44 štev.
V Ljubljani, dne 7. novembra 1901.
XI. leto.
Izhaja vsak oetrtek ter stane za vue leto 1K 60 v., za pol leta 1 K. — Za oznanila plačuje se od dvostopne petit-vrste 16 v. Če se enkrat tiska; 24 v, če se dvakrat, in 30 v. če se trikrat tiska. — Večkratno tiskanje po dogovoru. — Naročnina in inserati blagovolijo naj se pošiljata 5,BUrodnl TIskarni" t LJubljani, vsi spisi in dopisi pa uredništvu „Rodoljuba". — Pisma izvolijo naj se frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
Kmet in meščan.
u.
Gospodarstvo kakor smo je zadnjič popisali bi bilo le mogoče, ako bi bil vsak kmet šolan človek, vsak že novodoben kmetovalec, ki že z mašinami kme-tuje, ves trg sam dobro pozna, doma knjige o izdatkih, prejemkih vodi, ki je tudi trezen, pošten človek. Potem bi morala vsa kmetija že biti tako razvita, urejena, da posamezen kmet ne pridelava vsega za svojo kuhinjo, kakor sedaj. Razne vasi bi se morale podati v kmetovanje, ki v velikih množinah kak pridelek prideluje, tako, da je vse jednakega semena pridelek in v večjih množinah za trg oddati. Potem bi bile kmetske velike kaste, ma-gacini, veliki mlini za več vasi, veliki pašniki za živino več vasi, mlatilnice za več vasi kaj vredni in tedaj bi profite, ki jih zdaj meščan vleče iz nakupa kmetskih pridelkov, kmeti Bami imeli. Trgovsko izvežbani kmeti bi sami našli pota s svojimi pridelki na velik trg sveta. Tedaj bi si tudi umislili štacuno, za katere bi si v večjih merah nakupili potrebna živila: sladkor, kavo, zalagali vanje svinjino, salo, razpečavali železo in orodje kmetom. Vse za to trgovino potrebna dela bi zastonj sami storili, malo bi treba bilo druzih delavcev plačevati. Profit, ki ga trgovec zdaj v prodaji raznega blaga kmetom ima, prišel bi tako v kmetski žep, Veliko milijonov goldinarjev bi bilo za kmete tako prolitu. Ali kmet sam bi moral povsod svoj noB imeti, vso knjigovodstvo razumeti. Plačanim ljudem rado vstaja mej prsti in veliko gre v škodo, če gospodar sam ne pozna svojega posla. Posel kmeta pa bi v takem gospodarstvu pred vsem zahteval, da je vešč trgovec v prodajanju jn nakupovanju ter v vsej oskrbi premoženja sok metov. V to gospodarstvo spadajo tudi posojilnice. To bi bilo zadružno nakupovanje trgovskih, šta-cunskih Btvari in prodajanje kmetskih pridelkov, to bi bila magacinska in konBumna zadruga.
Ko Bte slov. kmeti enkrat že na tem stališču, potem bo bo meščan z zdajšnjimi posli sam vmaknil ter druga dela si poiskal in druge vire pridobivljanja. Dokler pa te izobrazbe, spretnosti kmeti še niste pridobili, morato biti v ozki gospodarski zvezi z meščanom, drugače gre vse vaše premoženje na kan t.
Ko boBte tedaj brali in slišali hujskanj« vaših duhovnikov proti meščanom, si boate razlagali pomori meščana.
V prvi vrst bi boste rekli, da 80 meščani po večjem iz kmetijo prišli ljudje. \ prašali se hoHte, ako bi bilo prav, mimo popu na ljubav proti lastni krvi divjati F
V drugo pa boste rekli: neumen far, glej da dobro molitve opravljaš in kako pametno pridigo v nedeljo poveš! Ali zmajali boste z glavami in se pogledovali, češ: tega srbi, mora že iti za kak njegov profit! — In rekli si boste: lepo bi bilo, lepo, ako bi grajščine mi kmeti imeli v kmetski zadrugi, ko bi mi sami naša posestva zložili in kot zadrugarji jih obdelovali! Pametno bi bilo, ko bisto kmetskim delavcem in njih družinam kake zadruge v jedni kuhinji par ženic kuhalo, druge bi pa delale na polju; ko bi stari ljudje pazili na otroke, ko bi imeli prostorne, velike skupne hleve, ko bi gnoj vozili po železnih tirih na skupne njive, ko bi z mašinami orali, travo kosili, obračali, imeli skupne mline, mle karne, sladkarne, skupne vinske kleti itd! O za to še nij jeden izmed nas kmetov na Slovenskem pripraven, tudi za najne-navadnejše začetke ne. — Še je treba dosti šole v naukih, šole v kmetovanju in šole življenja. Potem se bo začelo pola goma brez farovža. In ko se bo na pripravnih tleh pametno začelo in bodo vidne velike koristi zadružnega gospo darenja, ako je že tudi fabrika v lastni deželi svojo veliko šolo odprla, veliko ljudi na enem prostoru na deželi zbrala, jih vežbala v skupnem delu ter nakupovanju, trgovanju, potem bo hitro naprej Šlo. Potem nobena kmetska občina ne bo pustila krasne zemlje kake grajščine bivših samostanov drugim prodati, kupile jih bodo občine, zadruge kmetovalcev in na njih uživale veselo srečno kmetijo.
Politični pregled.
Državni zbor. V poslanski zbornici je bila te dni dognana razprava o proračunu in se je isti odkazal proračunskemu odseku, čohi so z vso odločnostjo nastopili proti vladi. Ko bi bilo vladi kaj za to, da bi drž, zbor mirno delal, bi bo s Čehi sporazumela. Tega pa ne Btori, nego se hočo rešiti s tem, da prisili Cehe k obstrukciji, potem pa da drž. zbor zaključi. Z odpravo židovske Bleparije na borzi no bo nič. Klerikalni poljodelsiii minister se neče udati. Slovenski klerikalni poslanci igrajo pri ti zadevi jako sramotno vlogo.
Francija je zasedla turški otok Mitilene in ga hoče obdržati, dokler Turčija no izpolni njenih zahtev.
Vojna v južni Afriki. Buri bo to dni pri lielhalu sijajno zmagali. Angleži bo bili grozovito tepeni.
Dopisi.
Z Ledine. Našo kranjsko deželo kaznoval je bog tudi s tem, da ji je dal najslabše duhovnike. V časnikih beremo skoraj vsak dan, da je zdaj tu, zdaj tam obsojen duhovnik radi različnih grehov, največ seveda pa radi obrekovanja. Tudi tu imamo župnika, kteremu je sodnija pokazala, da mu, četudi je blagoslovljen, ni vse dopuščeno in daje tudi on kažnjiv. Ta nune, ki sliši na ime Jelene, obsojen je bil pri sodniji v Idriji na 100 K denarne kazni ali v slučaju, da se ta znesek ne more iztirjati, v 8 dnij zapora radi nesramnega obrekovanja in grdih lažij, ktere je raz prižnico (!) govoril proti vsega spoštovanja vrednemu posestniku gospodu Novaku iz Ledin, ki je predsednik kraj-nega šolskega sveta. Kako zlobna in grda so bila ta obrekovanja se vidi že iz visokosti globe, katera se je le milostnim potom tako nizko odmerila in ker je nune obljubil, da se poboljša. To je vendar že največja hudobija naših duhov, katere mi kmetje redimo, da naše zaslužne može z vsaj nam še svetega kraja, tako grdo ob-rekujejo. Jezilo je tega popa, da se ni niti jeden dal odvrniti, da ne bi glasoval za pravega ljudskega zastopnika, našega dičnega poslanca, g. Božiča. Sedaj pa je> župnik še tisto malce zaupanja in spo* štovanja svojih faranov izgubil.
Da pa bo mogel pokriti sodnijske stroške, napravil si je v župnišču zganjamo. Farovži se rabijo že za vse možne naprave, zakaj bi se za žganjekuho ne?! Rabi pa tudi zganjamo prebrisani župnik! Mi vaščani ga mu ne moramo nositi zastonj, rabi ga pa precej tako za se, kakor za svoje blagoslovljene tovariše, ki ga obiskujejo, sosebno zabuhli kaplan Ozwald iz Idrijo, potem neki gorski župnik, ki je največji lahkoživec itd. E, pa tudi idrijski Slomškarji bodo nekaj dobili. Malo pa se bomo mi še nadalje brigali za našega nunca, da ne bo vse počel kar bi hotel. Svetujemo Vam tedaj g. župnik, da ste oprezni in v bodočo ne obrekujete poštenih mož, da se Vam kaj neljubega ne zgodi- Pamet je boljša ko žamet!
Iz Trebnjega. Umrl je v Dol. Ponikvah pri Trebnjem gospod Anton Strajnar, posestnik, občinski svetovalec, bivši župan občino Trebnje itd., po kratki bolezni v 51. letu svoje starosti. Bil jo blag značaj in neupogljiv pristaš narodno stranke. Pogreba se je udeležilo Ogromno inteligentnega občinstva od blizu in daleč, uradniki okrajne sod-nijo v Trebnjem in mnogo njegovih somišljenikov iz Mokronoškega sodnega okraja.
Iz zelene Štajerske. Gotovo si že dragi bralec »Rodoljuba« slišal o vinorodnih Spodnje Štajerskih goricah. V nekem kraju vzdiguje se prijazni hribček 8 precej čedno cerkvico. Ako prideš na ta hribček, začudil se bodeš nad prekrasnim razgledom, kateri se ti odpira na vse strani.  Lep kraj je, kjer dihamo zdrav zrak kakor se tudi na ljudstvu pozna, da je še precej zdravo. Letos smo tudi imeli še dosti dobro trgatev, tako da so nekateri posestniki vinogradov z ozirom na prejšna leta dokaj zadovoljni. Ker imamo na hribčku, kakor je gori omenjeno, cerkvico, se zna, da nismo brez tistih črno-Buknježev,   kateri   na  Kranjskem tako veliko ulogo igrajo. Ali piskati so začeli že tudi na našem  hribčeku  in  tudi po vsem Spodnje Štajerskem, ker to zapoveduje poveljnik v Mariboru. Ker v našem kraju poleg nekaj   dobrega vina in še zraven tega tudi žito, pšenico, koruzo in hajdino pridelamo, ne zgledajo nam baš slabo naši »nunci«. Vsako leto je namreč bira na gori označene pridelke, in tedaj so naši nunci veseli ko njih nosači (letos je tudi sam župnik hodil poleg njih) hodijo od hiše do hiše ter nabirajo v žakljo zrnje in v cekare jajca, katere  župnikova kuharica tudi nujno potrebuje. A kakor veš dragi »Rodoljub«, slovenski kmetje dobra duša; on bi dal če tudi sam pozneje za sebe in svojo družino mora kupiti pri trgovcu, in če še zraven nosačev tudi božji namestnik hodi po hišah, potem pa že iz strahu da vse, kar hiša premore. Naš kraj je bil tako srečen, da smo, zdaj je skoraj 2 leti, dobili dobrega duhovnika. Pa za svoj žep in ne za nas župljano. Ta hoče samo denar, ker ta jo sveta vladar. Zato pa mu nikakor njegovo malhe napolniti ne moremo, ker eno napako ima, da še zmirom rad po sodnijah obrača. Tam pa zopet odvetniki no morejo zastonj delati, toraj jo treba denar. Zato pa mu letošnja vinska bira ni bila po volji, ker nekateri  možje   korenjaki so  kazali na tablice, da so beračiti ne sme. To pa ga je grozno razjezilo, tako da nam s priž-nice ponuja nevedneže, neumneže, norce, priprosto ljudstvo itd. Še celo toliko jo naš »nune«  napredoval,  da nam vsako mašo spodtika, katero služi za župljano. In  de  že  so  naši  liberalci par gorkih slišali, in da se »Narod« prepoveduje, da ga no Bmemo čitati, potem vidite kaki sirotoki smo tukaj. Sicer pa še imamo gradiva obilo ako nam gospod urednik pustite prostor, ter Vas za ta čas pozdravljamo Vaši liberalci.
Domače in razne novice.
PlantanoV Slučaj jo sedaj kuna za naše klerikalce in vsem tistim, kojim jo napredna stranka trn v peti. Posebno sedaj, ko zadeva še ni pravnoveljavno razsojona, raztezajo znani gospodje — ki aami do vratu v blata tiče — svojo gol-tance, dobro vedoč, da je kritika tajno razsodbe — disciplinarno postopanje je namreč tajno — nemogoča, in da je državnemu poslancu Plantanu absolutno nemogoče, v javnosti o celi zadevi kaj spregovoriti, ker bi se drugače domnevalo, da hoče vplivati na najvišji kasaeijski dvor, do kojega so je pritožil. Plantan je to-rej prisiljen molčati, in to vedo njegovi nasprotniki prav dobro,
in samo zategadelj tako glasno kriče, ker so si ravno v svesti, da se napadeni sedaj še ne more braniti, ker se ravno braniti ne sme! Ker se je pa napadanje preneslo od Plan-tanove osebe na stranko kot tako, čutimo se javnosti nasproti zavezane, da stvar, kolikor je mogoče pojasnimo. Zgodi se pa to proti volji gospoda Plantana in brez njegove vednosti. Ker pa nam ta večna zabavljanja že presedajo, moramo spregovoriti. Pri tem pa naglašamo, da nočemo niti najmanjše kritike izreči o sodbi viš jega deželnega sodišča graškega. <'e pride notar v preiskavo, morajo sodniki soditi po obstoječih predpisih. Ker ima notarski stan izvanredne  privilegije, ker je tako-rekoč stan javnega zaupanja, mora ta stan izpolnovati tudi izvanredne dolžnosti. Iz tega sledi, da se notar lahko disciplinarno  obsodi,  da  pa vzlic temu ostane v zasebnem življenju poštena oseba. Disciplinarno preiskavo sprožil je notar Plantan pravzaprav sam. S sodišči no živi v posebnem dobrem prijateljstvu, njegova pisava je dostikrat preostra in časih vloži tudi kako pritožbo, katero bi lahko opustil. Vsled take, proti nekemu ljubljanskemu sodišču — če se ne motimo pri justičnem ministrstvu — vložene pritožbe pričelo jo dotično sodišče brskati po notarski preteklosti gospoda Plantana. Znosilo se je vse skupaj, kar je količkaj po disciplinarnem prestopku dišalo. Obtožba se je vložila radi štiridesetih točk. Radi 32 točk bil je notar Plantan v Gradcu oproščen, obsodil pa se jo radi osmih točk. Ce smo prav poučeni, je v štirih slučajih prestopek obstajal v tem, da j e P1 a n t a n, koje kot sodni komisar naprav lj al smrtovnico, ob jednem sprejel pooblastilo od strani dedičev za daljnje zastopanje, v treh pa v tem, da notar Plantan zapuščinskih denarjev ni vdoločenih 1 4. d n e h položil v roke sodišča, temveč nekoliko pozneje. To je sedem slučajev, radi kojih so je obsodba izrekla. Zadnji slučaj pa so peča z  neko pogodbo,  vsled  katero jo Plantan   neki   osebi  rešil precej izdatno dodsčino. Kdor objektivno presodi razmere tega slučaja, mora priznati, da jo bil zelo dvomljiv, in da bi bil dotičnik težko dobil zastopnika, ki bi se bil hotel s to zadovo pečati. Šlo so je pri ti zadevi za težavni dokaz sorodništva, in morala seje pri tem dognati pred vsem legitimacija, dasi od roditeljev nikdo ni bil več pri življenju. Stvar je stala kakih 200 gld., čo je spodletela, hi notar Plantan  no bil dobil niti vinarja, niti za svoj trud, niti za svoj izdatek. Sklenila se je torej pogodba, s katoro bo jo dotičnik zavezal plačati primerno večji honorar za slučaj, če se vse posreči, in če se pribori negotova dedščina. Stvar se jo posrečila, in Plantan je dobil tudi pogojeni višji honorar. Višje deželno sodišče bilo je pa mnenja,  da ugled notarskega stanu zahteva, da notarji takih pogodeb no sinejo sklepati.  To je vse1   Ko hude* stvar pravoveljavno rešena, mogla in morala se bode še bolje pojasniti. Prepričani pa smo, če  bi se  iz  nje moralo roditi kake   posledice,   bode   gospod Plantan zadnji, ki bi jim hotel s pota iti!
Škof v Zagorja <>b Savi. V soboto prišel jo škof Bonavenlura v Zagoij«. Sprejet je bil samo ml deviOj drugih Oteb ni bilo pri sprejemu. Zastavo «o bile samo
na zvoniku in na hišah, koje je »Stavbin-sko društvo« zidalo. Celo na farovžu in na »Katoliškem domu« ni bilo videti zastav. V celem Zagorju je vihralo samo pet zastav v pozdrav knezoškofa. Brez vsake agitacije pokazalo je Zagorje škofu, da ga neče poznati. Po sprejemu šel je škof takoj v spovednico in spovedoval je do pozne noči. Zjutraj je baje zopet ob 4. uri pričel spovedovati. Ob 10. uri imel je pridigo. Opazili smo, da je bil jako nervozen. Hkrati se je spozabil in zašel na politično polje. »Tudi nekateri so, ki bo se neumnemu Kranjcu posmehovali, da samo moli za dež in zoper dež in celo naši časopisi so se iz tega norčevali«. (Cujte »naši časopisi« so se rogali!) Govoril je potem dolgo o »božjih naturnih postavah« in naposled položil uro od sebe. In sedaj se je pričelo razbijanje ob lečo tako, da smo mislili, da bode uro vrgel raz lece in da bode lečo prevrnil. Ko se je nekoliko pomiril, — pričel je zopet nekaj o »naturnih božjih postavah« govoriti, kako da žito obstoji in kako se s svojo »štango«, katera ima »kolenčke«, brani viharju »In ko bi ne bilo »naturnih postav«, ne moglo bi se klasje tako po božji naturi razvijati«. — »Pa tudi med žitom se dobi klasje gnilo«. Sedaj smo mislili, da vdari po nas brezvercih, a motili smo se, kajti previdno je preskočil »gnilo žito« ter nam hotel povedati, od kod da je naša zemlja, a takoj je prenehal, češ, pustimo to za danes. Po maši čuli smo kritiko preprostega ljudsta: »No, škof pa res ne znajo pridgati, naš ta mal kaplan, kadar hudo tulk stari, budo desetkrat lepB pridgaU. Popoludne je škof vpoljaval devico in vsem svotinjo sam na
vrat obesil. 0 joj, kaka sreča za device! Imel jo tudi pridigo, pri kateri je povedal, da je celo neki deželni poslanec iz kmečkih občin ud »Marijine družbe«. (l'o našem mnenju najbrže dr. Brejc). Tudi neki minister in celo član cesarske hišo je ud. Nadalje jo tožil, da so bili pred 300 loti tudi ljubljanski župan in njegov namestnik tor vsa višja gospoda udje »Marijino družbe«. Zagorci hočemo našega škofa Anton Bona V en t uro hraniti v spominu in mislimo, da nas tudi on ohrani v spominu, kajti pred dvema letoma, ko jo prišel birmovat v Zagorje, ni bil sprejot. In sedaj zopet ta žalostni »slučaj«, kakor se mu jo takrat zatrjevalo od nokatere strani.
Iz skrivnoHti Skoflelošk^u nuiiiO-stana. Vaako loto, prodno so začno šola, obelodanijo škofjeloške nuno v laškem jeziku spisan »prospekt«, v katerem Si-rokoustno popisujejo vso izredno dobrote, katerih bo deležne njim izročeno gojenke. V tem prospektu se posebno povdarja, kako obilna in izvrstna je hrana. Dekleta dobivajo glasom tega prospekta opoldno juho, meso ali pečenko s prikuho in šo tretjo jed, pred vHem pa tudi vino. Seveda si znajo bistroumne nune pomagati, da pri tej hrani kar največ prištodijo. |nk|.lt dobo juho in meso z jedno prikuho. Kdor pa meni, da jo obljubljena tretja jed Bog ve kaj posebnega, jo v veliki zmoti. Navadno dobivajo dekleta kot tretjo j«»d no morda kako močnato jed, Kakor torto ali kar si že bodi, an>Pak — zojiet kako prikuho, in sicer »ffra kol tretja jed posebno veliko vlogo pošrekan krompir. Z vinom je drugače. Prve dni dobivajo dekleta roB SVOJO
merico vina. Toda to ne traja dolgo in kmalu se začne dobro premišljena in vedno uspešna protiakcija, pri kateri igra nunski spovednik veliko vlogo. Dekleta morajo namreč pridno k spovedi hoditi in pri spovedi se jim za pokoro zaukaže, da ne smejo vina piti, češ, moli se v samostanu itak več kakor je treba, in bi torej nekaj molitvic ne bilo nikaka pokora. Roko v roki s spovednikom pa vodijo tudi nune same energično akcijo zoper vinopitje. V najlepših barvah popisuje dekletom, kako zaslužno je, če se prostovoljno odpovedo kakemu vžitku, in z veliko zgovornostjo ter z doslednim oziranjem na vinopitje dokazujejo dekletom, da si vsaka takorekoč zagotovi gorak prostorček v nebeškem kraljestvu, ako kolikor toliko vodi »ein enthaltsarnes Leben«. Pri tem nikdar ne pozabijo povedati, da Kristus m vina pil in da ga tudi svetniki in svetnice niso pile. Ni čuda, da ima to dopovedovanje in razvnemanje za »enthaltsarnes IL-eben« svoj uspeh in da se dekleta prostovoljno odpovedo vinu. In tako zgine vino z mize in se več ne prikaže. Jedne so se mu prostovoljno odpovedale, •druge ga ne smejo piti za pokoro — nune pa imajo lep dobiček, in to je pri njih prva in najpoglavitnejša stvar. So pač jako prebrisane glavice te škofjeloške nune!
Nikdar niso siti. V Ljubljani je te tlni smrtnonevarno zbolel višji umirovljeni uradnik, ki je vrhu tega bogat hišni posestnik. Mož ima pri-sebi staro kuharico, kije teta nekega duhovnika. Ker je bolnik star nemški liberalec, bo od njega težko kaj dobiti za farško bisago, zato so drugo varno, če tudi daljšo pot poiskali, po kateri menijo priti do zaželjenega cilja. Imenovana duhovnikova teta je že 40 let T hiši, in ta teta naj pograbi kar mogoče, ženica bo i tako kmalu umrla in njen nečak bo Že skrbel, da pridejo lepi tisočaki v prave roke. Sedaj so obkolili bolnika s kineskim zidom, da razun tete in njenega duhovnika-nečaka ne more nihče blizu, in 30. oktobra p. m. se jo pripeljal ta nečak, ki ni duhovnik nobene ljubljansko fare, v zaprtem fijakarju s sv. popotnico in z mežnarjem brez vsakega zvo-nonja, providiti in obdelavati bolnika. Nečak jo iz lijakarja hitro smuknil v hišo, kakor da bi nesel kaj ukradenega, ker jo imel soveda slabo vest. Kako pride ta duhovnik, ki no opravlja pastirske službe, k opravilom, ki niso njemu nič mar? Gotovo je imel v to svrho dovoljenje, in kdor pozna razmero mod duhovniki, ta bo gotovo moral domnevati, da je dobil dovode iz tehtnih vzrokov, t. j. on je rekel: Pustite mene narediti, jaz sem sposoben vsled zvezo s 8V0jo teto tako poskrbeti za našo bisago, da bomo vsi zadovoljni.
Javen shod pH zaklenjenih vratih. Dne P.), p n, je imelo »Kat.pol. izobraževalno društvo« v Kmarji pri Jelšah v Uradovi gostilni shod. »siov (jOBpodar. je poročal, da jo bilo 850 mož, v resnici pa jih jo bilo le 8 1 , in ti 80 zboroval
i v
zaklenjeni sobi, kjer je prodajal «Vojo p litisko modrost sovražnik kmetskih kolo soljnov poslanec Žičkar. Pod njegovo p«" tronanco bo je sklenilo ustanoviti »Kon. sum«,  kar pa ni bilo po volji znanemu gmarikerriu švigaš vagi.
V židovsko nodentovski službi. »Katoliškega Obzornika« članke proti rabi slovenskega jezika v cerkvi izkorišča z Vo>eljem tržaški »Piccolo«. Ali moro po-
štenemu človeku ugajali to, kar ugaja židovsko - iridentovskemu »Piccolo«? Početje škofove stranke in škofovih listov odobravajo tržaški Lahoni in agitatorji za »Proč od Avstrije«. Taka je slovenska katoliška politika!
Praktičen mož. Piše se nam iz Dola: Naš župnik g. Karol Ceme je oni dan z lece naznanil, da bo na Vernih duš dan v podružnici na Beričevem maša. Ce hočete — je dejal župnik — da bo z libero, morate dati tri krone več! Iz tega se vidi, da župniku ni na tem, da bi duše rešil iz vic, ampak za denar. No, pa to pri Cemetu ni nič novega!
Tržaški škof. Češke »Kat. Listy« pišejo, da vlada noče imeti ne Laha, ne Hrvata, vendar pa takega kandidata, ki bi poznal oba jezika. Vlada se že baje pogaja z monsignorom dr. Kordačem v Litomeficah, ki laški jezik gladko govori in kakor Čeh b i se hrvaščine kmalu priučil.
Hiter poslanec. Dne 5. julija 18 98 in dne 16. julija 1901 je bila v občini Zreče velika povodenj. Šele sedaj, zadnji dan oktobra 1901 se je poslanec Žičkar spomnil svojih volilcev in pri-capljal s predlogom za podporo. Hiter je ta poslanec, hiter že tako, da se je čuditi. Samo poldrugo leto je čakal, da je skrpucal reven predlog! Pa naj kdo reče, da duhovščina ni dobro pogodila, ko je Žičkarja vsilila za poslanca.
„Kakor oni reko". Rilo je nekaj dni pred zadnjimi deželnozborskimi volitvami, ko je prišel nekdo po opravkih v neko župnišče.  Kje je bilo,  to je postranska stvar. Župnik, seveda nasprotne stranke, vendar konciljanten in prijazen mož tudi napram političnim nasprotnikom razgo-varjal se je z došlim o tem in onem. Med pogovorom pride v župnišče več župlja-nov, ki navzočega moža niBO poznali. Ko se jo pričel znova pogovor, hotel se je župnik nekoliko pošaliti, češ, mož, ki so ga našli v župnišču, je kandidat in tega bodo volili. »Kakor oni reko«, bil je odgovor  navzočih  kmetov.  Na župnikovo vprašanje, če ga poznajo, od kod in kaj da je, so ti zanikali. »In vendar ga bodete volili V« vpraša župnik. Zopet isti odgovor: »Kakor oni reko«. Zdaj jim je župnik razložil, če tudi ga radi ubogajo, vendar toliko bi morali vedeti, kdo da jo, kaj in od kod da jo, in če je sposoben za ta posel ali ne. Morate so zavedati svojih pravic ter voliti res sposobno in za blagor ljudstva ros unete može, ne mačka kar v žaklju kupiti. Tako, če tudi ne ravno s temi besedami, bilje pouk župnika svojim nevednim ovčicam. Tu imamo zopet sijajen dokaz zavednosti ljudstva, vsled katero je volilo kandidate dr.Žlindra stranke. »Narod jo govoril«, upijejo ti besni derviši, no vedo pa, — pač dobro vedo — da  jo  farovž govoril  in   ne zavedno ljudstvo, to je bilo z nami, oziroma ni volilo.  No, pa tudi nevedno analfabetično maso bodo prej ali slej solnco obsijalo, zavedlo se bo svojih pravic in tedaj bodo res, prosti od vsakega upliva, gotovo pa v naprednem duhu volili.  Tudi ta čas pride gotovo, kajti  naprednega toka ne ustavi  nobena moč več — tudispovod-nica ne.
Deželno/barske volitve na (iori-skem. Deželnozborsko volilno gibanje se jo otvorilo z jako značilno ouverturo, to jo, s kazensko proiskavo proti desni
roki dr. Gredolčiča, klerikalnemu kandidatu Klavžarju. Ta Klavžar je znana oseba. Mož igra že dolgo vrsto let neko posebno vlogo v javnem življenju goriških Slovencev. Ni še dolgo tega, kar je Klavžar šel kot dež. uradnik v pokoj. Zdaj bi se rad vrnil v ljube mu prostore dež. urada in sicer kot deželni odbornik. Mož ni neumen. Zase je znal vedno skrbeti. Ker je Klavžar nastopil kot klerikalni kandidat in sploh razvil veliko agitacijo v prid klerikalne stranke, ga je »Soča« prav na rahlo in kraj vsega nasprotja jako obzirno okrcala. Klavžar je radi tega vložil ovadbo radi žaljenja na časti in prouzročil hišno preiskavo. Uredništvo »Soče« je za svoje trditve nastopilo dokaz resnice ter prosilo v svrho, da zbere ves materijal, štiri tedne odloga. Preiskovalni sodnik je to vendar popolnoma naravno in upravičeno prošnjo takoj odbil in zahteval nemudoma materijal in priče. Klavžarju s tem ni bilo nič pomagano. Uredništvo »Soče« je, uklonivši se sodnikovi zahtevi, podalo materijal samo za štiri točke izmed onih, ki jih hoče dokazati, a že te štiri točke so zadostovale, da je drž. pravdništvo odredilo sodno postopanje proti klerikalnemu kandidatu Ernestu Klavžarju radi hudodelstev p o -neverjenja in goljufije.
Iz Cerkljan se nam piše: Tu pri nas namerava napraviti kaplanček Kos z Jenkotom in njegovimi pristaši blagodejni konsum v kaplaniji. Samo po sebi se ume, da hočejo sezidati potem novo kaplanijo, ker stara bo komaj zadostovala svojim potrebam,  kot gostilna in prodajalnica. Bojimo pa se že naprej, da to podjetje ne bo imelo zaželjenega vspeha, ker je imelo slab konec vse, kar je še Jenko začel. Le poglejmo nekoliko v preteklost tega znanega rovatelja po naši občini. Njegov valjčni mlin — gotovo je mislil konkurirati z g. Majdičem — je že na pol razdrt in mesto, da bi Jenko ž njim lovil groše, lovijo pajki v njem muhe v svoje razprte mreže. Poskusil je pozneje svojo srečo kot grajščak, toda to šmentano veliko denarja stane, a kjer nič ni, še ce-Bar pravico izgubi. Nato ustanovi hranilnico in mlekarno, a oba zavoda ležita že na smrtni postelji in se zvijata v groznih boločinih. No, in sedaj poskuša svojo srečo s konsumom. Hočemo pač videti, kakšno starost učaka ta prepotrebna naprava. Mi ji že sedaj prorokujemo kratko življenje. Toda bodi si tako ali tako, plačevati bode moral gotovo vse naš dobri kmet, ki bo iz volikih dolgov zabredel v še večje, ako ne izprevidi, kam pes taco moli. Sicer pa itak pravijo konsumu »prekucno društvo« — beseda, ki gotovo ni brez pomena. Toda, kakor prej tako tudi sedaj previdnost ne bo škodovala. Varujte se toraj, kmetje, Jenkota in njegovih načrtov, ker pozneje bo »grivenga« prepozna. — Več zavednih občanov.
Nesreča. Ogljončov kisik, ki se razvija pri novem vimu, je umoril to dni pri Sv. Juriju ob Pesnici viničarico Roitter. Njon mož jo šol v klet pogledat k moštu, a ogljenčev kisik ga jo omamil, da jo obležal v kleli, /ena ga je šla iskat, ker ga predolgo ni bilo nazaj; ko pa je prišla v klet, jo je kisik zadušil, da je obležala mrtva. Došli ljudje so pa moža rešili še živega iz kleti.
Otrok zgorel. V Dražemborgu pri Sv. Ani na Krembergu seje nekomu šest-
letnemu otroku, sedečemu pri ognju, ■vžgala obleka, in kmalu je bil ves v plamenu. Mati je šla medtem po vodo k studencu. Otrok je umrl vsled hudih opeklin.
Vedno isti sistem. VPulju, ki spada k poreško-puljski škofiji, je izpraznjeno mesto prosta. Dasi je škofija pretežno hrvatska, dasi je že škof sam vnet Lah, se postavi na mesto puljskega prosta zopet Lah, in sicer duhovnik iz druge škofije, namreč bivši državni poslanec Zametti iz Fiumicela na Furlanskem.
Tržaški vodovod. V Trstu se že ne-broj let dela na to, da bi se Bistrica z Notranjskega napeljala v Trst. Leta 1896. je tržaška občina dobila dovoljenje, da to izvrši, a postavil se jej je rok petih let. Ta rok je potekel, ne da bi bila tržaška občina kaj storila. Zdaj je prosila, naj se ji ta rok podaljša zopet za pet let. Okrajno glavarstvo v Postojni je pa dovolilo samo triletni rok s pristavkom, da se ta rok sploh ne podaljša in da mora biti vodovod v tem času zgrajen, sicer izgubi tržaška občina dobljene pravice do vode.
Ogenj v Zadvoru. Na dan Vseh svetih popoludne so v Zadvoru, občina Dobrunje, otroci zanetili ogenj. Štirim posestnikom so pogorela poslopja. Škode je 12.000 kron, _
Sodrugu vtrgal brke. Zadnjo sredo se je vnel v neki žganjariji v Kutni gori prepir med žganjepivci, pri tem je delavec Bartak vtrgal sodrugu Dvorak u desno polovico njegovih brk pod nosom, koje je negoval poškodovanec z mnogo skrbjo ter je bil na nje jako ponosen,
Z vodo se je ustrelil v Pragi neznan 301eten mož, Vstrelil se je v srce iz dvocevnega samokresa, kojega je nabasal z vodo, ter je bil takoj mrtev.
Tržne cene v Ljubljani
2. novembra 1901.
PSenica, 100 kg
Rež, n •
Ječmen, „
Oves, „ .
Ajda, „ .
Proso, „
Koruza, „ Krompir,
Leča, lit. .
Grah, „ .
Fižol „ .
Maslo, kgr. .
Mast, „ . Speh svež,,,
mi
18-14-16-15 20
13!40
161— 13 420 20 50 -24 240 150 1,30
Speh povojen, kgr. , Surovo maslo, „ . , Jajce, jedno. . . , Mleko, liter . . . . Goveje meso kgr. Telečje „ „ Svinjsko „ „ KoStrunovo „ „
PiSčanec.....
Golob......
Seno,  100 kilo   . . Slama,        , .  . . Drva trda, klftr. . . „ met>ka,   „   . .
\K_9
160 2 - 8 -20
30
3d
50 80 20
-m
aH
6-8150
5;8Q
Zmešano lase
kupuje po najvišjih cenah in plača bolje nego vsaka zunanja firma
Lndovik Businaro
v Ljubljani, Hilšarje ve ulice št. 10.
Nabiralce las opozarjam s tem uljudno na mojo firmo. TgzJ\
Dobiva se povsod!
■a
I
o a
o
00 Cd
p
Dolžnost vnake rodoljubne hifte je, da poBkuai in vodno rabi le
kavitio primes
v prid družbe »v. Ciril« In Metoda, kaki r tudi vse druge
cikorijske izdelke
samo iz domaČe ,,Prve Jugoslovanske tovarne za kavlno surogate v LJubljani."
Zahtevajte povsod!
Zobozdravniški in tehnični atelje.
Ruvanje Z0b z fcloretilom, duši-! kovim oxydulom
(Lustgas) itd.
Plombe iz Zlata, Porcelana.
————————■__m drugih
sredstev.
Zlate krone ln 8P°ne> *obo»ia
r iz kavčuka, aluminija
in zlata. (2117—1) Zobozdravnik
Dr. Rado Frlan,
Ljubljana Špitalske ulice št. 7. I. nadstr.
Ordinacija od 9—12. dopoludne in od 1—6 ure popoludne. Za uboge brezplačno ruvanje zob od 8—9. ure zjutraj.
Loterijske srećke.
Oradeo, 26. oktobra.	81,	55,	27,	35,	2>.
Brno, 16. oktobra.	68,	84,	51,	43,	23.
Dunaj, 26. oktobra.	31.	18,	22,	20,	51.
Praga, 23. oktobra	81,	43,	4,	30,	62.
Lino, 2 novembra.	47,	5.	64,	54,	74.
Trat, 31. oktobra.	1,	22,	4,	80,	70.
Preobleke^ j^^Popravila.
tovarna dežnikov
Ljubljana. Mestni trs.
Odgovorni uradnik Valentin Kopita
Mtitatel ln tiaek a Narodne Tiskarna" v Ljubljani
R8U