtače ter ob Resljevi cesti, so bili kot stanovanjske četrti namenjeni v glavne'm najpremožnejšemu sloju mestnega prebivalstva. Hiše, ki jih je v tem okolišu gradila Kranjska stavbna družba, so imele povečini velika, prostorna slanovanja, mnogo stanovanj je bilo štiri- in petsobnih. Toda nekatere teh novo zgra- jenih hiš so dobile manjša in skromnejša kletna in podstrešna stanovanja za gospo- darslco šibkejše najemnike. Na dvoriščih so bili pri več hišah zgrajeni hlevi, kajti bogati meščani so imeli konjske vprege. V teh če- trtih so gradili tudi vile. Za gradnjo stanovanj gospodarsko šibkej- ših slojev, zlasti delavstva, je bilo v tem razdobju manj preskrbljeno. Leta 1872 je deželna vlada po naročilu notranjega mini- strstva pozvala magistrat, naj bi dal pred- loge, kako bi se odpomoiglo stanovanjski stiski. Tedaj je župan ugotovil, da v Ljub- ljani sicer ni stanovanjske stiske, da pa so stanovanja gmotno šibkejših slojev in delav- stva ponajveč prenapolnjena in tudi zdrav- stvenim zahtevam niso ustrezala. Priporočal je, naj bi država dovolila davčne ugodnosti za prezidavo raznih praznih žitnih skladišč, hlevov in vozarn v majhna stanovanja. Tudi naj bi se manj strogo uporabljala do- ločila stavbnega reda glede podstrešnih sta- novanj.*" Na kakovost delavskih stanovanj torej niso postavljali visokih zahtev. Prezi- davanje raznih poslovnih zgradb za delav- ska stanovanja je bil dokaj razširjen pojav. Tako pridobljena stanovanja seveda niso ved- no ustrezala higienskim zahtevam. V grad- benih spisih ljubljanskega magistrata dobi- mo primere, da je bila odrejena izpraznitev zdravju škodljivih stanovanj. Akcija za gradnjo hiš z delavskimi stano- vanji je pomenila v tej dobi velik napredek, čeprav je merilo, ki je veljalo za raven de- lavskega stanovanja, znatno zaostajalo za merilom ravni povprečnih meščanskih sta- novanj. Stanovanjske hiše, ki jih je gradilo Društvo za gradnjo delavskih sitanovanj, so imele po osem stanovanj, štiri enosobna in štiri z eno sobo in kabinetom. Stroški za zidavo dveh takih hiš so znašali 57.333 gld. Hiša nasproti opernega g'ledalisca s tremi petsobnimi in dvema dvosobnima s kabine- toma — zgradila jo je Kranjska stavbna družba — je stala 29.000 gld.« Višina teh stroškov kaže na veliko nesorazmerje stano- vanjskega komforta raznih slojev mestnega j)rcibivalstva. Isto velja glede lege stanovanj- skih hiš, delavska stanovanja so gradili na mestni periferiji. Na zemljišču, kupljenem cd nemškega viteškega reda na Vrtači, je Kranjska stavbna družim nameravala leta 1893 zidati stanovanjsko hišo z 18 cenenimi stanovanji, vendar je pozneje to namero opustila.** V tej dobi mestnega razvoja je Ljubljana dobila v novih mestnih delih vrsto stavb, ki so po svojem namenu še danes pomembne. Med temi stavbami naj bo na prvem mestu omenjeno operno gledališče. Glede izbire prostora za gledališče so bile v občinskem svetu ponovno dolge razprave. Prvotno je občinski svet hotel, naj bi dežela gradila gledališče na Krekovem trgu, kjer stoji sedaj Mestni dom. Posamezni občinski svetniki so se zavzemali za prostor na Trgu revolucije, kjer je gledališče prej stalo, nekateri so pred- lagali Resljevo cesto, potem prostor *na da- našnjem Trgu herojev in prostor sredi Trga revolucije. Končno je bil izbran sedanji pro- stor.*" Nadaljnje pomembne stavbe iz iste dobe v bližini gledališča so Narodni doni, muzej in poslopje Kranjske hranilnice, ki pa je bilo leta 1934 dvignjeno za eno nadstropje in prezidano za potrebe ban&ke uprave. Vladna palača na Prešernovi cesti je bila 143 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO dograjena sicer šele leta 1898, toda priprave za to gradnjo so se pričele že leta 1894. »Zgradbe za šole na Grabnu, Ledini in Vrtači, nekdanja realka in učiteljišče so tudi iz predpotresne dobe. Vojašnico na Taboru tvori večje število zgradb, katerih gradnja je iz začetne dobe razvoja tega mestnega dela. Delo na regulacijskih načrtih v tedanji dobi ni pripeljalo do končnega rezultata. Izvršeni so bili le za posamezne nove mestne dele. Regulacijski načrt, izvršen po potresu, je za te mestne dele ohranil v glavnem teda- njo zasnovo. Brez dvoma so bile v zvezi z delom na regulacijskih načrtih izvršene pri- prave, ki so mogle dati koristno podlago za pcspešeno izdelavo regulacijskega načrta, ki je postal nujen zlasti po potresu leta 1895. OPOMBE 1. Rudoilf Andrejka, Najstarejše ljubljanske industrije. Kronika slovenskih mest 1/1934. str. 157 in t86 ter istega avtoTJa Razvoj ijubljanskih industrij med 1859—1869. Kronika VI/1939, str. 91 Sil. — 2. Zaipiisinik hiš deželnega glavnega mesta ljubljanskega. Lijubljania 1877. — 3. Reg. 1 fasc. 673, VII/5 št. 2402/1861. To kakor tudi naslednje arhivsko gradivo, na katerega se sklicujem, je iz Mestnega arhiva v Ljubljani. — 4. Reg I fasc. 673, VII/5 št. 5464./1864. Prim. France Skerl, Ljubljana v prvem desetletju ustavne dobe I860.—>186i9. Ljubljana 1938, str. 67. — 5. Reg. I fasc. 754, XVI/2 št. 1045/1869. — 6. God. III/24 (1873), fol. 29' si. m 49' si.; Reg. 1 fasc. 875, XVI/2 št. 5545/1873. — 7. Reg. I fasc. 875, XVIi/l št. 1637W874 pri gipisu XYI/12 št. 5545/1873. — S. Reg. I fasc. 875, št. 7351/1875 in- št. 1783/1876 pri spisu XVI/2 št. 5545/1875. — Plan des west. Theiles der Stadt Laibach mit Angabe der Baulimen nebst Projekt der Stadt- erweiterung bis zur Siidbahn. Staidtbanamt 1. 1. 1876. A.Wagner. —9. Cod. 111/27, fol.ai' sl. — 10. Cod. III/23 fol. 217' sl., 71 sl. — 11. Reg. I tasc. 875, št. 4558/1874. — 12. Cod. III/27 (1876), fdl. 46' sl. — Laibacher Zeitung 1875, št. 31. — i5. Cod. ni/33 (1882), fol. 13' sl. — 14. Cod. 111/33 (1882), fol. 160'. — 15. Reg. I fasc. 992, XVI/1 št. 10.047/1888. — 16. Cod. III/39 (1888), fol. 89* sl. in 277' sl. — 17. Cod. III/40 (1889), fol. 45; Cod. III/41 (1890), fol. 7; Cod. XII/1, računski eaključelk za leti 1889 in 1890. — 18. Zbirka načrtov, načrt Ljubljane 1888. — 19. Vlado Valen- čič, Prebivalatvo in hiše stare Ljubljane, Kro- nika V/1957, št. 3. — 20. Reg. I. faisc. 667, VI/2, št. 929/1858, število hiš in prd)ivalcev 1. 1857, ter Imenik krajev Vojvodine Kranjske. Sestav- ljen na podlagi ljudskega števiJjenja od 31. de- cembra 1. 1869. Ljubljana 1874. — 21. Reg. I fasc. 752, št. 2868/1861. — 22. Reg. I fasc. 752, št. 4871/1862, fasc. 754. št. 1417/1869 in fasc 755 št. 4443/1867. — 23. Statist. Bericht der Handels- und Cewerbekammer in Laibach ... für das J. 1875. Lj. 1878, Str. 192. — Amtliche Nachrichten des k. k. Ministeriums des Innern betreffend die Unfallversicherung und die Krankenversicherung der Arbeiter. II. Jahrgang 1890, Statistische Uebersicht der angemeJdeten versicherungs- pflichtigen Betriebe. — 24. Reg. I fasc. 875, št. 8041/1871 (realka); fasc. 877, št. 401:1/1879 (Kranj- ska hranilnica); fasc. 994, št. 11.930/1887 (otroška bolnica); Denkschrift über die Thätiglkeit der Krainischen Bangesellschaft während des ersten Viertel-Jahrhundcrtes ihres Bestandes 1873—1898 (v nadaljnjem citirano Denkschrift...]), Ljub- ljana 1898, str. 48 (muzej), str. 52 (vojašnica). — 25. Reg. I fasc. 994, št. 5977/1887 ter Denk- schrift über die Wirksamkeit der krainischen Sparkasse wähirend des dritten Viertel-Jahrhun- dcrtes ihres Bestandes 1870^1895. Ljubljana 1895, Str. 46 sl. — 26. Reg. I fasc. 994, št. 18.225/1888 ter Denkschrift... der krainischen Sparkasse. .., st. 47. — 27. Fraince Ostanek, Splošno izobraževalno šolstvo v Ljubljani od za- četka 18. stol. do 1941. Rokopis v MALj. — 28. Nace Sumi, Arhitektura secesijske dobe v Ljub- ljani, Ljubljana 1954, str. 30. — 29. Reg. I fasc. 876, št. 6764/1875; fasc. 992, št. 5056/1881; fasc. 993, št. 5962/1886; fasc. 993, št. 2305/1888. — 30. Denkschritt..., str. 42 sl. — JI. Denkschrift.... str. 54 sl. — 52. Reg. I fasc. 876, št. 2306/1875; fasc. 877, št. 4396/1878; št. 2394/1879. — 55. Reg. I fasc. 992, št. 2108, 7023 in 20.065/1884. — Dr. Rudolf Andrejka, Trgovska zgodovina Schellen- burgove ulice v Ljubljani. Ponatis iz Trgovske- ga tovariša 1937. — 34. Reg. I fasc. 993, št. 5871/1886. — 55. Denkschrift..., str. 47 in 53. — Popiis prebivalstva 31. decembra 1890. Mapa 21, Realjeva cesta. — 36. Reg. I fasc. 994, št. 5977/1887. — Denkschrift... der krainischen Sparkasse ..., str. 47. — Franc Vidic, Spomini, v knjigi Naš Bežigrad, Ljubljana 1940, str. 33. — 37. Denk- schrift .. ., str. 10. sl. — Reg. I fasc. 859, X/11, št. 5494/1875. — 38. Denkschrift..., str. 33. — 39. Denkschrift..., str. 24 sl. — 40. Reg I fasc. 877, št. 6950/1878. — 41. Reg. I fasc. 877, št. 13.631/ /1888. — 42. Denkschrift..., str. 25 sl. — 43. E. R. Razvoj modeme Ljubljane, Arhitekt 1960, št. 1, str. 3—7. — 44. Denkschrift..., str. 85. — 45. Podatki o številu hiš in številu prebivalcev, na podlagi katerih je izračunano povprečje sta- novalcev, je vzeto za 1. 1857 iz Reg. I fasc. 667, VI/2 št. 929/1858, za leto 1900 iz Gemeimdelexi- con von Krain. Wien 1905, str. 3. — 46. Reg. I fasc. 875, št. 6538/1872. — 47. Denkschrift..., str. 44 in 52. — 48. Reg. I fasc. 1138, št. 2686/ /1893. — 49. Cod. III/39 (1888), fol. 253' sl.; Cod. III/40 (1889), fol. 137' sl. ter Cod. III/41 (1890), fol. 88' sl. 144