Št. 203 (16.240) leto LIV. PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7 maja 1945 pa v osvobojennm Trstu, kjer; . j za- ‘tevilka. Bil je ed: 'iskani A.iskl DNLvNIK v za-sužr : 1 'chi-'- POHIŠTVO TR2IČ tel. Š 4)481/410395 i /|X D O B A V A PETEK, 28. AVGUSTA 1998 Politični spor ne rešuje problema Sandor Tence V sporu o preustroju trgovskega sektorja, ki je nastal med tržaško mestno upravo in Deželo, se praktični problemi prepletajo s političnimi, kar gotovo ne olajšuje reševanja odprtih vprašanj. Tako zastavljen pristop do problemov ustvarja le zmedo, pri Čemer na koncu najbolj nastrada potrosnik-obcan, Cigar interesi so pri tej aferi žal precej v ozadju. Zupan Illy ima gotovo prav, ko podčrtuje, da je hotel s svojo okrožnico (Občina jo je objavila le v Piccolu)osvoboditi trgovski sektor birokratskih in drugih spon, ki zavirajo njegov razvoj. Preseneča pa njegova naglica, zlasti potem, ko je Dežela dala jasno razumeti, da se misli v kratkem, upoštevajoč svojo upravno avtonomijo, s posebnim zakonom prilagoditi t.i. reformi Ber-sani. A tudi deželna uprava ni brez greha. Prejšnji deželni svet je po petih letih zavlačevanj in jalovih razhajanj Sele tik pred iztekom mandata na hitro odobril zakon o trgovini, ki pa ga je rimska vlada zavrnila. Ministrski svet je bil mnenja, da je FJK prekoračila svoje pristojnosti, Dežela pa je isto očitala Rimu. Kakorkoli Ze, smo danes na tem področju priCa popolni zmedi, ki ji lahko naredi konec le nov deželni zakon. In že smo pri politiki. Illy je ze precej Časa zelo kritičen do deželne uprave, Ces da je jetnik birokracije in birokratov, v resnici na poti zatona vsaj kot dežela s posebno upravno avtonomijo. Župan je takole razmišljal, ko je bila v FJK na oblasti Oljka, pomislimo sedaj, ko je deželna vlada v rokah desnice s predsednikom Robertom Anto-nionejem, s katerim je Illy v preteklosti večkrat glasno polemiziral. V sporih, ki ogrožajo delikatna ravnovesja med upravami in institucijami, bi morali vsi odgovorni ohraniti mirno kri. Mestna uprava si ne more lastiti pristojnosti Dežele, ki je Ze pod vsestranskim udarom od vsepovsod, deželna oblast pa tudi ne more postaviti na zatožno klop občine, ko je v glavnem sama kriva za lastne zamude in pomanjkljivosti. Politiki in upravitelji morajo odločati in upravljati, včasih pa pozabljajo na medsebojno spoštovanje. RUSIJA / PO KATASTROFALNI SREDI ŠE BOLJ CRN ČETRTEK Polom na boni in valutnem trgu Položaj Borisa Jelcina vse težji Rubelj brez vrednosti - Kremelj zanikal vesti o odstopu - Padci na borzah MOSKVA - Ce je kdo upal, da sta sredin polom na moskovski borzi in strmoglavljenje rublja istočasno pomenila, da je gospodarska in politična kriza v Rusiji dosegla svoj višek, se je uštel. Cmi sredi je namreč sledil Se bolj Cm Četrtek, ko je povprečna vrednost delnic padla za 17, 13 odstotka, kar je naj-vecji padec v zgodovini moskovske borze. K že tako čmi sliki pa so svoje dodali Se podatki z valutnega tržišča. Ze takoj ob odprtju je bil dolar vreden 8, 24 rublja, toda zaradi premajhne ponudbe je njegova vrednost takoj skočila na 9, 5 mblja, dejansko pa so ga prodaja-li po 12 rabljev, tako da je centralna banka prekinila poslovanje z devizami. Izredno hudo finančno krizo pa spremlja tudi politična, v kateri se vse bolj glasno govori, da so predsedniku Borisu Jelcinu šteti dnevi. Kremelj je sicer zanikal, da bi Jelcin nameraval odstopiti, toda pojavile so se tudi vesti, da naj bi Jelcin odstopno pismo že podpisal. Ruska kriza je izredno negativno vplivala na poslovanje vseh borz po svetu. Ponekod so zabeležili rekordne padce vrednosti delnic v zadnjih letih, indeks mibtel na milanski borzi pa je včeraj izgubil kar 4, 4 odstotke vrednosti. Na 10. strani RIM / ZARADI PREISKAVE O KARDINALU GIORDANU Vatikan je protestiral pri rimski vladi Srečanje z italijanskim veleposlanikom - Različne ocene v političnem življenju RIM"- Vatikan je včeraj uradno posegel pri rimski vladi zaradi afere o ode-rustvu, v katero je vpleten neapeljski kardinal Giordano. Vest je potrdil vatikanski glasnik Navarro, ki je dejal, da sodi poseg v normalni diplomatski postopek, uradni korak pa nedvomno presega ustaljeno prakso. Ne smemo namreč pozabiti, da Vatikan uradno posega pri italijanski vladi le ob velikih načelnih vprašanjih. Diplomatski korak Vatikana je bil v marsičem pričakovan, nekateri pa so bili prepričani, da bo do njega prišlo, ko bo preiskava izčrpala vsaj preliminarno fazo. Na 2.strani Beguncem na Kosovu grozi humanitarna kriza PRIŠTINA - Na Kosovu postaja položaj beguncev vse hujši in po besedah pomočnice ameriške zunanje ministrice Juhe Taft (na sliki) preti Kosovu humanitarna kriza, Ce ne bo ustrezno poskrbljeno za razseljene osebe, ki jih je približno 230.000. Albanski viri pa so včeraj poročali, da je srbska granata ubila osem otrok in Štiri ženske, ki so bežali pred spopadi. Na 11. strani Trst: upepeljevalnik ni kos potrebam TRST - Ogled smetiSCa je vedno neprijetna zadeva, vodeni obisk po upepeljevalniku smeti pa je res vzbujal stud in zaskrbljenost. Po polemikah, ki jih je sprožil občinski svetovalev SKP Venier, so sindikalni predstavniki povabili predstavnike tiska na neposredni ogled obrata. Zob Časa je močno načel to strukturo, načela pa naj bi jo tudi neprimerna ureditev gospodarskih odnosov. Občina je namreč dala upepeljevalnik v zakup podjetju Acegas, to pa ga je dalo v podnakup Ansaldu. Na S.strani Spor Illy-Dežela se še nadaljuje TRST - Včerajšnje srečanje o kočljivem vprašanju preosnove trgovskega sektorja, ki ga je sklicala Pokrajina, je le delno izpolnilo pričakovanja. Ce je bilo po eni strani koristno Se enkrat slišati mnenja deželnega odbornika Dressija in zastopnikov združenj trgovcev, je po drugi strani odpadlo soočenje med Deželo in občinami, ki se ga je nadejal pobudnik srečanja, pokrajinski odbornik Scoccimarro. Njegovemu vabilu se je namreč od upraviteljev odzval le miljski župan Dipiazza. Srečanja na sedežu pokrajinske uprave se je udeležila tudi delegacija Slovenskega deželnega gospodarskega združenja. Na S.strani Konec tedna v znamenju folklore GORICA - V Gorici se je sinoči pričel 28. svetovni folklorni festival, ki se bo konCal v nedeljo s tradicionalnim sprevodom po mestnih ulicah in gala predstavo v večernih urah. V tekmovalnem delu sodelujejo folklorne skupine iz osmih držav. Slovenijo predstavlja FS France Marolt, ki bo v tekmovalnem delu nastopila nocoj. . Na jutrišnjem simpoziju bodo počastili spomin senatorja in vsestranskega kulturnega delavca ter raziskovalca Darka Bratine. Stran 12 NOGOMET / ŽREB LIGE PRVAKOV Juventus imel srečo, Inter v skupini z Real Madridom MONTE CARLO - Včeraj je bil v Monte Carlu žreb za skupine osmine finala lige evropskih nogometnih prvakov. Juventus je imel pri žrebu več sreče od Interja, ki bo nastopil v C skupini z Real Madridom, s Spartakom iz Moskve in s Sturmom iz Grad- ca. Prvo kolo bo na sporedu 16. septembra, in prav na startu bo Inter igral proti evropskim prvakom Reala. Naj omenimo Se, da se je v pokalu pokalnih zmgovalcev velenjski Rudar uvrstil v nadaljnje kolo. Na 13. strani GORICA / NA MEJNEM PREHODU PRI STANDRE2U Šestintrideset pribežnikov v tovornjaku V Trstu pa so odkrili štirinajst ilegalnih priseljencev v ljubljanskem kamperju GORICA - Na mednarodnem mejnem prehodu pri Standrežu je finančna straža vCe-raj popoldne v tovornjaku italijanske registracije, ki je prevažal tovor papirja, odkrila 36 ilegalcev(na sliki), domnevno državljanov Sri Lanke. Bili so utrujeni, sestradani in žejni. Proti ilegalcem so takoj uvedli postopek za vrnitev v Slovenijo. Šoferja, italijanska državljana, so priprli, tovornjak pa zasegli. Pri Trstu pa so policisti odkrili v ljubljanskem kamperju 14 priseljencev. Na 5. in 12. strani NOVICE PREISKAVA O ODERUŠTVU / PRIČAKOVAN DIPLOMATSKI KORAK Sindikat CISL o splošni stavki RIM - Po mnenju Raffaeleja Moreseja, uglednega predstavnika sindikata Cisl, je D’Antonijevo mnenje o splošni stavki »pretirano enfatiCno«. D’Antonij ev namestnik kljub notranjim polemikam dvomi v upravičenost domnev, po katerih naj bi tajnik sindikata želel nastopiti politično kariero, prav tako pa zavrača obtožbe korporativizma. Morese pristavlja, da je sindikat naklonjen poga-nju z vlado in predstavniki industrijcev, pod pogojem, da bi srečanja odprla realne perspektive za zaposlovanje. Ce do tega ne bo prišlo, je še dodal Morese, bo res treba začeti s pobudami drugačnega tipa, vsekakor v sodelovanju s sorodnima organizacijama Cgil in Uil. Ali se llly pripravlja na evropske volitve? BENETKE - V Venetu in tudi drugod po državi se snuje gibanje županov in upraviteljev, neke vrste politična stranka za evropske volitve, ki bodo prihodnjo spomlad. Sestanka v Margheri se ni udeležil tržaški župan Riccardo Illy, ki nanj sicer sploh ni bil povabljen. V nekem intervjuju je Illy dal razumeti, da ne verjame preveč v gibanje kolegov-župan, pač pa je namignil na možnost lastne kandidature za Strasbourg, čeprav je dejal, da bi bila volilna kampanja zelo naporna in zelo težko kompatibilna z županskimi dolžnostmi. V Margheri so se navzoči upravitelji zavzeli za sodelovanje z avtonomističnimi strankami, začenši z južnotirolsko SVP in Union Valdotaine. Pretor Madaro zagovarja metodo profesorja Di Belle LECCE - Carlo Madaro je med procesom v zvezi z metodo Di Bella, ki naj bi zdravila rakasta obolenja, zagovarjal svojo odločitev, po kateri naj bi bolniki zastonj dobivali somatostatin v lekarnah. Med zasliševanji je Madaro prisluhnil pričevanjem o primerih ljudi, ki so po zdravljenju z Di Bellovo metodo povsem okrevali. Obravanava se bo nadaljevala še v prihodnjih dneh. Medtem pa prihajajo po pošti na državno tožilstvo v Lecce stotine zdravniških dosjejev o raznih primerih ozdravitev ali izboljšanja splošnega stanja bolnikov, ki so se zdravih s somatostatinom, ki jim ga je predpisal profesor Di Bella. Po »paliu« prepovedali manifestacijo naravovarstvenikov SIENA - »Soglašam s kvestrirjem.« Tako je župan toskanskega mesta Siene komentiral odločitev tamkajšnjega kvestorja Pierfrancesca Galanteja, ki je prepovedal manifestacijo združenja UNA - Uo-mo, natura, animali. Naravovarstveniki so za danes napovedali sprevod, s katerim naj bi javnost spomnili na smrt dveh konj, ki sta poginila med tradicionalnim »paliem« 16. avgusta letos. »Sprevod bi lahko bil za prebivalce Siene prava provokacija, saj je zanje palio nekaj svetega. Zato smo ga bili prisiljeni prepovedati,« je še dodal župan. FJK: gospodarska rast, čeprav počasnejša VIDEM - Gospodarstvo v deželi Furlaniji Julijski krajini se razvija. Rast je bila, po podatkih, ki so jih objavili včeraj, v zadnjem trimesečju stalna in na dobrem nivoju, kljub temu pa so zabeležili tudi nekaj negatovnih trendov. Kriza je najhuje prizadela tekstilni sektor, ki je popustil tako na državnem kot na mednarodnem tržišču. Podobne podatke so zabeležili tudi na področju prehrambene, lesne in težke industrije, ki pa so dosegle dobre uspehe na tujih tržiščih. V zadnjem trimesečju je med drugim narasla tudi brezposelnost. Kljub rahli krizi računajo, da je bila splošna rast približno 4-odstotna. V naslednjem trimesečju pa pričakujejo, da bo položaj še nadalje pozitivno razvijal. Afera Giordano: Vatikan posegel pri italijanski vladi Molk preiskovalcev v Lagonegru in ostre polemike med politiki RIM - Vatikan je včeraj uradno posegel pri rimski vladi zaradi afere o oderuštvu, v katero je neposredno vpleten neapeljski kardinal Michele Giordano. Novico je potrdil vatikanski glasnik Joacquin Navarro, ki je dejal, da sodi poseg v normalno diplomatsko proceduro, uradni korak pa nedvomno presega ustaljeno prakso. Ne smemo namreč pozabiti, da je Vatikan uradno posegel pri italijanski vladi le ob velikih načelnih vprašanjih, kot so npr. splav, razporoka in šolski verouk. Navarro, ki je bil dokaj skop z informacijami, je še povedal, da je vatikanski poseg »udejanil« tajnik za odnose z drugimi državami Jean Louis Tauran na srečanju z italijanskim veleposlanikom Albertom Leoncinijem Bartolijem. Diplomatski in politični korak Vatikana je bil v marsičem pričakovan, nekateri pa so bili prepričani, da bo do njega prišlo kasneje, ko bo preiskava izčrpala vsaj preliminarno fazo. Diplomacija papeževe države je hotela na ta način gotovo zaščititi kardinala Giordana, predvsem pa dobro ime hierarhije in klera, tudi zato, ker se boji, da bi afera o oderuštvu kvarno vplivala na prispevke iz davka na fizične osebe (IRPEF), ki jih lahko državljani namenjajo Cerkvi. Medtem ko preiskovalci iz La-gonegra, ki vodijo preiskavo molčijo, je vatikanski korak po pričakovanjih doživel različne ocene v političnih krogih. Najbolj navdušen nad potezo Vatikana je Rocco Buttiglione iz vrst stranke UDR, ki se glede te afere stalno pojavlja v medijih, seveda z žolčnimi kritikami na račun sodnikov. Zadovoljni so tudi voditelji Pola svoboščin, ki enoglasno ugotavljajo, da se je končno razbila »idila« med Vatikanom in levosredinsko vlado Oljke. Vlada, če izvzamemo Prodijevo obvezo, da misli Italija dosledno spoštovati Konkordat, ni uradno reagirala na včerajšnji korak Vatikana. S sicer drugimi aspekti te afere se ukvarja pravosodni minister Giovanni M. Flick, v kratkem pa bo zadevo, a seveda z drugega zornega kota proučil Višji sodni svet in to, kot znano, na zahtevo samega neapeljskega kardinala oziroma njegovih odvetnikov. Senator Umberto Ranieri, »zunanji minister« levih demokratov, poziva vse k treznosti, v bistvu Giordana in njegove sodelavce, naj nehajo z napadi na sodnike, slednje pa naj čimprej v tišini končajo z delom. Novoimenovani kardinalov glasnik, odvetnik Maurzio In-cerpi je sinoči pozval vse akterje v tej aferi, naj se po možnosti izogibajo novim polemikam, ki ne koristijo nikomur. Incerpi je seveda prepričan, da bo Gior- dano lahko v kratkem dokazal sodnikom svojo popolno nedolžnost in da so uradni računi neapeljske nadškofije popolnoma jasni in na voljo javnosti. Vsi, tudi v cerkvenih krogih, pa ne soglašajo z usmeritvijo, ki jo je v tej aferi ubrala cerkvena hierarhija. Znani teolog in jezuit Bartolomeo Sorge, ki je znan po svoji politični angažiranosti, je tako prepričan, da bi morala Cerkev dati zgled in se odpovedati nekaterim privilegijem, čeprav ima do njih vso pravico. Prepričan sem v kardinalovo nedolžnost, je poudaril Sorge, bojim pa se, da bo ta afera negativno vplivala na verodostojnost Cerkve in njenega dragocenega pastoralnega poslanstva. Tega se bojijo tudi nekateri drugi cerkveni predstavniki v Neaplju in v bližnjih krajih, še posebno tisti, ki so dnevno angažirani v boju proti oderuštvu. ZAVAROVALNICE / GENERALI PRIMER LOMBARDINI / VČERAJ PRVA SEJA Na seji upravnega sveta o odškodninah Židom VSM bo nadaljeval z analizo Palermski tožilci pa so medtem dali novega zagona preiskavi TRST - Danes se bodo člani upravnega odbora zavarovalniške družbe Generali zbrali na prvi seji po poletnem premoru. Na dnevnem redu, poleg drugih točk strogo finančnega značaja, bo tokrat tudi vprašanje vračanja denarnih fondov potomcem Zidov, ki so pred drugo svetovno vojno sklenili zavarovalne pogodbe s tržaško družbo. Do zbližanja med predstavniki Zidov in zavarovalniškim gigantom je, po dolgih letih pogajanj, ki so v času postajala vse bolj mrzlična, že prišlo 20. avgusta letos med srečanjem v New Yorku. Takrat so sestavili osnovni dokument, ki predvideva plačilo odškodnine Židom v višini sto milijonov dolarjev (175 milijard lir). Po jutrišnji seji naj bi javnosti sporočili podrobnejše informacije o tem, komu, kdaj in kako bo nakazana odškodnina, saj kriteriji še niso določeni. Predstavniki Židov menijo, da bi bilo plačilo odškodnine »prvi korak« na poti do rešitve problema fondov, ki so po holokavstu ostali v rokah velikih zavarovalniških družb. Podobnega mnenja je tudi izraelska vlada, ki pa je kljub nekaterim zadržkom izrazila pozitivno mnenje o pobudi. Na današnji seji bo upravni odbor Generali razpravljal tudi o načrtu, ki predvideva nastanek mednarodne komisije. To naj bi sestavljali predstavniki štirih evropskih zavarovalnic - k četverici naj bi nato pristopila tudi družba Generali. Dogovor, do katerega je prišlo ta teden v New Yorku, je že izzval val polemik. Kot rečeno, bo na dnevnem redu današnjega upravnega sveta Generali še nekaj važnih zadev. Razpravljali bodo o spojitvi Comita z Banco di Roma in o uvedbi dveh pokojninskih skladov, ki naj bi jih poimenovali Previgen in Previgen valore. Verjetno bo beseda tekla tudi o dogajanju na borzi, ki jo v tem času pesti ruska kriza, pred tem pa je že zabeležila nekaj ugodnih premikov za ekonomsko politiko, ki jo vodi Generali. RIM - Prva komisija Višjega sodnega sveta, ki preučuje primer samomora sodnika Luiogija Lombardinija, bo nadaljevala z delom 8. septembra. Tako so sklenili člani komisije, ki so po uvodnem poročilu predsednika Salvatoreja Mazzamaura (na telefoto AP) posvetili ves včeraj- šnji dan preučevanju gradiva. Zadevo Lombardini je poredsedstvo VSM pred nekaj dnevi dosodilo prvi komisiji, ki je zadolžena, da preveri nujnost morebitnih disciplinskih premestitev. Po novicah, ki so prodrle iz Višjega sodnega sveta, je predsednik Mazzamauro dal zelo korektno poročilo, v katerem je orisal predvsem dogodke in ni nakazi nobene možne rešitve. Zajetno gradivo je upočasnilo delo komisije, ki je sklenila, da nadaljuje z debato 8. septembra. Svetovalci naj bi se razdelili v dva tabora. Na eni strani tisti, ki kot pravosodni minister Giovanni Maria Flick ocenjujejo, da je palermsko tožilstvo ravnalo korektno, na drugi pa so somišljeniki Kartela svoboščin, ki bi hoteli dodatno gradivo, predvsem pa bi želeli preučiti, ali je bilča preiskava v Lombardinij evem uradu utemeljena. Vsekakor pa naj bi iz gradiva izhajalo, da je šef palermskega tožilstva Gianfranco Ca-selli interveniral samo enkrat, samo zato, da bi miril duhove. Palermsko tožilstvo je včeraj preučilo dosedanje izsledke preiskove. Sklenilo je, da bo pospešilo delo in zahtevalo od Telecoma dodatno gradivo, obenem pa bo preučilo še primere drugih ugrabitev. ti: 27. AVGUST 1998 v LIRAH ac valuta nakupni prodajni ti' ameriški dolar 1768,00 1794,00 m N nemška marka 979,00 995,00 ti* funt šterling 2903,00 2958,00 5* m d švicarski frank 1173,00 1198,00 N H belgijski frank 46,79 48,79 < m N nizozemski gulden 859,00 884,00 ne avstrjski šiling 138,05 142,40 ca španska pezeta 11,11 12,21 N grška drahma 5,39 6,19 irski šterling 2433,00 2513,00 ' japonski jen 11,89 12,79 d i$š% avstralski dolar 953,00 1023,00 C. lij madžarski florint 7,00 8,50 m * hrvaška kuna 260,00 285,00 X m slovenski tolar 10,25 10,45 27. AVGUST 1998 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1764,00 1794,00 nemška marka 979,00 997,00 francoski frank 289,00 299,00 nizozemski gulden 860,00 885,00 belgijski frank 47,00 48,80 funt šterling 2871,00 2961,00 irski šterling 2428,00 2523,00 danska krona 254,00 264,00 grška drahma 5,50 5,99 kanadski dolar 1116,00 1151,00 švicarski frank 1173,00 1198,00 avstrijski šiling 138,10 142,60 slovenski tolar 10,15 10,48 hrvaška kuna 260,00 280,00 27. AVGUST 1998 v LIRAH valuta povprečni ameriški dolar 1785,720 EKU 1951,970 nemška marka 987,300 francoski frank 294,490 funt šterling 2945,010 nizozemski gulden 875,520 belgijski frank. 47,870 španska pezeta 11,629 danska krona 259,220 irski šterling 2473,690 grška drahma 5,704 portugalski eskudo 9,604 kanadski dolar 1133,070 japonski jen 12,531 švicarski frank 1192,470 avstrijski šiling 140,310 norveška krona 214,400 švedska krona 212,210 finska marka 324,290 MILANSKI BORZNI TRG 27. AVGUST 1998 INDEKS MIB 30: -4,54 delnica cena var, % Alleanza Ass. 22.946 -1,89 Bca di Roma 3.703 -6,56 Bca Fideuram 10.739 -3,37 Bca Pop.M 1 13.168 -3,94 Compart 1.462 -3,94 Comit 12.075 -6,74 C red it 9.263 -4,13 Edison 15.247 -2,06 Eni 9.802 -2,40 Fiat 5.788 -5,74 Generali 61.892 -1,75 Imi 28.366 -4,99 Ina 5.089 -4,57 Italgas 7.499 -2,03 delnica cena var. % La Fondiaria 9.436 -3,92 Mediaset 10.295 -1,83 Mediobanca 20.923 -5,18 Montedison 1.848 -3,59 Olivetti 4.326 +0,44 Parmalat 2.513 -5,09 Pirelli Spa 4.925 -3,82 Ras . 23.600 -3,01 Rolo 42.615 -2,65 Saipem 6.444 -5,23 San Paolo To 27.066 -5,23 TIM 12.247 -2,67 Telecom Ita 14.287 -2,13 O ljubljanska banka Podružnica Milano PO ATENTATIH V KENIJI IN SUDANU V nuklearki v Krškem poostrili varnostne ukrepe Poostreni so tudi varnostni ukrepi pred ameriškim velepolsništvom v LJ LJUBLJANA - Na povečano nevarnost terorističnih napadov po nedavnih akcijah v Keniji in Sudanu so se odzvali tudi v jedrski elektrarni v Krškem (-NEK), kjer so okrepili obstoječe varovanje objekta, so za STA danes povedali v NEK. V krški nuklearki so ob nedavnih terorističnih napadih uvedli povečano stopnjo pripravljenosti in ostrejše varnostne preglede, so povedali v NEK, kjer pa iz varnostnih razlogov niso želeli razkriti podrobnosti uvedenih ukrepov. Nekoliko poostrene varnostne ukrepe so v skladu z navodili iz State Deparmenta uvedli tudi na ameriškem veleposlaništvu v Ljubljani. Kot je za STA povedal predstavnik veleposlaništva Danny Hall, sta slovenska policija in carinski organi pri zagotavljanju varnosti v veliko pomoč in pripravljeni za sodelovanje. Hall je izrazil zaupanje v slovenske policijske organe, s katerimi so opravili tudi več sestankov. Po njegovih besedah je veleposlaništvo, tako kot ostala diplomatska predstavništva ZDA po svetu, v slovenskih medijih objavilo tudi opozorilo ameriškim državljanom, t.i. »world wide caution«, v katerem jih je pozvalo k povečani previdnosti. (STA) KRANJ / ODKRITJE KRIMINALISTOV Nezakonito so lovili v Triglavskem parku KRANJ - Kriminalisti Uprave za notranje zadeve (UNZ) Kranj so 25. avgusta odvzeli prostost 49-letnemu R.J. in ga pridržali zaradi suma, da je storil več kaznivih dejanj nezakonitega lova, poneverbe in davčne zatajitve, so sporočili iz ministrstva za notranje zadeve. R.J. so včeraj privedli k preiskovalnemu sodniku na zaslišanje. Z različnimi oblikami operativnega dela so ugotovili, da je osumljeni od oktobra 1996 na območju Triglavskega narodnega parka organiziral lov brez dovoljenja uprave parka, in sicer na območjih, kjer je lov prepovedan. Lovci so lovili živali, ki jih omenjeni park ni načrtoval za odstrel kot na primer gamse in srnjake, in pa tudi tiste živali, katerih lov je v Triglavskem narodnem parku sploh prepovedan. Lova se je udeležilo najmanj 20 posameznikov in nekateri so uporabljali prepovedano orožje z dušilcem poka. Med raziskavo navedenih kaznivih dejanj so kriminalisti opravili več hišnih preiskav in zasegli mnogo lovskih trofej. Priprtega bremeni tudi sum, da si je prilaščal stvari, ki so mu jih zaupali pri njegovem delu v Triglavskem narodnem parku. Za organiziran lov je kot protiuslugo dobil gradbeni material in dragoceno pohištvo. Zoper odgovorni osebi v podjetju, ki sta R.J. plačali organizacijo lova na tak način, bodo kriminalisti zaradi suma storitve ka- znivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali pravic podali kazenski ovadbi. Med hišno preiskavo so kriminalisti našli tudi dokumentacijo o utajenih davkih v zvezi z oddajo apartmajev, katerih lastnik je R.J., in jo predali v nadaljni postopek davCni upravi. Iz ministrstva so še sporočili, da so v zvezi z navedenimi sumi kriminalisti opravili več pogovorov z udeleženci lova in da bodo zoper vse osumljene podali kazenske ovadbe. (STA) KANALSKA DOLINA / DANES ZAKLJUČEK OTROŽKEGA RAZISKOVALNEGA TABORA Od hiše do hiše veselo s kamero in vprašalnikom Toponomastična raziskava bo objavljena na CD zgoščenki UKVE - Danes zvečer se bo na srečanju z domačini, katerim bodo predstavljeni rezultati, zaključil enotedenski raziskovalni tabor, ki se ga je v Ukvah udeležila skupina sedemnajstih otrok, sicer rednih obiskovalcev tečajev slovenščine in glasbenega pouka v Kanalski dolini. Zanimivo toponomasti-čno - etnološko raziskavo je organiziralo Slovensko kulturno središče Planika v sodelovanju z Zvezo organizacij za tehnično kulturo Slovenije. Otroci so pod vodstvom mentorjev, mag. Huberta Bergmanna iz celovške univerze, mag. Irene Sumi iz ljubljanskega INV in absolventa fakultete za družbene vede univerze v Ljubljani Maksimiljana Guliča izvedli podroben popis vseh hišnih številk v Ukvah. S posebej pripravljenim vprašalnikom so otroci od hiše do hiše nabrali kopico podatkov, ki bodo po obdelavi predstavljali kar popolno identifikacijo domov v vasi, njihovega izvora, hišnega tradicionalnega imena in seveda prebivalcev, ki so v popisanih liišah doma. Tako bo zaključena prva faza triletnega projekta, ki predvideva za naslednja leta podobne raziskave še v Zabnicah, Ovčji vasi in Dipalji vasi. Podatki bodo zbrani na CD Rom plošči, ki bo poleg obdelanih pisnih virov vsebovala še zvočne zapise in fotografije hiš. Lahko rečemo, da bo to čez recimOlOO let nezamenljiv dokument in po-mebna informacija o identiteti krajev v Kanalski dolini. Skupina mladih.raziskovalcev z mentorji Značilnost in bistvena prednost projekta je v tem, da se otroci z vprašalnikom v roki od hiše do hiše na najbolj neposreden način spoznavajo s svojim okoljem, po drugi strani pa z vodenim izkoriščanjem modernih tehnik postopno osvajajo uporabo računalnika in njegovih prednosti. Tako so naprimer te dni lahko zvedeli, da se nekemu vaškemu očancu reče ”Ka-uc“, da je gospodinja ”Ka-ucnja" in so njuni sinovi ”Kaučevi“. To pa bo ostalo zapisano v zgoščenki kot neizpodbiten dokaz o identiteti vaške domačije. Izrednega pomena pa so tudi pričevanja o tem, kako in kje je ime nastalo ter kako si ljudje razlagajo njegov nastanek. Koliko je v vasi pomembna hišna številka je videti na pročeljih, kjer ljudje poleh novih hišnih številk ohranja- jo stare. Pripadnost stari hiši pa je nekakšen "status symbol“, bi lahko rekli z današnjim izrazom. Zato so hišne številke nekoč imele svoje mesto celo na nagrobnikih. Dodaten delček mozaika je podatek o statusu hiše ali ugotavljanje sprememb, do katerih je z leti prišlo. Nekoč so bile v Ukvah domala vsa gospodinjstva kmečka, danes seveda ni več tako. Videti je vpliv turizma in različnih oblik priseljevanja. Pa je kljub temu v vasi še vedno do-brh tristo glav živine, ki poletne tedne sicer preživlja na treh okoliških planinah, Ukljanski, Filci in Ravni. Za informacije starejših datumov je izredno dragoceno pričevanje nekaterih starejših vaščanov kot je Johana Prešeren Misch-kot, ki še zlasti veliko ve in je raziskovalni ekipi ra- de volje na razpolago. Sicer pa je strokovni mentor raziskovanja mladi magister Hubert Bergmann, doma iz Lienza na Vzhodnem Tirolskem. Študiral je slavistiko na univerzi v Innsbrucku in sedaj pripravlja doktorat na inštitutu za slavistiko univerze v Celovcu. Bergmann preseneča z brezhibnim znanjem slovenščine (poleg več drugih jezikov), za doktorat pa je izbral slovenski substrat v toponoma-stiki na vzhodnem Tirolskem. Pogovor z njim je priložnost za pogretje zanimivega in nasplošno manj znanega podatka, da je bilo prebivalstvo na vzhodnem Tirolskem nekoč povsem mešano, nemško-slovensko in je zato v tirolskem nemškem narečju še danes prisotnih mnogo slovenskih besed. Bergmann pravi, da je težko točneje odgovoriti na vprašanje, kdaj je ondot slovenski jezik izumrl, domnevajo pa, da je bil še živo prisoten v 13. in 14. stoletju. Mladi raziskovalci središča Planika so v Ukvah vsekakor preživeli lep teden. Po vasi so se podajali z otroškim navdušenjem in razposajenostjo, a vedoč, da opravljajo koristno in z znanjem prepojeno igro, ki se bo z obdelovanjem nabranih podatkov nadaljevala še v naslednjih mesecih. Za januar je namreč načrtovana predstavitev rezultatov, dotlej pa se bodo otroci pod vodstvom mentorjev učili obdelave na računalnik. Kot poudarja Irena Sumi je sedaj cilj, da sami uresničijo svoj CD. Obdelovali bodo tekste, delali animacije s fotografijami in posneli bodo zvočne dokumente. Pa še sebe so posneli kot avtorje raziskave. Za otroke iz kanalske doline, ki se učijo slovenščine, je bistvenega pomena, da imajo prostor, kjer lahko pridobljeno znanje uporabljajo in s takim projektom, ki združuje računalništvo in jezik, je to možno. Zavod za šolstvo Slovenije, ki ima poseben program računalniškega opismenjevanja otrok, je za ta projekt nudil računalniško opremo, operativno pa sta v imenu zavoda sodelovala Tomaž Škulj in Momo Jankovič. V ozadju uspelega kanalskega raziskovalnega tedna pa je tudi prispevek Rada Stojanoviča in Braneta Soto-ška, ki sta v okviru projekta Znanost mladini že veterana zamejskih raziskovalnih taborov. (D.U.) TRST / PRIHODNJI ČETRTEK ZAČETEK DRAGE MLADIH Poleg soočanja mnenj tudi družabnost Tudi letos je organizator poskrbel, da bo ob predavanjih tudi možnost zabave TRST - Začetek Drage mladih se naglo približuje. Glavna tema študijskih dni in teme posameznih predavanj ter okroglih miz so bile že predstavljene, kot tudi gostje, ki bodo izbrane teme predstavi- li. Gotovo je študijski del srečanja tisti, ki najbolj pritegne pozornost vsakega potencialnega udeleženca Drage mladih in ki daje pečat celotni prireditvi, za mlade pa je zelo pomemben tudi družabni del programa. Veliko mladih, ki se je v preteklih letih (letos bo Draga mladih na sporedu že osmič) udeležilo te mladinske prireditve, bo povedalo, da se v park Finžgar j e-vega doma na Opčinah rado vrača, ker tam sreča prijatelje in znance iz vseh koncev Slovenije in iz zamejstva ter zdomstva. Draga mla- dih je namreč prostor, kjer se mladi srečujejo, si izmenjujejo mnenja o temah, o katerih običajno na drugih srečanjih ni govora, vzpostavljajo prijateljske vezi, se zabavajo ob kulturnih in družabnih točkah, gredo skupaj na izlet, preživijo tri dni v prijetni družbi. Tu nastajajo prijateljstva, ki se potem ohranijo v času. Letos je spremni kulturni in družabni del progama zelo pester: v četrtek, 3. septembra, bo Gledališka skupina Slovenskega kulturnega kluba ob 20.30 predstavila odrsko celovečerno igro Tajno društvo PGC. Igro je petnajst mladih amaterskih igralcev pod vodstvom režiserke Lučke Peterlin (ki je Ingoliče-vo delo tudi dramatizirala in modernizirala) lani večkrat uprizorilo, vendar največkrat izven Trsta (na Koroškem, Goriškem, v Sloveniji), tako da bo ta uprizoritev ena zadnjih priložnosti tudi za domačo publiko, da si zabavno igro ogleda. Predstava bo v dvorani Finžgarjevega doma na Opčinah. Naslednji dan je po okrogli mizi o vplivu medijev in sodstva na politiko in po skupnem kosilu na sporedu kratek izlet v Trst. Mladi bodo obiskali sedež Slovenskega raziskovalnega inštituta. Krajši izlet v center mesta in obisk ene izmed vidnejših manjšinskih ustanov je pomemben predvsem zato, da mladi iz Slovenije, Koroške in zdomstva spoznajo slovensko skupnost v Trstu, oz. v Italiji in pogoje, v katerih živi in se ohranja. Pomemben pa je tudi za- radi družabnega trenutka, saj je na izletu največ priložnosti za navezovanje pijateljskih stikov med udeleženci. Prijateljske stike lahko mladi navežejo tudi v petek zvečer, ko je v velikem šotoru, kjer se navadno odvijajo predavanja, na sporedu ples. Tudi na ples so vabljeni vsi mladi, ne glede na to, če so se drugače vključili v ostale dele programa. Sploh lahko rečemo, da je Draga mladih taka prireditev, da lahko mladi prosto pridejo in se udeležijo le tistih delov programa, ki jih zanimajo, lahko pa se vključijo v celotno dogajanje (to zadnje organizatorji priporočajo tistim, ki hočejo od srečanja odnesti največ). Dobrodošli bodo torej vsi, ki se po srcu čutijo mlade. Breda Susič NOVICE FJK in krajevne ustanove TRST - Deželni odbornik za krajevne avtoinomi-je Giorgio Pozzo se je včeraj srečal s predstavniki združenj občin (ANCI), pokrajin (UPI), gorskih skupnosti (UNCEM) in evropskih občin, pokrajin in svetov (AICRE).- Na srečanju so razčlenili odnos med deželo in krajevnimi upravami, poleg tega pa je bilo sklenjeno, da bodo poglobili vprašanje ustavnega zakona o krajevnih avtonomijah. Predstavniki krajevnih avtonomij pa so se zavzeli zato, da bi dežela poenostavila postopek za razreševanje problemov. Za odpravo arhitektonskih preprek TRST Koliko sredstev je dežela FJK vprašala za odpravo arhitektonskih preprek, ki otežujejo kretaje telesno prizadetih? Koliko sredstev je potrošila in koliko prošenj upravičencev je bilo sprejetih? To so vprašanja, ki jih je svetovalec Adriano Ritossa (NZ) naslovil predsedniku deželnega odbora Antonioneju. Svetovalec meni, da je treba napeti vse sile in pridobiri največ možnih sredstev za odpravo zaprek tudi v zasebnih poslopjih. Ranjena plesalka VIDEM - Videmska policija raziskuje primer 34-letne plesalke kolumbijskega porekla, ki so jo včeraj zjutraj našli ranjeno in brez zavesti na bregu hudournika Ter. Napadalci so zensko surovo pretepli. Plesalka dela v nekem lokalu v Manzanu. Ker se ni vrnila kot običajno domov, jo je moški, ki živi z njo, najprej iskal sam, nato pa obvestil policijo. LJUBLJANA - Nedavni potres v Posočju je poleg številnih sprememb v naravi povzročil ogromno gmotno škodo na objektih, in sicer predvsem na tistih, pri katerih ljudje niso upoštevati pravil potresno vame gradnje, je v pogovom za STA poudaril Renato Vidrih, svetovalec vlade v Upravi Republike Slovenije za geofiziko, ki deluje v okviru ministrstva za okolje in prostor. Geolog Vidrih je opisal tudi vplive potresa na naravo, predstavil lestvice potresnih stopenj in razlike med njimi, orisal slovensko omrežje potresnih opazovalnic, razložil potresno karto nevarnosti in opozoril na škodljivost Človekovih (nenadzorovanih) posegov v naravo. Kamninski tok Aprilski potres v Posočju je bil v alpskem svetu, ki je predvsem zaradi nastanka podorov ze sam po sebi potresno ogrožen, je povedal Vidrih. Največ poškodb v naravi je v dolini Lepene in v di zelo zanimiv pojav, Id se imenuje kamninski tok. Kot je pojasnil, je to pojav, ki ga v Sloveniji doslej se nismo pozna- je nastal, ko se je v strmi grapi naloženo kamenje sprožilo in se zaCelo valiti navzdol po njej. Kup kamenja se je pomešal s snegom in nastala je kotaleča se reka snega in kamnin, ki se je razlila po dolini. Kot je poudaril Vidrih, je v dolini Lepene pravzaprav načet vsak hrib, prav tako pa v Krnskem gorovju in ob izviru Tolminke. Poleg številnih hribinskih podorov je potres povzročil tudi manjše pojave padanja skal in kamenja s strmin pobočij. Nekateri podori so zgrmeti v dolino, tako da zdaj ne predstavljajo veC neposredne nevarnosti. Na številnih krajih pa skale še vedno ogrožajo nekatere poti, ki pa k sreči ne sodijo med najbolj obiskane planinske poti, je povedal Vidrih. Z opazovanjem potresnega območja so naši strokovnjaki tudi opaziti, da je nastalo malo novih zemljinskih plazov, ampak so se večinoma aktivirali že doslej znani plazovi. Jakostne lestvice Različne lestvice potresnih stopenj običajno ljudi zmedejo in ne vedo natančno, kakšne so razlike med njimi. Vi- POGOVOR Z GEOLOGOM RENATOM VIDRIHOM H Potres v Posočju je povzročil tudi doslej v Sloveniji nepoznani kamninski tok drih nam je povedal, da seizmologi uporabljajo dve osnovni potresni lestvici, in sicer magnitudno in intenzitetno lestvico. Magnitudna lestvica, ki jo je definiral Richter, je mera za sproščeno energijo v žarišču potresa, ki jo izračunajo iz zapisa grafičnega prikaza potresnih sunkov. Za ljudi pa je pomembnejša intenzitetna lestvica. Ta predstavlja subjektivno mero, ki ugotavlja učinke potresa na ljudi, zgradbe in naravo. Preprosto povedano ta lestvica pove, kako so ljudje Čutiti potres in kakšne so bile njegove posledice na zgradbah in v naravi. Določena magnituda potresa lahko na različnih tleh povzroči različne učinke, kar je odvisno predvsem od geološke sestave tal, je še pojasnil Vidrih. Iz observatorija Uprave RS za geofiziko na Golovcu pošiljajo ljudem vprašalnike, v katerih jih prosijo, naj opišejo svoje doživljanje oz. izkušnje s potresom. Na podlagi dobljenih odgovorov dobijo vtis o potresu in določijo njegovo intenziteto. Trenutno odgovarja na njihova vprašanja veC kot 5.000 ljudi, kar je po Vidrihovem mnenju zadostno število odzivov za dokaj zanesljivo določanje intenzitete potresa; ob potresih, ki povzročajo poškodbe zgradb, pa si teren ogledajo seizmologi in gradbeniki. Sicer pa v Sloveniji letno zabeležijo od 300 do 400 potresov, od katerih pa jih ljudje Čutijo le desetino. Globina potresa vpliva na učinke na površini. Ge je potres določene magnitude plitev, so učinki zelo veliki, saj potres Čutijo na zelo majhnem območju površja oz. je "stožec" razširjanja potresa zelo majhen. Ge pa je potres enake magnitude globok, ga ljudje Čutijo na bistveno večjem območju, vendar v manj- ši meri. Kar zadeva plitvost in globino nastanka potresa, obstajajo razlike med svetovnimi in slovenskimi razsežnostmi. V svetu nastajajo najglobji potresi do 700 km globoko; pri nas pa je večina potresov plitvih (do 10 km), le v zahodni Sloveniji so globji (do 20 km). Plitev potres (globine treh kilometrov ali manj), ima lahko pri isti magnitudi najmanj za eno stopnjo višjo intenziteto, je poudaril Vidrih. Za merjenje intenzitete potresa obstaja veC lestvic, ki pa se vedno znova izpopolnjujejo predvsem zaradi uporabe novih gradbenih materialov. Ljudje so najbolj vajeni Mercallijeve lestvice, ki so jo naredili Mercalti, Cancani in Sie-beig. V 60. letih jo je zamenjala MSK lestvica, ki so jo predstaviti Medvedev, Sponheur in Karnik. Najnovejša, ki je v uporabi zadnjih nekaj let, je evropska potresna lestvica (EMS - European Ma-croseismic Scale). Kot je povedal Vidrih, so vse naštete lestvice 12-stopenj-ske in za ljudi praktično enake. Razlika med njimi je le v višjih stopnjah, in sicer od šeste stopnje naprej, ko prihaja do poškodb zgradb. EMS se je na primer uveljavila predvsem zaradi armiranobetonskih konstrukcij, ki jih prejšnji dve nista upoštevali. Zanimiv je tudi podatek, kakšna je razlika med sosednjima stopnjama v magnitudni potresni lestvici sproščene energije. Gre namreč za logaritemsko lestvico, in sicer je vsaka naslednja stopnja 30 krat močnejša kot prejšnja. To pomeni, da je potresu šeste stopnje po sproščeni energiji enakih približno 30 potresov pete stopnje, približno 900 potresov četrte stopnje, približno 27.000 potresov tretje stopnje in tako naprej. Najbolj nevarna območja Slovenija leži na mejnem območju, kar zadeva potresno nevarnost. Južneje je namreč več potresov, ki so tudi močnejši, medtem ko jih je proti severu manj in so šibkejši. Najbolj potresno nevarna v Sloveniji so območje Zgornjega Posočja, ljubljansko območje, idrijsko, krsko-breziško, ilirskobistriško ter območji Bele Krajine in Kozjanskega. Le severovzhodni del države ni pretirano ogrožen. Glede na to bi bilo smotrno, ce bi ljudje upoštevali pravila potresno vame gradnje, meni geolog Vidrih. Stroški potresne gradnje pri posameznih objektih predstavljajo le od 1, 3 odstotka do pet odstotkov vrednosti zgradbe v Času gradnje. Ti stroški so odvisni tudi od potresnega območja - pri 9 stopnji potresne ogroženosti stane na primer gradnja pet odstotkov vec. Sal ljudje pogosto niso pripravljeni vložiti denarja v ojaCevanje zgradb. Raziskave namreč kažejo, da je šok prvih nekaj mesecev po potresu zelo velik, po nekaj letih pričnejo ljudje pozabljati na strahote, po 10 letih pa že zavračajo dodatne stroške za potresno varno gradnjo. Potresno vame gradnje Potresno varna gradnja pomenie upoštevanje karte potresne nevarnosti. Potresna karta je izdelana na podlagi verjetnostnega računa in deluje na načelu, da je približno dvotretjinska verjetnost, da do na označenih območjih prišlo do potresa določene stopnje. Te karte izdelujejo seizmologi, in sicer na podlagi opazovanj za povratno dobo 50, 100, 200, 500 ati 1000 let. V gradbeništvu je predpisana karta za povratno dobo 500 let. Pri gradnji posebnih objektov, kot so na primer jedrske elektrarne, bolnišni- ce, šole in podobni objekti, v katerih se zadržujejo ljudje, pa je treba upoštevati potresno karto za povratno dobo 1000 let in se droge raziskave. Karta najprej predstavlja območja v nevarnosti. Drugi pomemben podatek, ki ga posreduje, pa je ogroženost teh območij, pri Čemer se upošteva popis prebivalstva. Predel, ki je v največji potresni nevarnosti, namreč ni nujno tudi najbolj ogrožen, Ce ni poseljen s ljudmi. Karto, ki trenutno velja v Sloveniji, so izdelali že leta 1987. Na območju Posočja predvideva potrese osme in celo devete stopnje in ob zadnjem potresu se je karta izkazala za zanesljivo. Kot je povedal Vidrih, obstoječe potresne karte nevarnosti in ogroženosti nenehno dopolnjujejo. Pri njihovem oblikovanju sodeluje cela ekipa ljudi, in sicer seizmologi, geologi, matematiki, fiziki in gra-dbemki. Poleg neupoštevanje potresno vame gradnje pa veliko škodo povzročajo tudi škodljivi posegi človeka v naravo. Človeška usmerjenost vase in njegovo prisvajanje narave bosta imeti negativne posledice, je dejal Vidrih. Ob dogodku, kot je bil zadnji potres, se moramo zazreti v posledice, ki so nastale v naravi, ne samo zaradi svoje varnosti, ampak tudi zato, da obogatimo nase vedenje o naravnih procesih, saj človek z naravo povezan. Premalo opazovalnic Geolog Vidrih je izrazil tudi nezadovoljstvo s slovenskim omrežjem potresnih opazovalnic, saj je teh le sedem, rabiti pa bi jih vsaj 25 do 30. Trenutno so potresne opazovalnice postavljene na Golovcu v Ljubljani, Vojskem nad Idrijo, ob Cerkniškem jezeru, v Bojancih v Beti Krajini, v Bistriškem jarku, v Dobrini na Kozjanskem in v Krškem. Z opazovalnicami skušajo Cim bolje pokriti slovenski prostor, zanašajo pa se tudi na opazovalnice v sosednjih državah. V Posočju na primer ni nobene potresne opazovalnice, ker so tam vezani na italijansko stran. Po Vidrihovem mnenju je paradoksalno, da so s svojimi sedmimi opazovalnicami pri izračunih za svetovno mrežo potresnih opazovalnic v samem svetovnem vrhu; za domače potrebe pa imajo premalo opazovalnic. Metka NagliC/STA ' BELO/CRNO steki. 1 1 X ITALIA 1 |r Slovenija 1 Otroški variete Ciao ciao Vremenska panorama mattina in risanke Napovedniki Nan.: Hazzard (i. Tom TV prodaja VVopat, J. Schneider) Tedenski izbor: Lahkih TV film: Bay Bigfoot 2 nog naokrog: Zlatorog, (fant., ZDA ’96, i. Ken- 10.30 Ddok. serija: Evro- neth Tigar, R. Malinger) ,pska tehnologija, 10.45 Šport studio, 12.25 Odpr- dok. serija; Izzivi prihod- ti studio nosti (9. del), 11.15 Po- IMjU Nan.: Genitori in blue jeans magajmo si, 11.40 Na vr- IMjl Risanke tu Risanke: Jetson Nan.: Naši prijatelji na Variete: Mai dire Banzai! severu (VB, 3. del) Nan.: Baywatch Poročila, vreme, šport Variete za najmlajše, Posnetek predstave: Gr- vmes risanke bavec (Siavvomir Mrožek) Nan.: Xena Tedenski izbor. Nan.: Odprti studio, 18.55 Večni sanjač (ZDA, 16. Šport studio epizoda) Nan.: V osmih pod Nan.: Inšpektor Morse streho, 19.30 Pappa e (VB, 14. ep.) Ciccia Mostovi, 16.50 Obvestila Nan.: VValker Texas Ran- Obzornik, vreme, šport ger (i. Chuck Norris, Sha- Po Sloveniji ree J. VVilson) Oglasi Film: D uro a Morire (pu- Oddaja za otroke: Zrcal- st., ZDA ’92, i. Sasha ce, 17.40 Dva bahača, Mitchell, Dennis Chan) 17.50 ris. nan.: Palček Aktualno: Scream 2 David Fatti e misfatti Dokumentarna serija: Iz- Italija 1 šport gubljene civilizacije Glasba: Super (ZDA, 10. del) Film: Oh, Serafina (kom., Risanka It. ’76, r. A. Lattuada, i. TV Dnevnik, vreme, šport Renato Pozzetto) Zrcalo tedna Obletnici RTV Slovenija Pot k mojim ljudem: TELE 4 Koncert J. Mrzel Odmevi, kultura, vreme r® Šport, oglasi EH vm Polnočni klub 19.30, 23.00 Dogodki in KUS Nan.: Večni sanjač (ZDA, odmevi 17. ep.), 0.15 Inšpektor Nad.: L' amore vero... Morse (15. ep.) HBi Verde a Nord-Est Dok.: Izgubljene civiliza- fflČj Goldrush cije (ZDA, 10. del, pon.) Ri Ai confini della realta Napovedniki Sfii Nan.: Palm Spring gp Made in Italy Rifci Nan.: Wolf TV PRIMORKA ® MONTECARLO 17.00 Videostrani m [toj Videospot dneva rcrrn 19.30, 22.45, 0.30 Dnev- grft* Nad.: Sosedje (63. del) nik, 13.30,19.50 Šport Inki Korenine Venetov iMja Nan.: Quincy fflEi Okarina etno festival Film: La battaglia delle '<.( -1 Bled aquile (vojni, ZDA ’67) nSn Risanka Variete: Tappeto volante IHR Videostrani Film: Sparatorie ad Abi- Dnevnik, vreme lene (vestern, ZDA ’67) PSE! 50 let Prostovoljnega ga- Film: Cadillac Man silskega društva N. Gori- (kom., ZDA ’90, i. R. VVil- ca «Vroča vaja» liams, Pamela Reed) V znamenju Device Nan.: Elitni umori TV Center, Trbovlje Film: I commedianti Dnevnik TV Primorka ST Slovenija 2 9.00 10.00 10.30 10.55 11.20 11.50 14.20 15.40 16.05 16.35 18.05 18.30 19.00 19.30 19.55 20.15 20.40 22.35 0.10 Vremenska panorama Matineja. Nanizanka: Lahko noC, ljubica (VB, 1. epizoda) Nan.: Pacific Drive (Avstralija, 45. ep.) Nanizanka: Opremlje-valke (ZDA, 9. ep.) Nanizanka: Kdo je glavni (ZDA, 19. ep.) Film: Somrak bogov (It.-Nem.) Euronevvs KOncert Neneh Cherry TV prodaja Film: Key West (ZDA) Nanizanka: Pasje življenje (ZDA, 18. ep.) Nanizanka: Čudežni otrok (ZDA, i. Judith Li-ght, Angela Goethals, Todd Louiso, 11. epizoda) TV igrica: Kolo sreCe Videoring Sence vzhajajočega sonca 40 let Yves Saint Lauren-ta Nogomet: Real Madrid -Chelsea (superpokal) Film: Daleč potujejo oblaki (Finska) Nan.: Klient (ZDA, i. Jo Beth VVilliams, John Heard, 8. ep.) Koper 16.00 17.00 17.30 18.00 18.45 Euronevvs Vesolje je... Otroška oddaja: Ecchec-cimanca Program v slovenskem jeziku: Vec ljudi več ve Primorska kronika 19.00 ■19.25 19.55 22.30 22.45 0.15 0.30 Dnevnik, šport Otroška oddaja: Ecchecci- manca Mednarodni miting v lahki atletiki Vsedanes - TV dnevnik Nogomet: Real Madrid -Chelsea Vsedanes, vreme Program v slovenskem jeziku: Primorska kronika A Radio Trst A 8.00,14.00,17.00 Poročila; 7.00,13.00,19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Glasbeni vrtiljak; 8.30 Na počitnice; 9.15 Znani ansambli; 10.10 Koncert; 11,00 Živahne melodije; 11.30 Odprta knjiga: Spomini na Rainerja M. Rilkeja (interpr. M. Sardoč, 18. del); 11.45 Glasba; 12.00 Krajevne stvarnosti: Iz Benečije; 12.40 Zbori; 13.20 Steverjan '98; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Zelena ekomagija (pripr. A. Valič); 14.30 Potpuri; 15.15 Kam in kako na izlet; 16.00 Iz življenja v naselju Arenal; 16.45 Pesem dneva; 17.00 Kulturna kronika, nato Klasični album: J. Brahms; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Jazz; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slovenščini,; 8.30,12.30,18.30 Poročila v-ital.; 10.30 Matineja; 16.00 Juke Box Time lestvica tedna; 19.00 Morski val (vsakih 14 dni). Radio Koper (slovenski program) 8.30, 9.30,10.30, 13.30, 14.30, Poročila; 12.30,17.30,19.30 Dnevnik; 6.05 Primorska poje; 6.30 Poročila, osmrtnice; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska; 8.50 Kulturni koledar; 9.10 Pročilo AZMS; 10.00 Intervju; 11.00 ^Za in proti; 12.30 Dnevnik, osmrtnice; 13.00 Daj, povej; 15.30 DIO; 16.00 Glasba po željah ; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 Glasba, informacije, kulturni koledar, planinski vodnik, kino; 19,00 RD RASLO; 20.00 Konec tedna; 22.00 Zrcalo dneva. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9,30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.40 Izbrali ste; 9.15 Govorimo o; 9.33 Pred našimi mikrofoni; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Sigla single; 11.00 Iz parlamenta; 12.55 Pesem tedna; 13.00 L' una blu. Glasba po željah; 13.40 Bella bellissima;14.10 Živeti danes; 14.33 Sigla single; 14.45 Govorimo o.,; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 London cal-ling; 19.25 Sigla single; 19.30 Šport, RMl, Slovenija 1 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00,9.00, 10.00, 11.00, 12.00. 13.00.14.00.18.00.19.00.21.00.23.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.30 Svetovalni servis; 8.05 Radio Ga-Ga; 9.45 Počitniški ringaraja; 10.30 Pregled tiska; 11.05 Petkovo srečanje; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 15.00 Radio danes; 15.30 DIO; 17.05 Ob 17-ih; 18,20 Gremo v kino; 19,45 Lahko noč, otroci; 20.00 Oddaja za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva, vre- me, promet; 22.30 Informativna odd. v tujih jezikih; 22.45 Naš kraj; 23.05 Literarni nokturno: Poletje (K. Kočič); 0.00 Poročila. Slovenija 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10,30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.40 Rekreacija, planinske novice, kulturne prireditve; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Avtomobilistične minute; 13.45 Gost izbira glasbo, kulturne drobtinice; 15.30 DIO; 16.15 Popevki tedna; 16,30 Petkova centrifuga; 17.00 Glasovanje za novi popevki tedna; 18.00 Vroči stol; 18.45 Črna kronika; 19.30 Stop pops 20, novosti; 22.00 Zrcalo dneva, vreme; 22.25 Klub klubov. Slovenija 3 7.00. 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 6.05 Glasba; 10.05 Vodomet melodij; 11.05 Repriza; 12.05 Igramo in pojemo; 13.00 Nedrja Zemlje; 13.30 Ljudsko izročilo; 14.05 Izobraževalni pr.; 15.00 Šanson; 15.30 DIO, šport, vreme, promet; 16.15 Posnetki festivalov in koncertov; 19.30 Medn. zborovsko tekmovanje Maribor; 22.05 Igra; 23.00 Šestnajst strun; 23.55 Glasba za konec dneva in napoved sporeda; 0.00 Poročila. Radio Koroška 18.10-19.00 Romantika v glasbi (Klopčič). Primorski dnemi Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7796699, fax 040 773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300. fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, NVulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT. ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20% Cena: 1.500 LIT - 80 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Postni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Letna naročnina za Slovenijo 20.000 SIT plačljiva preko D1STR1EST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-32147 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov F1EG r _ _ SREČ ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE SREDISCE TOPLA HLADNA SREDISCE ANTI- VETER MEGLA FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA 6 66 666 VREMENSKA SLIKA Za hladno fronto, ki je ponoči prešla Slovenijo, se nad zahodno in srednjo Evropo krepi območje visokega zračnega pritiska. S severovzhodnimi vetrovi priteka k nam hladen in občasno bolj vlažen zrak. 1010- C 1010 1020 6 1010 a 0SLP STOjSHOLM /1S ° IFa ° Z \6 v K0BENHAVN \7/V.° - 6 DUBLIN o- - ^ —LONDONo ^I/,STER^AM 10/15 BERUN 10/17 VARŠAVA 8/16 _------—' oBRUSEU A - ^ 1"? ,0m =UN>U W* 6 X ŽENEVA 10/28 LJUBLJANA 'Vi »g ° M,UNO^ RA° 16/24 / '9/ SPLIT -/- OSOFIJA 8/28 DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.21 in zatone ob 19.51. Dolžina dneva 13.30. Luna vzide ob 12.26 in zatone ob 23.01. PLIMOVANJE Danes: ob 6.39 najnižje -32 cm, ob 13.22 najvisje 31 cm, ob 20.09 najnižje -18 cm. Tutri: ob 1.36 najvisje 4 cm, ob 6.53 najnižje -15 cm, ob 13.57 najvisje 26 cm, ob 21.36 najnižje -16 cm. MORJE Morje rahlo razgibano, temperatura morja 24,2 stopinje C. •Z/ BIOPROGNOZA Vremensko občutljivi ljudje bodo nerazpoloženi in se bodo težje koncentrirali. Zvečer bo obremenitev postopoma ponehala in spanec bo globok in v sproščujoč. (vremenska napoved Hidrometeorološkega moda R. Slovenije^ TEMPERATURE V GORAH °C °C 500 m 15 2000 m 4 1000 m 10 2500 m -1 1500 m 6 2864 m -4 -oA c A ..... . ! .."V'. '""J V I . . DANES <5 GRADEC 10/17 S CELOVEC TRBIŽ ° o 7/14 KRANJSKA GORA^ O TRŽIČ 10/16 ČEDAD—U O 15/22 O x KRANJ M. SOBOTA O 10/17 O S. GRADEC 9/16 MARIBOR O n/16 CEUE O n/16 o PTUJ N. MESTO 11/16 O ZAGREB 11/17 O Padavine bodo dopoldne ponehale in ponekod se bo delno zjasnilo. Na Primorskem bo pihala burja. SOSEDNJE POKRAJINE: Padavine bodo povsod ponehale, delno se bo razjasnilo. Hladno bo, ob Jadranu bo pihala burja. JUTRI GRADEC 7/17 CELOVEC o 4/17 TRBIŽ ° 0/14 o KRANJSKA GORA ^