-»-                                                                                  ¦'-.     ^
<-,.                                                                   AngeI.                                                     -...:.....-. r
Solnce se je skrilo za gorami; tudi večerne zarje uže nij tam na zapadu. Samo kos prijetao zvižga; a tudi njemu se pesen tiše in tiše topi ter njegoy glas polagoma umolkne v trudnem mraku. — Noč je zemljo zavila v čemo krilo.
Na senožčti r6sna kapljica objemlje drem6tno prip6gneno glavico bel& cvčtke; po hižah minevajo luči druga za drngo, kakor zvezde na nebu pred rumeno zoro. Povsod, na vasi, doli iu dobrave se razlije nočni mir, nočna tišina. Vse molči, vse je mirno; tudi stari čuvaj, odpevši jednajsto uro, sladko
*                 —¦¦¦ .!•-!jit*r*—"^^^r.~&?foi,fyuXL    ^O ' Wjr k^* ^ST' 'JfllL       " '' '""^^^SSrj  wLZ_-jJj/JJ ^ešaaB '" ¦^"¦|l"    ,     ~~
spečim vaščanom noc6j ne moti ljubega počitka.   Brezglasen tam na hrastovej k!6pi sedi ped gosto lipo srčdi vasi.   Odloživši palico« podpre tradno glavo z rokama ter preinišlja nekedanje,  srečnejše čase  svoje blažene mladosti.   A,^ tudi njega k malu zaziblje dobrodejno spanje. — Vse je nemo,  vse miniQ-,ri-vse počiva v sladkih sanjah.                                                          ,-r.K, yi isvft.feiv
Samo tam v ubožnej kččici konec vasi bleda mati čnje pri posteljici jedinega sinka; samo nje vzdihljaji vzaemirjajo sveto nočno tihoto. — Eoci sklenivši v neizmerno žalost vtopljena sedi poleg bolnega otročiča ter mu prosi zdravja od nebeskega očeta. A uboga mati uže ne more gledati otro-kovih bolečia, — njegov plač in stčkanje so težki udarci nje sercu. Kedo bi li mogel mimo gledati to nežno dete sladkega ia ljubeznjivega obličja, kakoršen je angel? — Zdaj spi; oči je stisnilo; trepalnica mu objemlje trepalnico, ni z obervcama ne gane. A to dete zel6 terpi, — leži v težkih bolečinah, zvija se, kakor červiček v prahu; morda še noc6j ugasne! Tlh, ne more ga dalje gledati ljubeča mati; debele solze jej kapljejo iz očij. Uboga žena se one-svesti!
A kako lepa je noč! — Nebrojna četa bleskotnih zvezdic razsvečava temSto; siva megla pokiiva cvetice, speče^po travnicih; povsod je sveta tihota.
— 56 —
Evo, 6na svetla zvezdica tam gori na obzoru, ki se je uže dlj& ozirala v siromaško izbico ter s prijazno lučjo obsčvala bleda ličeca otroku, uterne se ter žarek nje zletf k<5či pred okence, rek6č:
,,Preljubo dete! prišel sem, da te otmem od bolečin zemskega življenja, da te iz grenke solzne doline vzamem tja, kjer nij težav ni bolečin. Tam gdri ne ved6, kaj so skerM, kaj bridkosti in žalotanje. A ta svet, svojim otrokom pogosto rodi samo ternije; redko, redko se človeku razcvete pravo, čisto veselje. Zatorej pojdi v moje naroftje, da te ponesem v deželo prave radosti, tja gfiri, kjer so otroci božji doma. Idi z menoj, sinek zlati! Jaz, oča tvoj, prišel sem v zrezdnem odelu, da te umaknem v prelepo stanovanje brez števila božjih izvoljencev, v stanovanje blaženib. nebeščanor, kjer se'poje večna slava Njemu, ki je ustvaril nebo in zemljo. Ne vidiš li tam stojeSih nebrojnih čet nebeSčanov, radujofih se v rajskem veselji? Vsi ti so nedavno še vzdihovali in točfli solze na zemlji; a živa yera, terdno upanje in goreča ljubezen so je vzdignili tja g6ri, kjer je Tečna radost in veselje. Pojdi z menoj v ta prekrasni dom, sinek moj zlati! Ne miidi se! Nebeski svatje v zlato-zarnih odejah ti gred6 Baproti, da te vzem6 v svojo sveto družbo."
Dete od nebeske lepote ostermi, — reselo se nasmehne bledej materi in jo še pogleda ter potem dvigne hrepeneSi rocici k svetlemu žarku sijajne zvezdice.
Trije angelci pritek6 z belo tenčico, položč dete vanjo ter vesele pesni poj6Č je odnes6 tja gori v svetla nebesa.
Ura v zvoniku bije s krepko zvenečimi udarci; stari čuvaj se prebndi na klopi pod široko lipo, hitxo Tstane ter odkaSljavši se glasno zapoje navadno pesen: rura je dvanajst odbila." Potem korači mimo kočice bolnega deteta, pogleda skozi okno v izbico, — in kaj vidi? Ifa mizi pri postelji mračna luč sveti v dvoje Ijudij: v bolno a zdaj spečedete, in poleg njega v žalostno, tudi spečo mater.
Čuvaj, počitka ze!6 potreben, otide zopet na klop, govoreS: ^dobro kaže; oboje spi!"
Prekrasno jutro nastane. Lehke meglice se polagoma dvigajo. Po senožetih pisane cvetke odtresajo biserno roso, nežne glavice ponosno dvigaje, da bi pozdravile mmeno solnce, ki uže zlati gorske verhove na vzhodu. Kos, davno zletčvši iz germovja, zopet veselo poje svojo staro pesen ter drugi ptiči mu pripevajo; — vse je veselo, vse novič oživljeno.
Tam iz okna cerkrenega zvonika se milo oglase zvonovi, da se razlega daleč po gorah in ravnfnab.. A otroci iz vasi hite v siromašno kočico gledat ljubljenega Milčka, sredi izbice ležečega na ozaljšanem odru mej zelenim beršHnom in pisanimi cveticami.
Stare ženice tamkaj bledolično dete, M se na smeh derži, kaž6 svojim Tnnkomin vnukam, govoreč: ,,vidite li lepega angelca, ki se zdaj uže tam g6ri v svetlih nebesib. radnje pri svojem očetu v blažeaej družbi tovarišev angelcev, kateri so ga tja odnesli?
Matilda Tomšič