o9ružinski rl tli It
ILUSTROVAMI LIST ZA MESTO IN DEŽELO	JL
Številka 38 Leto vil
Posamezna Številka po
2 Din
J*haja ob četrtkih. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Tyrševa cesta 29/1. Rokopisi se ne vračajo. Poštni predal stev. 345. Račun Poštne hranilnice v Ljubljani štev. 15.393.
Ljubljana. 26. septembra 1935
Naročnina za četrt leta 20 Din, za pol leta 40 Din, za vse leto 80 Din. V Italiji za vse leto 40 lir, v Franciji 50 frankov, v Ameriki 2,’A dolarja. — Za odgovore je priložiti znamko.
Toko. ttatn pišefr...
Ljubljana, 22. septembra.
Spoštovani g. urednik!
Na, kaj takega pa res svoj živ dan nisem sanjala, da bi se jaz bahajala med nagrajenci Vaše ankete »Pismo iz mojega kraja«. Zaljubljena sem sicer v vsakega, ki količkaj zna sukati pero, meni pa so na žalost rojenice potisnile kuhalnico v roke/
Ce sem Vas, g. urednik, imela Prej rada, sem zdaj naravnost zaljubljena v Vas. Samo če me ne boste zbog tega priznanja postavili na cesto, ako se kdaj oglasim Pri Vas? Sicer me pa ne bo prej
—	četudi bi Vas iz srca rada poznala — da Vam priskrbim vsaj enega novega naročnika. Milo za drago! če prej ne, za novo leto mora biti.
Kar se tiče nagrade — če je res moja in nisem napak brala — jo Pa vpišite k naročnini za prihodnje leto, saj bo itak kmalu treba obnoviti naročnino. Večjega veselja mi ne bi bil mogel storiti nihče kot ste mi ga Vi. Prisrčna Vam hvala!
Sicer je pa list sam na sebi največja nagrada vsakemu naročniku, saj še nisem dobila v roke lista, ki bi bil od prve do zadnje črke tako interesanten kot je »Družinski tednik«. Priznam, da sem ga naročila samo radi filmskih stvari, ki me najbolj zanimajo, ali zdaj pa z največjim zanimanjem prečitam vsako malenkost, posebno pa še, če je kaka pripovedka o žabi, ker takih žab, ki brcajo, da narede maslo, je dandanes vse premalo.
Všeč ste mi, ker ste priprosti, iščete stikov z malim človekom, pišete- zanj, priznavate ga, ves ste njegov. Vaš list prinaša razvedrilo malemu človeku, a primeren je tudi izobražencu.
Všeč ste mi brez nagrade, z nagrado Vas imam pa seveda še rajši.
Z željo, da bi Vaš trud rodil lepe uspehe
Vas iz srca lepo pozdravljam M. Z., Ljubljana.
*
Prinašamo gonije pismo name-stu današnjega uvodnika, ker je napisano tako toplo in od srca, kakor se tudi mi zmerom prizadevamo, da bi pisali, posebno na tem mestu. Napisala ga je preprosta ženska; ko smo ga brali, skoraj nismo mogli verjeti, da Zna človek, ki dan za dnem trdo dela z rokami, napisati tako lepo pismo s tako izbranimi, a hkralu neprisiljenimi, od srca prihajajočimi izrazi. »Družinskemu tedniku« je v ponos, da dobiva taka Pisma od svojih bralcev in bralk; v njih vidi najlepši dokaz, da je njegova pot prava.
Prepričani smo, da nam one cenj. bralke in bralci, ki so vajeni na tem mestu brati našo uredniško besedo, ne bodo zameril, če smo to pot dali prostora svoji naročnici — čeprav je pisala privatno in ne za javnost. Zakaj to pismo nam je dalo priložnost, da vnovič poudarimo, kako drago nam je, da nas druži z množico naših prijateljev tako toplo in iskreno razmerje. Haka
Lov za nezvestim okoli sveta
Žalostna povest o francoski aristokratkl, ki se je zaman borila, da bi
priklenila nase svojega moža
V	Newyorku se je te dni začel proces proti bogatemu Američanu Petru Uptonu Muirju; toži ga njegova žena, ker jo je brez vzroka zapustil. P. U.Mu-ir je znan ameriški kozmopolit in pisatelj; nekaj časa je bil tudi ameriški vicekonzul v Zagrebu. Njegova žena Viktorija de Montglat izvira iz ugledne francoske plemiške družine.
L. i. Newyork, septembra.
Peter Upton Muir je pisatelj iz ljubezni do pisanja, ne po poklicu. Njegov poklic je romanje okoli sveta. Lahko si ga privošči, saj je iz bogate in ugledne rodbine: njegov oče je bil, preden je utonil, sodnik v USA, njegova mati je sestrična slavnega polarnega raziskovalca admirala Byrda.
Toda samo potovanje brez kakšnega drugega cilja postane prej ali slej dolgočasno. Zato se je Peter Upton Muir poskušal tu pa tam tudi kot avtomobilski zastopnik (na Kitajskem), kot vicekonzul (v Zagrebu) in kot vodja potovalnega urada (na Sardiniji). A nikjer ga ni dolgo strpelo. Bj;ez miru je po kratkem postanku spet odromal s pisalnim strojem kam drugam, kakor večni žid Ahasver.
Velika ljubezen
Ali ga je res prava velika ljubezen združila s hčerko francoskega markija Montglata, gospodično Viktorijo Montglatovo? Ona vsaj tako zatrjuje. Ker jo je Peter Muir
za zmerom zapustil, se mora zdaj borno preživljati kot prodajalka v neki newyorški trgovini.
»Bila je ljubezen na prvi pogled,« pravi nesrečna žena v svoji obtožnici. »Spoznala sva se v Berlinu in sva se kmalu poročila. A že kmalu po poroki ga je iznenada prevzel oni nemir, ki sem ga morala pozneje tolikokrat srečati pri njem. Nič se nisva sporekla, kar na lepem me je zapustil, kjerkoli ga je pičilo, in mi ni pustil niti centa za življenje. Ker sem ga ljubila in sem vedela, da me ni zapustil zaradi katere druge, sem ga iskala tako dolgo, dokler ga nisem spet našla. Svet ni tako velik, da ne bi ljubeča žena mogla najti njega, ki ji je vse na svetu. Ko sem ga potem srečala kje v Evropi ali drugod, sva nekaj časa spet srečno živela skupaj — dokler ga ni nekega dne mahoma spet obšlo njegovo nesrečno ahasverstyo in se ni stara pesem iznova začela.«
Od takrat je seveda minilo že nekaj let. Danes je Mrs. Muir že pretrudna, da bi se neprestano podila za nezvestim možem. Nekdaj znamenita pariška lepotica, ki je igrala odlično vlogo v francoski družbi, je še danes lepa in ljube-
Ljubljana, 26. IX. 35
P. n. g. A. I . v K.
Na Vaša vprašanja Vam odgovorimo kar v listu:
1. Dr. Josef Lobel je zdravnik v Frančiškovih Varih (Č.S.R.);
2. Njegovo delo ,,ZA ČLOVE_ŠKO ŽIVLJENJE" je izšlo konec letošnje zime: od takrat so ga prevedli že v 10 jezikov.
3. Slovenski prevod je avtoriziran, to se pravi, da smo si pridobili zanj avtorske pravice in ga ne sme
v slovenščini nihče priobčevati razen nas. (Podrobnejše na 4. str. današnje številke).
4. „ZA ČLOVEŠKO ŽIVLJENJE" začne izhajati v „Dru-žinskem tedniku" v prihodnji številki.
S prijateljskim pozdravom
,.DRUŽINSKI TEDNIK"
Kdaj se človek najlaže
v •
UC1
L. o. London, septembra Britanska Psychological Section Je hotela preizkusiti, ali so otroška leta res najprimernejša za učenje, kakor trde vsi vprek. Dognala je, ha to ni res. Otroška leta niso hajugodnejša za učenje; prav tako kakor nov avto potrebuje nekaj časa, da se »zvozi« in gladko teče, 3e treba tudi človeškemu organizmu časa, da se vživi v razmere.
Tako je na primer statistično dognano, da terjajo prometne nesreče med otroki mnogo več nesreč kakor med- odraslimi ljudmi. Psihološko društvo je zato prišlo ho spoznanja, da je človek najbolj dovzeten za učenje v dobi med koncem aoraščanja in začetkom dozorevanja.
(Po poročilu londonskega radia *• septembra zvečer.)
3 milijone Din za vzdržnost
P. w. Newyork, septembra
Sedem let je tega, kar sta Rockefellerjeva ustanova in newyorška družba »Mayo« razpisali nagrado
70.000	dolarjev za tistega, ki bo v razdobju dvanajstih let pokazal naj večjo vzdržnost.
Od 632 tekmovalcev, ki se jih je prijavilo 'za to čudaško tekmo, jih je 79 že umrlo, večina drugih so se pa med tem tudi že odrekli nesmiselnemu spartanskemu življenju. Ostali so le še trije, ki hočejo za vsako ceno vzdržati do konca.
Prvi med njimi je Anglež_ Morris W a 11 o n iz Liverpoola. Mož že sedem let ni pokusil mesa ne kruha ne piva; hrani se izključno samo s pilulami (kroglicami zgoščene hrane). Zdravniki pravijo, da bo moral, če srečno konča svoj bedasti post, še najmanj pet let ostati pri sedanji hrani, preden bo organizem spet za normalno rabo.
Drugi je Kanadčan Jack Ri-ch a i' d s iz Wihnipega. Ta se je zaklel, da bo zmerom stoje spal, naslonjen na omaro.
Tretji je Američan Frank Fielding iz Minnesote. Mož spi že sedem let na goli mizi, toda vsak dan drugod; zaobljubil se je bil, da bo na dan prehodil najmanj 40 kilometrov. V sedmih letih je tako prepotoval že 120.000 km.
Rockefellerjeva ustanova in družba »Mayo« trdita, da ima to tekmovanje velik znanstven pomen...
Greta Garbo
se vrača s počitnic.. Naša slika jo kaže na ladijski palubi ob povratku z letovanja.
Haoraila za najslabšega učenca
S. K. Bristol, septembra
Da so slabi učenci dostikrat postali prav pomembni ljudje, je stara resnica. Toda nagrad za slabo učenje doslej vendar še niso dobivali; te so bile pridržane le odličnjakom.
Zdaj pa beremo, da se je neki bristolski meščan odločil popraviti to »krivico« — vsaj v svojem domačem mestu. Stvar nam bo razumljivejša, če povemo, da je bil mož njega dni, ko je še trgal hlače na šolskih klopeh, med najslabšimi v razredu. Pozneje je šel v kolonije in si tam napravil denar. Pred kratkim se je vrnil v Bristol in naložil v banki večji znesek s pripombo, da mora banka vsako leto izplačati obresti najslabšemu učencu tiste šole, ki jo je tudi sam obiskoval kot otrok.
šolska oblastva so se temu uprla in so na vse načine skušala dobrotnika prepričati, da je narobe svet, kar počne; zaleglo ni nič. Tem manj, ker se je za njegovo namero zavzel tudi bristolski župan... nekdanji učitelj.
Tako se bo bristolska šola lahko ponašala, da bo imela prihodnjo jesen najoriginalnejšega odlikovanca pod solncem. In učenci bodo kajpada tekmovali med seboj, kdo bo prinesel domov največ petič — to se pravi, po naše enic.
zniva ženska. Od kar jo je mož zapustil, jo je v njeni družini preganjala nesreča za nesrečo; danes stoji popolnoma sama na svetu.
Njeni aristokratski sorodniki niso poroke z nestalnim Američanom nikdar odobravali; kolikor jih še živi, je nihče noče več poznati. Njena usoda je tem žalostnejša, ker je lastna mati njenega moža tista, ki je razdrla njeno življen-sko srečo.
Pol milijona odškodnine
Zato Mrs. Muir ne toži svojega nezvestega moža (pravi, da ga še zmerom ljubi), nego svojo taščo. Od nje terja pol milijona dolarjev (25 milijonov Din) odškodnine, češ da je prisilila svojega sina, da jo pusti na cedilu.
»Mati mojega moža,« pravi Mrs, Muir v svoji obtožnici, »je svojemu sinu neprestai o grozila, da ga bo razdedinila in mu ne bo več dajala denhrja, če ne napravi konca z menoj. Sovražila me je, ker sem bila siromašna, njena edina želja je bila, da bi svojega sina oženila s katero potomko ameriške dolarske aristokracije. Zdaj živi v svojem razkošnem gradiču v Miamiju in se ne meni za to, ali imam denar za vsakdanji kruh in najemnino.«
Po trditvah nesrečne tožnice je morala obstajati neka zveza med večnim izginjanjem njenega moža in pismi, ki jih je dobival od svoje matere. Sicer pa pravi, če bi imela izbirati med njim in pol milijona dolarjev, c(a bi se kljub vsemu rajši odločila za Petra Muira.
Kakor Ahasver
Pri vsem tem se lepa Viktorija dobro zaveda, da je Peter Muir tako rekoč neozdravljiv Ahasver. Ko sta na primer živela nekaj časa v Bruslju in bila po njeni trditvi popolnoma srečna, jo nekega dne Peter Muir brez sledu izginil, kakor bi ga bila zemlja požrla, čez tri dni je dobila od njega pismo, da misli stopiti v tujsko legijo. Hkra-tu ji je priporočil, da naj proda svoje dragulje in še odpelje v New-york, kjer sta že prej živela nekaj časa. Potem se je pa vendarle premislil in ni stopil v tujsko legijo; pisal ji je, da mora poprej še na Sardinijo, da zbere snov za svoj bodoči roman, ona naj ga pa počaka v Newyorku.
Mrs. Muir je storila po njegovem nasvetu, .toda nezvesti mož ni niti mislil ne. to. da bi izpolnil svojo obljubo. Minilo je leto dni, a še zmerom ni bilo sledu o Petru Mu-iru, ne na Sardiniji ne kje drugod. Med tem je pa njegova žena, zapuščena od vseh, gladovala v New-yorku, dokler se j 2 niso usmilili v neki trgovini in ie vzeli za prodajalko.
Vse kaže, da je zdaj tudi mera njene potrpežljivosti polna in da je konec njenega slepega zaupanja v Petra Muira. Vse njeno upanje so zdaj le' še proces in ameriški sodniki. Da, časih je pot do moške zvestobe dolga in trnjeva... še bolj trnjeva pa do pol milijona dolarjev, ki naj jih vrže moževa nezvestoba.	II, Colntore.
Ker zasmehoval politično delovanje svoje žene
L. w. Moskva, septembra Sodišče v Laičevu v sovjetski Rusiji je pravkar zašilo za več mesecev nekega Nikolaja Andrejeva, češ da je sistematski »kalil in zasmehoval« politično delovanje svoje žene.
K temu moramo pripomniti, da so obsojenčevo ženo pred nekaj meseci izvolili v mestni sovjet; zato je morala nastopati na javnih shodih in tir h govoriti. Nu, Nikolaj Andrejev je rad poslušal njene govore in je tuui navdušeno ploskal — kadar jo bil dobre volje; zgodilo se je pa tudi, da kdaj ni bil, in takiut je pri -vsakem drugem stavku skočil ženi v besedo.
Sodnikom je obljubil, da bo v bodoče svojo ženo hudo spoštoval in da .te ne bo več motil na shodih.
Monsieur Srnin predaja parfume
Treiedija in komediji ljubezni
štiri ljubezenske zgodbe, ki Jih je napisalo živijenje
Kmetija
cM dveh Izsevs?
če žena v spanju govori.
Q. i. London, septembra.
Mabel in Harry sta dve leti poročena, srečno poročena, še nikoli se nista sporekla, skratka, še zmerom živita kakor v medenih tednih. Le z majhno razliko: drug drugemu privoščita od časa do časa malo prostosti: če se Harryju kdaj zahoče, da bi šel čez nedeljo s prijateljem na izlet, mu Mabel tega ne zameri, saj ima dobro prijateljico, ki se rada sestane z njo, da malo pokramlja o najnovejši modi, o služinčadi in drugih takih stvareh, za katere možje nimajo dosti razumevanja.
Takrat se rnož, kakor sam pravi, odpelje s svojim prijateljem iz mesta; majhen zakonski dopust časih prav dobro de, če ne traja dalje kakor en dan ali dva. Golo naključje je, da sta prijatelj in prijateljica poročena drug z drugim, in drugo naključje, da sta se poročila prav tako pred dvema letoma — le njuno zakonsko življenje, se zdi, ni tako idealno kakor pri Mabeli in Harryju; zakaj Eve-lyne in Georgea ljudje skoraj nikoli ne vidijo skupaj.
Nekega večera sta prišla Mabel in Harry iz gledališča domov. Drama, ki sta jo gledala, je bila dolgočasna in se nista zabavala, kakor sta pričakovala. Vsa trudna sta se odpravila spat.
Mabel je hitro zaspala, Harry je pa poprej hotel še v naglici preleteti večernik. Zdajci se je pa Mabel v spanju obrnila in nežno zašepetala: »George! Ljubi!« Ko j nato je spet zaspala.
Harryju je bilo, kakor bi ga kdo česnil po glavi. Ali je prav slišal? Da, njegova žena je prav razločno poklicala njegovega prijatelja po imenu. A kako je vendar to mogoče, saj ga je videla komaj dvakrat ali trikrat v življenju!
Harry se pritisne k speči ženi, ji pogleda v obraz in tiho vpraša:
»O čem sanjaš?«
Slišal je bil namreč, da nekateri ljudje na taka vprašanja odgovore. Toda Mabel je ostala tiha. Očivid-no ni spadala v to vrsto ljudi.
Harry tisto noč ni spal. Prebudila se je v njem ljubosumnost in sklenil je svojo ženo preizkusiti. Cel teden je razmišljal, kako bi to najbolje napravil, potem je bil pa njegov načrt gotov.
Lepega dne je dejal svoji ženi, da mora po kupčijskih zadevah na pot. Ne za dolgo; Mabel naj gre ta čas k Evelyni kakor po navadi, da se ne bo preveč dolgočasila. Čez dva dni se bo že vrnil...
Mabel je bila s tem zadovoljna; kaj je tudi hotela, dan današnji so kupčije važna reč, še Bog, da jih kaj je!
Toda to nenadno kupčijsko potovanje se Mabeli- nekako ni zdelo prav razumljivo. Vsekako je sklenila biti oprezna.
Ko se je Harry prej vrnil, kakor je napovedal, svoje žene ni dobil
doma. Takoj se je odpeljal k prijatelju Georgeu. Zdaj ju bo prav gotovo zasačil!
Toda ko je prišel tja, je našel obe prijateljici v živahnem,razgovoru — o Georgeu pa ni bilo niti sledu. Zastran prezgodnje vrnitve se mu ni bilo težko izgovoriti.
*
Vzlic temu Harry ni več našel miru. S pridržano sapo je prebedel po cele noči in prisluškoval, ali se ne bo njegovi ženi spet izmuznila kakšna izdajalska beseda. Mabel je opazila, da nekaj .sumi, in se ni upala mirno spati; saj mu je res imela marsikaj prikriti.
Takšno stanje je iz zakona kmalu napravilo pekel. Mabel je začela moža sovražiti, Harry je pa iskal pri drugih ženskah razvedrila. Njun zakon, še pred kratkim sosedom v zgled, je začel iti na dvoje.
Mabel se je odločila v ločitev in je izmamila Harryja v past. Dokaz, da je bila ona dosti spretnejša od njega; med tem ko jo je on zaman skušal zalotiti, je ona njega kmalu zasačila v kočljivem položaju. 2|e drugi dan nato je vložila tožbo proti njemu in bi bila prav gotovo iztožila ločitev po njegovi krivdi — med tem je pa iznenada nastopila Evelyna: odkrila je namreč, da ima njen mož z Mabelo nekoliko preveč prijateljsko razmerje.
Sodnik dolgo ni vedel, kako naj razvozla zapleteno zakonsko afero. Naposled so se vsi prizadeti zedinili in zakonolomsko komedijo so spravili s sveta z ločitvama na obeh straneh in po krivdi vseh.
Stari oče,
muk in lesa plesalka
Filmska komedija iz resnič-nega življenja
Knjiga, ki se je največ proda
Q. k. London, septembra Sodeč po letnem poročilu angleške svetopisemske družbe, so tudi lani prodali med vsemi knjigami na svetu največ svetega pisma. V denar ga je šlo nič manj ko enajst milijonov iztisov.
Posebno v Abesiniji in na Nemškem je skočilo povpraševanje po njem. Na Nemškem so ga prodili
19.000	iztisov več kakor prejšnja leta.
liilii Sarmi
11, Rue Auber, PARIŠ <0c)
Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. — Vrši vse bančne posl« najkulantneje. — Po',tni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksemburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija: št. 3064-64, Bruxelles: Holandija: št. 1458-66. Ded. Dienst: Francija št. 1117-94, Pariš; Luxein-burg: št. 5967, Luxemburg.
Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice
E. i. Budimpešta, septembra.
štirideset let je bi! veletrgovec Ludovik Keiemen poročen s. svojo Ženo, ne da bi bil le najmanjši oblaček skalil njegovo zakonsko srečo. Tri odrasle hčere je bil z leti srečno pomožil in je že zdavnaj postal srečen ded.
Afera Keiemen se je začela tisti dan, ko je prišla njegova najstarejša hči k materi, da ji potoži o svojih skrbeh in težavah. Njen dvajsetletni sin, študent dunajske univerze, se je bil pred kratkim vrnil v Budimpešto; tu se je na žive in mrtve zatreskal v neko mlado plesalko.
Po dolgem posvetovanju sta se mati in hči dogovorili, da se bosta osebno zglasili pri zapeljivi sireni in spregovorili z njo resno besedo.
Plesalka ju je sprejela zelo ljubeznivo. Povedala je, da ji ni prav nič do mladega moža; govorice, da jo podpira z denarjem, so zgolj obrekovanje. Sicer ji pa niti treba ni, da bi jo študent vzdrževal; saj je že dobro leto prijateljica nekega starejšega gospoda, ki velikodušno skrbi za njene potrebe.
Naši dami ji tega nista prav verjeli. Da ju prepriča, jima je ljubezniva plesalka z zmagoslavno kretnjo pokazala fotografijo:
»To je ta moj prijatelj. Ali mi zdaj verjameta ali ne?«
Mati in hči sta pogledali sliko in se zgrozili. Starejši gospod, ki se je bil tako prijazno zavzel za lepo plesalko, ni bil nihče drugi kakor — stari Keiemen sam...
Kelemenova iznevera je njegovo ženo tako ogorčila, da se niti domov ni več vrnila. Ostala je kar pri hčeri, možu je pa poslala tole lakonično pismo:
»Niti en dan ne ostanem več pri tebi. Zbogom!«
Vsi poskusi .starega gospoda, da bi se s svojo ženo pobotal, so se! izjalovili ob njenem energičnem odporu. In nekega dne je dobil prijazen poziv s sodnije: njegova žena terja alimentacijo sto petdeset pengov na mesec.
Pri razpravi je Ludovik Keiemen na vse pretege tajil.
»Ne dam se ugnati s takšnimi babjimi čenčami!« je ogorčeno zavpil. »Kje imate dokaze?«
Stara dama je energično zagnala usodno fotografijo na mizo. Kele-menu je zmanjkalo besed. Tajenje bi mu tem manj pomagalo, ker se je na fotografiji bralo silno prijazno plesalkino posvetilo. Vdano je pobesil roke in votlo dejal:
»Tudi s pet in šestdesetimi leti se človek lahko spotakne...«
Sodniku je bilo dovolj. Poveznil si je čepico na glavo in razglasil razsodbo:	Gospod	Ludovik	Keie-
men ima plačevati sto petdeset pengov na mesec. Kelemenova žena je odvihrala iz dvorane, ne da bi bila svojemu možu privoščila en sam pogled.
Usodna ljubezen
„Za jedan časa!« radosti..."
š. k. Dunaj, septembra.
Neki oženjeni gospod se je lepega večera spečal s 251etno Pavlo P., po poklicu menda zasebno učiteljico. To srečanje je rodilo zanj in za njegovo družino strašne posledice.
Te dni se je morala Pavla P. zagovarjati zaradi razširjanja nevarne nalezljive bolezni; imela je si-filido. Pred sodniki je priznala, da je vedela za svojo okužbo, ko je stopila z oženjenim gospodom v razmerje.
»In vas ni grizla vest?« se je zgrozil sodnik.
Obtoženka: »Nisem si nič hudega mislila... saj sem bila takrat že v zdravniški oskrbi...«
Sodnik je poklical ženo oženjenega gospoda, da je zasliši kot pričo.. Obupno ihteč je popisovala strašno nesrečo, ki jo je prineslo v družino nepremišljeno moževo dejanje. Okužil je njo in otroka.
»Želim ji samo to,« je kričala nesrečna žena, »da bi tudi ona kdaj doživela takšno gorje in to prestala, kar moram jaz.«
Obtoženka: »Nisem vedela, da se lahko kaj takega zgodi...«
žena (v solzah): »Pri dojenju sem okužila svoja otroka, ne da b' bila vedela.«
Sodnik je razpravo preložil, da nreiskava dožene. ali nima obtoženka še drugih žrtev na vesti.
(»Prager Tajfblatt«)
Psslsviina pismo
Pravi vzrok tragičnega samomora
L. o. London, septembra.
Ondan so našli v njenem stanovanju na Jermvn-Streetu v Londonu 38 letno Wilhelmino Priscil-lo Driverjevo — mrtvo. Zraven trupla svoje gospodarice je ležala velika danska doga, takisto mrtva. Preiskava je kmalu dognala, da se ie Driverjeva s psom vred zastrupila s plinom, ker jo je zapustil njen mož, trgovec s starinami na Conduit-Streetu. Na mizi je ležalo samomorilkino poslednje pismo. Odprli so ga in brali tole pretresljivo izpoved strtega ženskega srca:
»Vzrok, zakaj sem si vzela življenje, ie preprost. Brez prijateljev sem in brez prijateljic, brez denarja in čez par ur bom tudi brez strehe; hišni gospodar terja najemnino in razumem ga, če me bo vrgel na cesto, ko mu je ne bom mogla plačati.
In potem — a ne nazadnje — je moj pes, lepa in zvesta žival. S svojimi rjavimi očmi venomer koprneče strmi v vrata, skozi katera je nekoč prihajal človek, ki ga je najbolj ljubil na svetu — njegov gospodar.
Gospodar je odšel in nikdar več ga ne bo nazaj. In pes počasi umira z ubitim srcem.
Tudi jaz sem ga ljubila, toda rekel mi je, da ljubi svQjo mater in svobodo bolj ko vse drugo na svetu, bolj ko svojo ženo in psa.
Sicer pa... mlad je še, življenje ie odprto pred njim — kaj mu je pač mar žene in psa?
To je vse, kar imam povedati. Sodišče bo razsodilo, da sem si vzela življenje v navalu obupa.«
(»Star«)
Epiicg kriminalne drame po sedemnajstih letih
N. i. Pariz, septembra.
Fred pariško poroto bodo te dni oživele sence kriminalne drame, ki se je odigrala pred več ko sedemnajstimi leti.
Dne 24. aprila 1918 je zavladal v pariškem predmestju La Villette strah in obup. Bogato lastnico neke mesnice so našli umorjeno v njenem stanovanju. V sobi je bilo vse narobe in videti je bilo, da se je žrtev pred smrtjo na vse kriplje otresala napadalca. Poleg umorjence so ležale gumaste rokavice, palica in prazna mošnja. Prav v tej mošnji je bila mesarica nekaj minut pred smrtjo prinesla dobrih
100.000	frankov iz mesnice domov. O denarju ni bilo duha ne sluha, o morilcu takisto ne..
Dva »nedolžna sprehajalca«
Še tistega dne je pričel ves policijski aparat mrzlično stikati za sledovi. Vratar sosednje hiše je na policiji izjavil, da je videl okoli šeste ure dva neznanca v bližini mesaričine hiše. Po dolgem poizvedovanju je policija dognala imeni obeh neznancev. Prvi je bil Jan Sarrazin, drugi Pierre Tissier in oba so osumili umora. Tissier j a so prijeli, Sarrazin je pa srečno odnesel pete. Sodniki so obsodili Tis-sierja na smrt, predsednik ga je pa pomilostil na dosmrtno ječo.
Srečanje čez šestnajst let
Obsojenega Tissierja so poslali na Guyano in tam je preživel šestnajst trdih in grenkih let. Lani se mu je posrečil beg iz guyanskega pekla in se je srečno pretolkel do Paname. Ko je nekega dne lačen in izčrpan postopal po panamskih ulicah, je nenadoma uzrl nekega' moškega, ki ga je takoj po obrazu in hoji spoznal. Sarrazin je bil!
Tissierja je to srečanje resnično razveselilo, toda njegovemu nekdanjemu pomagaču ni bilo nič kaj prijetno pri srcu. šele ko je iz Tissierjevih ust izvedel, da so tudi njega obsodili na smrt, se je zdrznil ob misli na strašno uro. Sarrazin je bil že zdavnaj postal premožen meščan, ki so ga znanci in prijatelji visoko cenili in spoštovali. S tretjino plena, s 30.000 franki si je bil v Panami ustanovil trgovino s parfumi, ki je kaj kmalu vzcvetela. Seveda se je bil že zdavnaj oženil in otroci so imeli v njem ljubeznivega in skrbnega očeta.
Glava za glavo
Bržčas ne bi bil nihče nikoli izvedel za temno preteklost v Panami spoštovanega trgovca Jana Sarrazina, če bi se ta ne bil hotel na silo otresti svojega nekdanjega hudodelskega tovariša. Videč, da mu »prijatelj« noče z večjim zneskom pomagati iz stiske, je Tissier besen napisal pismo policiji in odkril Sarrazinovo preteklost.
Policija je trgovca takoj prijela in ga izročila francoskim obla-stvom. Svoje' usode se je menda zavedal, zakaj ko se je poslavljal od žene in otrok, je dejal: »Ne vem, ali se bomo v življenju še kdaj videli.«
Sarrazin je seveda na žive in mrtve tajil, da bi bil on umoril mesarico. Samo za »slamnatega moža« je bil, se je izgovarjal, saj je mislil, da gre za malenkosten vlom.
Sodnik bo pač v slabi koži, zakaj sedemnajst let je že minilo in bog si ga vedi, kje bo iskal priče in očividce. Sarrazinu bo bržčas v veliko korist, da je živel v Panami ves čas skromno in pošteno.
Pariška javnost nestrpno pričakuje obnovitve razprave.
Ker je rekel, da je Goring dobro rejen
E. o. Berlin, septembra
Pred sodiščem v Bochumu se je moral zagovarjati rudniški zdravnik dr. Driessen iz Recklinghausna. Očitajo mu, da je krvavo razžalil predsednika pruske vlade Hermanna Goeringa. Nekega večera je namreč obtoženi dr. Driessen v recklinghausenski kavarni na glas in v žaljivih besedah zatrjeval, da je general Goering presit debeluh.
Sodišče je obtoženca obsodilo na pet mesecev zapora. Ce bi bil govoril na primer o Goebbelsu, da je suh ko preklja, bi ga bila najbrže prav tako zašilo. Vse je. pač relativno na tem svetu...
c Bo »Beri. Tebi.«)
LISTEK ..DRUŽINSKEGA TEDNIKA"
Skrivnosti ešesne šarsntee
(h-t) Pariz, septembra
Iris je bila najljubkejša med bajeslovnimi božanstvi! Služila je bogovom za sia, a nosila je samo srečne novice in sporočila; za resnejša poslanstva gospodarja bliska in groma je bil določen Merkur. Njena prepaska, vsa v demantih leskeoočih se vodnih kapljic, je bil oni prosojni mavrični oblok, ki se prikaže v nevihti na temnih oblakih, oblok sestavljen iz klasičnih barv, znanih nam še iz šole: vijoličaste, indiga, modre, zelene, rumene, oranžaste in rdeče.
Zdaj pa vzemite zrcalo in poglejte v njem svoje oko. V sredi je črna pika, ki skoznjo gledamo, to je zrenica; okoli nje se razteza rojenica. Toda med tema dvema deloma, lastnima vsem ljudem, je obročast pas, drugačen pri vsakem človeku; moder ko morska sinjina,
zelen ko portir, rumen ko topaz ali rjavko indijski kostanj, črn ko smola, siv ko jesensko nebo: imenuje se i r i s ali očesna šarenica
—	najvidnejši znak vaše fiziognomije in pravo ogledalo vaše duše.
Koliko so pesniki že opevali lepoto oči svoje ljube, in vendar, kako malo so izčrpali njihovo čudo! Znanost je šla dosti dalje. Vzemite na primer srednje velik po-večevalnik in oglejte si šarenico svojega prijatelja; postaviti ga morate tako, da stoji s profilom k luči. Zagledali boste v bistri vlagi oči živobarvne kristale, podobne vzbočenim in skrčljivim čipkam, presekane z dolgimi ozkimi razpokami, prebodene in žlebičaste ko najnežnejši cvetni organi. To je . številčnica« očesne šfcrenice, popisana s prepletenimi hieroglifi, v katerih bero sodobni zdravniki dragocene podatke o zdravstvenem stanju kateregakoli dela človeškega telesa; da, na njej odkrijejo celo sledove ran ali operacij človeškega organa, ki ni na videz z očmi v nikaki zvezi.
Razvila se je docela nova metoda, preizkušena že na Nemškem in Francoskem; njena neprecenljiva odlika je, da pomaga dognati diagnozo in zaslediti skrite bolezni.
Peczelyjeva sova
Vzemimo v roke leksikon in ustavimo se pri članku o očeh. Brali bomo, da igra v tem čudovitem fotografskem aparatu našega očesa šarenica vlogo zaslonke; ta zaslonka se stisne in skrči zreni-co, kadar zaslepi oko prejarka luč. Poskus lahko sami napravite pred ogledalom. Tudi živali razpolagajo s tako varnostno napravo; le poglejte mačko — njena zrenica ima obliko pokončne špranje — kako se ji začne širiti v mraku. Zato lu-di pravijo, da v mačjih očeh beremo, koliko je ura.
Okoli leta 1850 je doživel neki mlad Madžar, Peczely po imenu, kaj nenavadno dogodivščino s svojo sovo. Ptica je bila izredno velika in popolnoma domača. Nekega dne je pa udarila njena natura na dan: zasekala je svoje kremplje tako globoko svojemu gospodarju v laket, da so ji morali nogo odsekali. A glej; v trenutku ko ji je Peezelvjev oče odrezal nogo, je deček opazil, tako se je razlila v njenem očesu široka špranja.
Peczely je odrasel in postal znamenit kirurg; tako je imel večkrat priliko opazovati prečudni pojav »ponovitve na šarenici«.
Amputacija leve noge so je na primer zrcalila v nenadni nastali luknjici ali razpoki v spodnjem delu levega očesa; če je komu odrezal desno roko, je pa opazil podobno znamenje na desni šarenici.
Kmalu nato je švedski pastor Liljequist opazii velezanimiv pojav. V kraiu, kjer je župni koval, so imele matere čudno navado: dajale so svojim otrokom makovega semena, da so rajši zaspali. Li-ljequist je pri neki priliki pogledal tako zastrupljevanemu otročku v oko; in glej, opazil je v njem meglen obroček, kakršnega zdravi otroci niso imeli — obroček, ki je izdajal pokvarjen želodec in vneto črevesje.
Pozneje so še drugi učenjaki, kakor Thiel, Lane, Schabel. For-tier-Bernoville, izpopolnili dognanja o šarenici; prišli so že tako daleč, da so napravili pravcate Sarenične zemljevide-; iz njih bero v očeh kakor iz odprte knjige.
Očesni zemljevid
Mislimo si šarenico razdeljeno kakor številčnico na uri; zaznamujmo vsak njen del z uro, ki bi jo kazal urni kazalec na istem mestu. Tako se imenuje gornji
Kaj beremo in slifimo drugod
Kratke zgodbe in zanimivosti od vsepovsod
Junakinja
T. p. Pariz, septembra
V »Jouru« beremo:
V tovarni v ulici Croix-Nivert je gorelo Plameni so zadelali vrata, “J® je zaslepil delavkam oči, da niso našle izhoda. Nesrečnice, prepuščene same sebi, so begale okoli Kakor uboga piščeta, ki se spusti mednje kragulj.
Zdajci je potegnil veter in za trenutek privzdignil dim. Prikaza-a _se je prosta pot — ali je držala
v	življenje ali v smrt? Delavke so Se zagnale nanjo in jo v trenutku zadelale. Dve med njimi sta se HKratu zagledale pred vhodom, a samo za eno je bilo za silo prosto-la- Prva je bila že v letih, druga, ^ mlada, je nosila otroka pod sr-c®m- Spogledali sta se: v očeh obeh je vpila blazna želja po živ-‘jenju, starejša je stopila v stran.
*Ti pojdi!« je rekla tovarišici. 'Zaradi otroka si dolžna živeti. Jaz nimam nikogar na svetu...«
Njena žrtev je bila zaman. Obe sta se našli v smrti.
Velesodobno vprašanje
R. k. Newyork, septembra
Kaj naj stori mož, ki ga žena vara z njegovim najboljšim prijateljem?
Takšno vprašanje je zadala »Ameriška zveza za napredek znanosti « 698 zakonskim parom vseh mogočih narodnosti. Rezultat je zanimiv:
298 vprašancev se je izreklo za ločitev; dodali so le, da se mora mož obvezati, da ne bo obešal pra-Ve8'a vzroka na veliki zvon.
230 parov je odgovorilo, da bi tooral osleparjeni mož svojega tekmeca osmešiti pri ženi in si tako sPet pridobiti njeno ljubezen.
66 zakoncev se je zavzemalo za dvoboj med možem in njegovim tekmecem, 59 jih je pa predlagalo, ?a naj se mož maščuje in zapelje Zeno nezvestega prijatelja. Poslednjih 45 parov bi se zadovoljilo s tem, da se opeharjeni mož maščuje na enak način, vseeno s katero.
Kaj bi pa vi storili, dragi (osleparjeni) bralci?
Sodoben nemški ženitni oglas
E. o. Berlin, septembra
V	berlinskem »Daheimu« smo odkrili tole možitveno ponudbo: »Mlado dekle, nič lepo, iz stare Nemške družine, udeleženka pedagoške vojne, se želi seznaniti s prijateljem. čvrsto stoječim z obema nogama na duhovnih tleh tretjega fajha.«
Zgodba o nagcih
E. o. Newyork, septembra Neki bogat farmar iz Newjerseya, William Scarles po imenu, je prišel Pred sodišče, ker ga toži skupina »nagcev«, da je prestopil svoje »vidne« pravice. Scarles se je res hudo pregrešil; povabil je namreč
150 svojih prijateljev in znancev, da so ves dan opazovali in se zabavali nad početjem družbe nagih mož, žena in otrok na sosednem vrtu.
Užaljeni nagci so pred sodnikom zagrozili, da bodo dali postaviti več metrov visok zid, da ne bo mogel radovedni sosed gledati, kako »se predajajo materi naravi«. Toda Scarle je koj odgovoril, da bo zgradil dvajset metrov visok stolp, češ da je njegova pravica gledati, kaj se dogaja v njegovi soseščini.
(»N. Y. Herald«)
Še ena o Adamovem kostumu
L. o. London, septembra
Tudi v Londonu imajo nagci svoj klub. Zbero se vsako sredo v neki telovadnici v West-Endu, da »goje telesno kulturo«.
Ko leže ob sredah mrak na zemljo, odide kakih trideset ali štirideset moških in žensk po skrivnih potih v Adamovem in Evinem kostumu na dogovorjeno shajališče. Telovadnica stoji v bližini Hyde-parka in ne ve zanjo nihče drugi kakor samo njen lastnik in člani nagega kluba. Med navdušenimi klubaši boste našli poslance in zdravnike, industrijce in tipkarice, prodajalke in študente — vse lepo nage, kakor predpisujejo klubska pravila.
Ob enajstih zvečer je »nage kulture« konec. Po tihem in skrivaj, kakor so prišli, se nagci spet po-razgube. Kaj so počeli v zaklenjeni telovadnici, kronika ne pove; še nobenemu časnikarju se ni posrečilo, da bi se vtihotapil v zastraženo dvorano. In lastnik telovadnice tudi molči:	nagci	niso
umazani... (»Sunday Referee«)
Diktator poštenjak
M. w. Lizbona, septembra
Portugalski diktator Oliveiro Sa-lazar, ki je pred nekaj tedni zadušil nevarno vstajo, ni samo energičen mož, temveč tudi velik poštenjak; njemu ne gre za osebno slavo ne za to, da bi si nagrabil denarja, nego samo za blagor domovine. Zato tudi ne dela zase bučne, a jalove reklame.
Vzlic temu kroži po deželi o njem vse polno anekdot. Priznati je pa treba, da je skoraj ni, ki bi ga de-vala v nič.
Ondan je bil pri njem neki lizbonski časnikar. Predsednik vlade ga je sprejel pri južini, preprosto kakor navaden državljan, in ga vprašal, po kaj je prišel.
»Ljudje govore o zarotah in vstajah, o vladni krizi in podobne reči,« je odgovoril poročevalec. »Slišal sem celo, da naj bi neki vaš minister sestavil novo vlado,
vi	bi pa šli v Švico na oddih...«
»V Švico?« mu je s komaj zaznavno ironijo skočil Salazar v besedo in si namazal sirovega masla na kruh. »Kje naj pa vzamem denar?«	(»Intran«, Pariz)
Natančnost
T. p. London, septembra Angleži znajo biti zelo gostoljubni in postx-ežljivi. Neki popotnik, ki mnogo hodi po svetu, pripoveduje tole mično zgodbico o n j ihovi gostol j ubnosti:
Bil sem pri nekih svojih znancih v Surreyu v gosteh. Zjutraj me je strežnica ljubeznivo povprašala po željah:
»čaj, kavo ali mleko?«
Vedoč, da je pri Angležih posebno v časteh čaj, sem se odločil zanj.
»Ceylonskega, kitajskega ali as-samskega?« je hotela vedeti.
O Assamu nisem še živ dan nič slišal; zato sem sklenil preizkusiti, kakšen čaj tam pridelujejo.
»Z mlekom, smetano ali citrono?«
»Z mlekom,« sem odgovoril, meneč, da sem vendar že opravil.
»Z jerseyskim, guerneseyskim ali alderneyskim?« je še uslužno vprašala, potem šele mi je prinesla na mizo.
Umiranje v prestolnicah
š. k. Praga, septembra, španski strokovnjak za gibanje prebivalstva Ortega je sestavil zanimivo statistiko, kako umirajo ljudje v evropskih prestolnicah. Po njegovem vodijo v tem pogledu Atene (Grčijo): tam umre na leto 192 ljudi na 10.000 prebivalcev. Takoj za Atenami prideta Lizbona (Portugalska) in Carigrad (Turčija).
Na četrtem mestu stoji Madrid s 172 smrtnimi primeri na
Da ne- ■zamudite!
V	prihodnji številki začnemo priobčevati največje delo poslednjih 10 let, knjigo zdravnika dr. Josefa Lobla
»Za čingio življenje«
Povejte to še danes svojim prijateljem in znancem! Povejte jim tudi, da je ta knjiga izšla v pol leta v 16 jezikih — pač najboljši dokaz za njeno kakovost. »Za človeško življenje« je pisano
za inteligenta in za preprostega človeka.
10.000	ljudi. Visoko umrljivost španske prestolnice utemeljuje Ortega z nezdravimi živi jenskimi razmerami, s slabo kanalizacijo, stanovanjsko bedo in cestnim truščem.
Peto mesto zavzema Bukarešta (Romunija) s 149 smrtnimi primeri na 10.000 prebivalcev. Nato slede Budimpešta (Madžarska 132) , Pariz (Francija), R i m (Italija), D u n a j (Avstrija), Varšava (Poljska) in London (Anglija 123), Kjobenhavn (Danska, 114), Praga (Češka, 113), Oslo (Norveška, 112), Berlin (Nemčija, 111) in Stockholm (švedska, 110).
Najzdravejše evropske prestolnice so Bern (Švica), Bruselj (Belgija) in Haag (Holandska); njihova umrljivost se giblje med 101 (Bern) in 95 (Haag).
(»Prager Tagblatt«)
Od diktata k diktaturi
Q. k. Newyork, septembra
Po smrti louisianskega diktatorja Longa ima zdaj prvo besedo v državi njegova nekdanja strojepiska Aliče Lee-Grosjean-Thorpe, nenavadno lepa brinetka tridesetih let.
Svojo kariero je začela kot zasebna tajnica pri Longu. Do leta 1932 se je že dvakrat ločila (zato njeno tako dolgo ime), toda Long jo je vzlic temu imenoval za državno tajnico (to je po naše ministrico), pozneje ji je pa poveril zakonodajo o vseh finančnih zadevah Louisiane. Gospa Thorpe je tako postala mogočnejša in vplivnejša celo od guvernerja Allena.
Kemalovo uro iščejo...
Q. w. Carigrad, septembra Turška družba za zgodovinsko vedo je pravkar razglasila, da bi plačala lepo nagrado tisti ženski
ali moškemu, Turku ali tujcu, ki ji bo pomagal izslediti uro, nekdaj last Mustafe Kemala. Družba bi rada spravila ts uro med svoje zgodovinske znamenitosti; njej gre namreč zasluga, da ni svetovna vojna vzela sedanjega turškega diktatorja, ker se je krogla ob uri ubila.
Kemal je uro pri neki priložnosti podaril za spomin nemškemu generalu Limanu Sandersu, poveljniku Dardanel. Sanders je med tem umrl, njegova vdova pa pravi, da je uro že zdavnaj izgubila.
Kdo bo zdaj iskal to znamenito uro, ali bolje: kdo bo našel pravo? Stavimo, da se bodo zdaj pojavile take grbaste staromodne ure ko gobe po dežju; če ne bodo zgrbljene že »od nature«, jih bodo pa umetno »zgrbili«. Nagrada je le nagrada, pa naj bo v funtih, dolarjih, frankih ali turških piastrih.
Stara ljubezen ne zarjavi
(t-l) Pariz, septembra
V knjigah se bere, da je ljubezen večna. O tem je posebno poklican govoriti neki Gaston iz St. Preuxa na Francoskem.
V mladih letih se je Gaston do ušes zaljubil v lepo Madeleino. Nesreča je bila samo, da sta bila oba revna ko cerkvena miš. Kako rada bi se poročila, a kaj, ko nista imela ničesar za v lonec! In ljubezen gre na žalost skozi želodec, tega sta se tudi Gaston in Madeleine zavedala, saj sta bila večkrat lačna ko sita.
Videč, da s svojo ljubeznijo nikamor ne prideta, sta se mlada zaljubljenca s težkim srcem in z grenkimi solzami v očeh ločila. Morala sta tako storiti že zato, ker bi bil Gaston izgubil neko manjšo dediščino, če bi vzel Madeleino.
Tako sta šla mlada narazen...
Gaston se je preselil na tuje. Z varčnim in skrbnim gospodarstvom si je z leti nabral nekaj premoženja. Pred kratkim se je pa sklenil vrniti v svojo rodno vas,, ki je ni videl že celih 40 let. Ubogo Madeleine, ki jo je bil takrat pustil samo v njeni nesreči, je bil malone že pozabil.
Ko se je Gaston pripeljal v svojo rodno vas, je srečal neko staro mamko. In ta mamka ni bila nobena druga kakor lepa Madeleine, ki jo je tako vroče ljubil pred štiridesetimi leti.
Gaston je tudi na tujem ostal samec. Madeleine mu je povedala, da se takisto še ni poročila. In tedaj sta spoznala, da njuna ljubezen še ni ugasnila pod pepelom tolikih let. Tako sta sklenila, da se bosta vzela.
Kakor sta sklenila, sta tudi storila. Te dni sta se v St. Preuxu poročila.
Ali ni torej res, da stara ljubezen ne zarjavi?
Nič več nahoda!
V. k. London, septembra. Tale recept priporoča T. Beach-Smith v »Daily-Telegraphu«: Kadar čutiš, da ti grozi nahod, se skloni, razveži si čevlje in si jih spet zaveži. Bral sem ta recept pred dvema letoma v nekem južnoafriškem časniku, in od takrat ne vem več, kaj je nahod, ker sem ga vselej na ta način pregnal. Samo onemu ne pomaga ta recept, komur se zdi preveč preprost, da bi ga preizkusil.
Proti vitki liniji
P. k. London, septembra Na Angleškem so se začeli zdravniki na žive in mrtve boriti proti modi vitke linije. Tako pravi profesor Freiser-Harris o tem perečem problemu v »Manchester Guardia-nu«:
živčni sistem potrebuje take hrane, ki je bogata z dušikom in fosforjem. Te snovi pa dobimo baš v tisti hrani, ki redi.— v mleku in sirovem maslu na primer, če bodo mlade dame še dalje gonile svoje
TVORNICA CIKOUMf
Na* pravi domači izdelek!
neumno početje in ne bodo prenehale hujšati, bodo prav tako kršile biološke zakone, kakor krši hudodelec državne zakone.
1620 revolucij
v 2525 letih M. i, Bruselj, septembra Na mednarodnem sociološkem kongresu je podal znani ruski sociolog P. A. Sorokin, zdaj profesor na harvardski univerzi v Ameriki, zanimivo poročilo o vstajah in revolucijah v zadnjih dveh tisočletjih in pol. Poročevalec je preštudiral nič manj ko 1620 revolucij in pobun v času od leta 600 pred Kristusom do konca leta 1925, to je v dobi 2525 let.
Ljudske vstaje so pojav, ki se v zgodovini neprestano ponavlja, a ne v določenem časovnem redu. Povprečno se pripeti po ena vstaja v dvanajstih letih. Največ revolucij je bilo v 8., 13., 14. in 19. stoletju. Poslednja tretjina prejšnjega stoletja je bila mirnejša od prejšnjih razdobij, zato je pa prva četrtina 20. stoletja toliko bolj »razgibana«.
Vseh teh 2525 let so si revolucije' ohranile v vseh deželah iste značilnosti: fanatizem, brutalnost in okrutnost.	(»N.	W.	Journal«)
Živela nevidnosti
Neki budimpeštanski tehnik je baje iznašel tako pripravo, da stori človeka nevidnega.
Neki čarodej je upanje čudno nam odkril: nam nevidnost s skrivnimi žarki bo delil...
Kdo se bo še vstrašil strogega terjača, kdo odslej se plašil sitnega krojača?
Naj le pride kdor si bodi, sveti Pavel ali Peter, našel nas ne bo nikoli, brez sledu nas vzel je veter.
Kar pritisneš, pa si zrak, kar porineš, pa si voda; rekel bo gotovo vsak: čudna bogme je ta moda!
Za večerjo nič skrbi! v »Zvezdi« naročiš si pišče, mal’ pritisneš, več te ni — »ober« naj se pa obriše.
Ko po Tivoli boš hodil, vščipni dekle kar v bedro; nihče tebe ne bo sodil, kar izginil boš lepo.
To zastran počen’ večerje za uradnika bo prav, revež vsak zarad’ mizerije sicer lačen bi ostal.
Kar se inkasantov tiče, zlepa ga pač ni v državi, ki izum ga ta ne miče, da neviden se napravi.
srednji del šarenice »p-oldnec, des-ni del je »tretja lira«, spodnji del Pa »šesta«.
To bi bil kratek pregled »šare-ničnega zemljepisja«; po njem bodo naši bralci laže sledili naslednjim velezanimivim dognanjem. V obeli šarenicah človeških oči ustreza široki predel okoli »poldneva« (od 11. do 1. ure) možganom. Na levi šarenici je v okolici 1. ure 30 minut izsek, ki ustreza ušesom, koj zraven njega pa vratu; pljuča segajo do 3. ure, del okoli središča je pa rezerviran za srce. Nato Pride vranica (okoli 4. ure), noga (6. ura), obist in mehur (7. ura), ‘®va stran hrbta (8. ura) in leva stran ust med 9. in 10. uro.
Na desni šarenici bomo našli v •steni redu: desno stran ust in desno stran hrbta pri 4. uri, desno ?bist pri pol 6., desno nogo in jetra ob 8., prsa in pljuča med 9. hi 10. in uho pri 11. uri.
Nekateri pasovi so obročasti: tako imata koža in krvni obtok svoj ‘zraz na zunanjem robil šarenice, Središčni del je pa pridržan čre-'esju.
Ali nagibate k samomoru?
Neznatna luknjica, drobna razpoka ali siceršnja neenakomernost šarenice je zmerom napoved slabosti ali bolezni ustrezajočega or-
gana, da, celo rano in amputacijo vam oko registrira (prim. Pecze!y-jevo sovo); kalna šarenica vam pove, da ustrezajoči organ ne deluje, kakor bi moral, ali je pa zastrupljen.
Želite dolgo živeti? Enakomerno razvito, tanko in strnjeno vlakence na vaši šarenici utegne biti znak zdravja in dolgega življenja. Hočete vedeti, ali je vaš rod čistokrven ali mešan? Barva vaš« šarenice vam to pove: sinje oči kažejo enotno severnjaško poreklo, rjave pa mešano, severnjaško in sredozemsko.
Naposled je pomembna pridobitev »iridologije« spoznanje skrivnih teženj človeške duše. Nagnjenje k mistiki se razodeva v značilni sploščenosti zrenice; tudi nagnjenje k samomoru spoznaš iz oči, in celo to, ali dotična oseba bolj misli na »krvavo« smrt (nož, revolver) ali >nekrvavo« (vrv, voda, strup).
A tu smo že prestopili meje zdravništva in zašli na tla notranjega življenja. Pod iridologovim povečalnikom nam šarenica razodene pač vse skrivnosti naše duše in našega telesa. Pierre Devaux.
Za god in praznik mati dobro ve, otroci se Dr. OETKER~jevih
kolačev vesele!
TUff	f Šivalni stroji že preko
Str JL Ol M 75 let le kakovost!
Na ugodna mesečna odplačila!
IGN. VOK
LJUBLJANA, TAVČARJEVA UL. 7.
PODRUŽNICE:
Kranj, Novo mesto, Celje: Miklošičeva 2
Za človeško življenje
V prihodnji številki začnemo priobčevati znamenito delo zdravnika dr. Josefa Liibla o sladkorni bolezni, sifilidi in paralizi. Naslov mu bo »ZA ČLOVEŠKO ŽIVLJENJE« in ga boste brali kakor napet roman — a vendar vam bo pomenil mnogo več od najboljšega romana. Pomenil vam bo veliko doživetje.
Prosili smo avtorja, da napiše par besed našim čitateljem o priliki prvega prevoda njegove knjige v slovenščino. Dr. Lobel se je naši prošnji ljubeznivo odzval in nam je poslal tole pismo, ki ga priobčujemo v originalu in v prevodu.
Pr. Josef L6bel
<°ranzenabad
41«/iin«r Ha*"
frofi2«n»bad, d»n
J+A
Ds K
, «*v*Y	^0	9	«'«4	1
•**•»	^5	^	ti'')	A	^	V	^
«♦»»’» «»W •»*/
0v» «'4t,	*•»>
W»4. ^tw,	T ^ 11} ^zZf~ j /{
fM|U«*vf	V	j H* . l \ ?4~vrv
*/♦» «
'*v* <-vv) b //
I, /ŽUi<«V/	m,
/VM
V*L/" »~.\K	J)‘,
v*/v
*/• /
o*«* Knv*t{h*r*»	*	V.\	//.«.
.%&	t*	#4,'v.fc	<**A	aw—„^;/Vv,	^
* V- *r,A3ifWy inW a	j/*v,	^	kuc™^
-4Tl»^ »JutM •/*» fitsU.'«,* /rt	*t	-	,	.K*	i~,t */A	"
. <&*? 1 He^r fZf.»nir	*Ct.
t£ *■&*/>	r	*	*»-/	>4.	*>>	4./	6'*^,	s	fr	n	t	-4	i	»v,	t	*,	<£vj	ut£~	—
p	’—*	^	j—	^	-v	>..	*
hiltj «T v*-/ ** M * h f(	^	<*	J	js	4/j	/tiUn	^	W-c*~
:h
^4*»'VA £,Vft »-v-	fi*?Jth'<4M+~	^tr>'i+4 ~nJ-* U<, , j 4L+* i
f/fl (tu t e ,	9	*** 1 ‘*r>'< M' /A m +*> *1SV\ irm ^ h +
^	H f i tr , J »M	-vvj^Aj	n	^v,’,	7^Lv,>
V/ <
/V* ^ ^	’	*>»'
, l^t . //'
^	<fi^n
*«?■
»*»>y	^	>
3» Tit A7 fi'tr
Pismo v prevoJu
Frančiškovi Vari, 11. septembra 1935.
Zelo spoštovano uredništvo!
V veliho veselje mi je, da bo »Družinski tednik« priobčeval mojo knjigo »Za človeško Sivljenje«, tem večje, ker so me sicer prevedli že v 16 jezikov, a še nikoli v slovenščino. Želim tedaj Vam in sebi, koliko bolj pa šele bralcem, da bi jim moje skromno delo ugajalo. V njem skušam pokazati, da zna bili znanstveno raziskovanje zanimivo ne samo za raziskovalce, nego tudi za preprostega neveščaka. Morda prav tako zanimivo kakor detektivska povest. Zakaj, n/i niso »Mir tudi medicinski iskalci detektivi, ki zasledujejo hudodelce, tiste mednarodne hudodelce, ki jim pravimo bolezni? kakor le-te, ne spoštujejo državnih meja, jih tudi njihovi preganjalci ne poznajo in delajo ko pravi kriminalisti drug z drugim z roko v roki: v Strasbourgu odkrijejo prvo sled, koj nato na Holandskem, že izteza neki Berlinčan roko po hudodelcu, tedaj jm pride kublo-gram is Kanade, da so ga tam prijeli in spravili na varno. Po laboratorijih in zdravniških ordinacijah, po klavnicah in tovarnah se podi lov za njim, poln nepričakovanih ovir in srečnih, pa tudi nesrečnih pripetljajev ■— natanko kakor pri Edgarju Wallaceu, dokler nas prav tako kakor pri njem ne odreši »liappy end«, srečni konec, A*i ne pomeni sreče samo za zmagovitega detektiva, temveč še bolj za tisoče in milijone ljudi, ki jim bo njegov uspeh ohranil življenje in zdravje.
Dr. Josef Lobel, Frančiškovi Vari.
*
»Za človeško življenje« je napisano lahko in preprosto, tako preprosto, da ga bo razumel tudi bralec, ki je hodil samo v osnovno šolo — zraven pa s tolikšnim obvladanjem jezika in snovi, da bo imel tudi intelektualec pri branju neskaljen užitek. Baš to je dokaz veličine Loblovega dela: samo veliki ljudje znajo velike misli povedati s preprostimi, vsakomur razumljivimi besedami.
Loblovo delo je kulturna pridobitev. Vzeti bi ga moral v roke vsakdo, kdor se je naučil branja, star ali mlad, moški ali ženska. Vsem bo Lobel razodetje, le premnogim pa tudi tolažba in uteha.
Pripomnimo naj, da je knjiga »Za človeško življenje« izšla v pol leta že v 16 jezikih. Za slovenski prevod si je pridobil izključno avtorizaeijsko pravico »Družinski tednik«; priobčevati ga začne v prihodnji številki.
UREDNIŠTVO »DRUŽINSKEGA TEDNIKA«
mm
Napisal Mihael Erdiidf/
Forger si je ravno natikal rokavice, ko je vstopil služabnik in najavil obisk neke dame.
»Ne morem je sprejeti; saj vidiš, da se mi mudi...«
>Za nič se je ne morem od križati!«
Tisti trenutek je neznanka že odprla vrata in stopila v sobo. Bila je nenavadno prikupna, toda z obleke se ji je bralo siromaštvo.
>Ne zamerite, da sem kot neznanka vdrla k vam, toda...«
>S čim vam lahko postrežem?« ji je nrecej nejevoljno skočil For-ger v besedo.
Ponudil ji je sto! in jo opazoval s strokovnjaškim očesom umetnika. Bila mu je prav pogodu.
'Ime mi je Pepelka,« je pogumno dejala mladenka.
Pepelka? Čudno ime; kali?«
s Neki vaš tovariš, ki me je lani slikal, mi je nadel to ime... Slika je žela velik uspeli...«
Forger je poslal nestrpen.
Prosim vas, podvizajte se. Mudi se mi.«
-Vem.«
Mladi mož je ostrmel.
>Kaj le neki veste?«
>Da se nameravale zdaj /xlaj zaročiti.«
Forger je jezen poskočil.
. »Kdo vam je to izblebetal?«
»Vaš služabnik.«
: Peter! Hujša klepetulja je ko ženska... Kaj vas je prav za prav pripeljalo k meni?«
Prišla sem k vam po svet. Šivilja sem in s svojimi skromnimi dohodki še mater vzdržujem. Pa sem se do brezumja zaljubila v nekega moškega, ki je družabno nad menoj, /Alaj pa ne vem, kaj naj storim?«
Odrecite se!«
»Ne morem!... Hočem, da se z menoj poroči!«
Forger je živčno pogledal na uro.
»Kdo pa je... tisti moški?«
Lepa deklica je pobesila oči in tiho dahnila:
»Vi!«
Slikarju je postalo nerodno.
»Čisto drugače sem si bila slikala to najino srečanje,« je dejalo lepo dekle. Domišljala sem si, da vam bom tako ugajala, da se boste odrekli njej, ki je niti ne poznate; zakaj poročili se boste itak samo zaradi denarja. Toda — dejala bi — da hi takšen ugleden umetnik ne smel biti tako na denar...«
»Saj tudi nisem.«
Pepelka je zaihtela.
»Pač, ste. Motila sem se v vas...« »Bi mi radi še kaj rekli?« Dekličino ihtenja se je nenadoma izprevrglo v zvonek smeh. Pepelka se je dvignila, slekla ogoljeni plašč in treščila staromodni klobuk v kot. Stal« je pred slikarjem v bleščeči toaleti, ošabna, ponosna in zmagoslavna.
»Da, še nekaj vam moram reči... dragi gospod, izbijte si poroko iz glave... Nočem vas za moža!«
Forger je široko odprl oči. S pogledi je kar požiral prelestno pojavo mlade elegantne dame.
»Bella Szatmaryjeva sem, vaša »bivša« bodoča nevesta!«
Slikar je ostrmel; potem je pa nenadoma obrnil kopje.
»Bella...«
»Ni kaki h predrznosti! Med nama je vsega konec!«
Obrnila se je k vratom. »Prepričana sem, da se me zdaj ne boste upali zasnubiti pri očetu.«
»Bella, saj mi te komedije vendar ne boste zamerili?«
»Že prav! Hotela sem le vedeti, ali bi me radi vzeli zaradi denarja ali zaradi mene same! Zdaj vem, hvala Bogu...«
Forger je stopil pred njo.
»Zakaj nočete počakati, da izrečem poslednjo besedo. Če bi samo še eno minuto zrl v vaše prelepe objokane oči, bi...«
»Kaj bi?«
Služabnik je potrkal in javil;
Njegova svetlost, gospod Tibor pl. Szatmary...«
Forger je bušil v smeh.
: Baš o pravem času...«
»Ali naj gospoda povabim, da vstopi?«
»Ne ., ne...,« se je prestrašeno vteknila Bella vmes. liecite, prosim, gospodu, naj še malo počaka.«
»Prosim!« je odvrnil služabnik in odšel.
;>Be!kr ne razumem vas... Zakaj tako?«
Deklica je postala bleda ko zid.
»Veste... jaz nisem Bella...«
»Kdo pa?«
j Pepelka sem!«
»Hm! Pa tale obleka?...«
»Prosim vas, tie izdajte me! Šivilja sem, njena šivilja! Danes sem ji dodelala obleko. Oblekla sem jo pod plašč, da bi vas laže preslepila, da sem milijonarjeva hči.«
Forger je zmedeno zmajal z glavo in stopil k pisalni mizi.
»Vsaj nekaj trenutkov me je grelo občutje, da me ljubite«, jo sanjavo dejala deklica. Pepelki niste privoščili ljubeznivega pogleda ne tople besede, ko ste pa mislili, da sem Bella, ste mi dali oboje.«
Poveznila si je klobuk na glavo in oblekla plašč. Stopila je pro: vratom, toda Forger jo je prehitel.
»Ostanite še, kam se vam tako mudi?«
»Mislila sem, da sva že lx>t!«
Ne, narobe!«
Vzel je pero in v naglici napisal na papir nekaj besed.
»Komu pa pišete?« je vprašalo dekle.
Precej vam bo vse jasno.« Pozvonil je. »Skrijte se, prosim, za tole špansko steno... Bellinega strica bom povabil v sobo. Pome je prišel, da bi me seznanil z Bello.«
: Kaj mu boste pa rekli?«
: Saj boste lahko slišali!«
Tibor pl. Szatmary jo vstopi). ^Svetlost.« je dejal Forger, »težko mi je, toda pošteno in odkrito vam moram priznati, da se moram tej zame tako laskavi ženitvi odreči.«	_	.
: Kaj? Nočete se poročili z mojo nečakinjo?«
s Ne morem...«
Izza španske stene je tedaj stopila mlada dama. S smehom se je vrgla v naslanjač. Szatmary je zmedeno majal i. glavo.
»Bella, ali razumeš? Ta gospod te ne mara za ženo.«
Bella je bila vsa blažena.
»Zdaj vsaj vem, kar sem hotela vedeti. Imenitno sem vas ugnala, dragi prijatelj...«
:še malo ne,« je prepričevalno odvrnil Forger in ji pomoli! pismo, ki ga je bil napisal. »Prosim, preberite!«
: Kaj sle napisali?«
>Da s-:it takoj na prvi pogled vedel, da je Pepelka — Bella...«
Izvrsten je Dr. OETKER-ja glas, prodrl je v najmanjšo gorsko vasi
Poligamija
Madžarski napisal F. Karintfh?
Mož (pri obedu); Ta nova ideja je pač od šmenta, in zelo zanimiva je.
Žena: Kakšna ideja?
Mož : Tista, o kateri je davi v pisarni gospod Baumer pripovedoval.
Žena; Kaj je pa pripovedoval?
Mož: 0 tislile onč... Hm! Veš samo idejo kot tako mislim. V resnici: sijajen domislek! Zdi se mi prav zanimiv; saj se mi sme, mar ne?
Žena (ravnodušno): Seveda.
Mož: No, saj ideja ni tako nova... Saj se je tudi po tridesetletni vojni uveljavila.
Žena (mirno); A, tako?
Mož (razburjeno)’: Namreč so tudi takrat o tem govorili... Zakaj zaradi premnogih žrtev na bojnem polju se je ljudstvo hudo skrčilo; prav tako je bilo kakor zdaj, ko imajo ljudje samo po enega otroka. Morali so se takrat pobrigati za potomstvo. Zato pa meni tovariš Baumer, da bi tudi zdaj ne bilo napak, še celo prav bi bilo, ako bi jo zdaj vpeljali.
Žena (mirno); Koga?
M o ž (po kratkem premoru): Poligamijo! (Hitro obrne glavo in skrije obraz za prtičem.)
Žena (zaupno); A tako, poligamijo?
Mož (začuden, ker mu ni nič v glavo priletelo); Da.
Žena: Da, poli... zakaj bi je pa ne vpeljali!
Mož (navdušeno): Kaj ne da? Tudi ti si za to. Vidiš, tako je prav; to je sijajno. Nikoli bi ne bil verjel, da si tako vzvišena..., tako brez predsodkov, tako objektivna...
Žena; Saj! Ti si me zmerom podcenjeval.
Mož (nad vse navdušeno): Toda odslej te bom višje cenil, imel te bom za plemenito, nesebično in prav pametno ženo... Zdaj se bom vsaj lahko s teboj pogovoril, kakor s prijateljem, kakor s polnovrednim človekom... zato ti lahko že zdaj zaupam, da bi bil tudi jaz močno za to, da jo vpeljejo...
Žena (mirno); Koga?
Mož; Poligamijo!
Žena; Da, da — poligamijo.
M o ž (navdušeno in glasno); Vsi tisti, ugovori, ki bi jih utegnil človek zaradi morale imeti, so pač današnji dan piškavi... Saj so vendar na svetu narodi, ki se jim zdi monogamija nenravna..-. Poligamija je — zdi se — vkoreninjena v bistvu človeka in zalo bi bilo prav in v redu, da jo tudi pri nas vpeljemo.
Zena: Prav res!
Mož (žareč od navdušenja): Kaj ne da? Kako si pametna in razumna! No in tudi iz gmotnih ozirov... Človek bi na pogled mislil, da bi poligamija naložila moškemu bogsigavedi kakšna težka bremena... Če si pa stvar od bližje ogledamo, pa ne ostane samo gospodarsko ravnotežje nedotaknjeno, temveč se celo zboljša. Prav gotovo!
Žena: Če je prav gotovo, potem je kar dobro.
Mož (s poudarkom): Da... Zakaj, če imam torej skrbeti za več žena, so tudi te žene...
Žena (odloži vilice); Kaj, kako je to? Kaj to pomeni, to o več ženah?
Mož (začudeno razpre oči); No, poli...
Žena (vzame spet vilice v roke in se upre na njene konice): Kaj, tebe tare skrb za več žena?!
Mož (presenečen); Ali mar nisva... govorila... o poligamiji?
Z e n a : Kaj me le briga ta zlod-jeva poli... ali kako si že rekel. Pravkar si govoril o več ženah, pa ne o poli... ali polimagiji... (prične nekaj sumiti). Kaj pa prav za prav je ta polimanija, ali kako si že rekel? (v. vilicami krili pred seboj).
Mož (pobesi glavo); A tako... Poligamija? .la. to ti je centraliza-oija carinskih lestvic... Državna organizacija za uravnoteženje plač javnih nameščencev... je pa še znanstveni izraz za cvetno čašico trobentice. Poli pomeni trobentico... gamija pa čašico... (|w>korno in spokorjeno pogoltne poslednie
ostanke obeda).
Prizor iz Paramountovega filma »Bengali«
čchicht
RADION
Napisala BEATRICE FABER
po filmu
Metro-Goldwyn* Mayerja
prirejenem po romanu „Mallbu“ pisatelja V. J. Hoyta
Vsebina prvega poglavja: Ko-Žutin mladič in mlada puma sta oba isti dan izgubila mater. Lakote in gozdnih sovražnikov ju je rešila Toni Martinova, ki je prišla v gore na počitnice. Ko je nesla živalci domov, so jo napadli Bergmanovi psi. Bergman je gorski vodnik, zraven pa divji lovec. V strahu pred psi je Toni zbežala, toda v najnevarnejšem trenutku, ko so ji bili psi že za petami, se je spotaknila in padla.
Drugo poglavje
PRIRODNA SOVRAŽNIKA
V trenutku ko se je najmanj na-ttejala, je Toni zaslišala ukazovalen moški glas. Preden se je še zavedela, je neznanec pse razgnal s kopitom svoje puške.
Toni je globoko vzdihnila, videč cla je rešena. Ozrla se je na okoli, ne vedoč, kje je. V strahu pred psi ni gledala, kam je bežala. Prišla je v bližino izvidniškega stolpa gozdarske postaje. Torej mora biti tudi mladi mož eden izmed gozdarjev.
»Hvala! Zelo sem vam hvaležna.« »Vesel sem, da sem ravno jaz hnel službo.«
v drugih okoliščinah bi bil najbrže ljubezniv in miren človek, ta trenutek je bil pa ravno zaposlen s srditim trganjem svojih rokopisov na drobne koščke, ki jih je metal po tleh.
Toni je zdajci prišlo nekaj veselega na um. Po prstih je stopila čez sobo in postavila malega jelena in leviča čez očetova ramena na mizo.
Stari Martin je ves prestrašen planil pokonci; toliko da ni preobrnil mize. Pogledal je živalci, nato pa Toni in se zasmejal.
»Ali vidim strahove?« je vprašal, še zmerom ves osupel.
Toni se mu je namestu odgovora zasmejala.
»Da.« Pokazala mu je z očmi na gozdarja. »Oče, to je mister... mi-ster...« Začudena, da mu še ne ve imena, je prestala.
»Bob Alden.« Gozdar je stopil naprej in tako presekal mučni premor.
Toni je živahno posegla vmes.
»Veš, oče, ta gospod nam je rešil življenje. Bergmanovi psi so nas preganjali,« je z resno vnemo razlagala.
Martin jo je nežno objel in prižel k sebi.
Toni se je zasmejala.
»Tudi jaz sem vesela.« Radovedno ga je pogledala. »Vi ste tu še novinec — ne?«
Mladenič se je namestu odgovora priklonil.
»Razpolagajte z menoj, gospodična.«
»Ime mi je Toni Martin,« je povzela. Pogledala je svoja mala prijatelja in resno dodala: »To sta pa moja otroka.«
Mladi mož je svečano pokimal, v znamenje, da je vzel njene besede zares.
»Res? Kam ju pa peljete? V šolo?«
»Ne, domov,« ga je zavrnila- Toni. »Pravkar sem ju vzela za svoja.«
Mladi gozdar je nezaupno premeril leviča.
»Dovolite, da vam ga bom jaz nesel,« je predlagal.
»Zelo ljubeznivi ste. Hvala vam.« Izročila mu je puminega mladiča in oba sta se odpravila proti njenemu domu.
Toni je hitro spravila na dan njegovo življensko povest. Večji del jo je zavzemalo učenje o gozdarstvu; to mu je bilo najdražje na svetu. »A potem,« je končal, »ko sem bil s študijem gotov, sem si poiskal službe — nu, in zdaj sem tu.« Ustavila sta se pred njeno hišo: »In vi ste tu.«
»Ali ne bi vstopili?« je menila Toni. »Rada bi vas predstavila svojemu očetu.«
Mladi gozdar je vedel, da bi jo razžalil, če bi odklonil njeno vabilo; tudi se je čutil polaskan.
»Ali right.«
Njen oče je sedel za pisalnim ■trojem. Bil je visok sivolas mož;
»Ali vidim strahove?« je vzkliknil osuplo.
»Veseli me, da sem vas spoznal,« je rekel in prisrčno pomolil mlademu možu roko. »Zelo sem vam hvaležen,« je toplo dodal. Te kratke besede so razodele, koliko mu pomeni Toni.
Gozdar je pogledal deklico. »V veliko zadoščenje mi je bilo.«
Takrat je Martin začutil na roki nekaj mehkega in vlažnega. Pogledal je dol. Bil je mladi jelenček: lizal mu je prste.
»Prijateljski poljubček,« se je nasmehnil in ljubeče pogladil živalco. »Kaj je pa to?« Sklonil se je in opazil majhno sedlasto znamenje na jelenčkovem hrbtu. »Mislim, da še nikoli nisem videl jelena s takšnim znamenjem.«
Alden si ga je pozorno ogledal. »Res, zelo čudno,« je rekel počasi.
Martin mu je ponudil stol.
»Sedite,« ga je prisrčno povabil in mu ponudil škatlico cigaret. »Izvolite!«
Alden si je prižgal in moža sta se udobno zleknila na stolih.
»Vaša hči mi je pravila, da ste pisatelj.«
»Da. Na žalost.«
»Zakaj tako govoriš, oče?« Toni ga je pogledala presenečeno in skoraj užaljeno.
»Zato ker mi manjka idej — a ta trenutek tudi denarja,« je pojasnil Martin.
»O, oče!« Toni je sklenila roke kakor k molitvi. »Hotela bi, da ti ne bi bilo nikoli treba misliti na denar. Kako rada bi ti pomagala!«
Martin jo je pogledal z ljubečimi očmi, potem si je pa dalje tlačil pipo.
»če hočete, lahko zaslužite dvajset dolarjev od države,« se je zasmejal Alden.
»Za tole mačkico?« se je prestrašila Toni.
»Puma je puma,« je slovesno rekel Alden. »Naj bo mlada ali stara. Sicer pa... moja dolžnost je, da zverine ubijem, kjerkoli jih vidim.«
»Oh!« Toni je stisnila pumo k sebi, kakor bi se bala, da ji je kdo ne vzame.
Alden se je nasmehnil.
»Morda je pa sploh nisem videl —■ to se pravi,« se je zresnil, »če jo izpustite.«
Toni je proseče uprla vanj oči.
»Oh, ne, ne! Obdržala jo bom — in mladega jelena tudi.«
Alden je skomignil z rameni. »Dokler mladi Mr. Levič ne pride do moči in si ne zaželi jelenjega mesa.«
»Tega se ne bojim,« je Toni vztrajala pri svojem. »Skupaj ju bom odgojila. Ljubiti morata drug drugega.« Z nežno kretnjo je potisnila leviča k jelenčku.
»Ne bo se vam posrečilo,« je zmajal Alden z glavo. »Prirodna sovražnika sta.«
»Jaz sem drugačnih misli,« se je oglasil Martin. »Po mojem je samo lakota kriva, da se živali med seboj more. Skoraj bi verjel Toni, da bi mogla postati prijatelja — če bo levič imel primerno hrano in če bo mali jelen tako odgojen, da se ga ne bo bal.«
V Martinu se je prebudila pisateljska kri. »Priznati morate, Alden, da bi bil poskus zelo razburljiv in zanimiv.«
»Morda preveč razburljiv,« je suho odvrnil Alden.
»Zame ne,« je rekel Martin in oči so se mu zaiskrile.
»Zame tudi ne,« je poskočila Toni. »Zakaj ne bi napravila tega poskusa?« Tedaj ji je šinila neka misel na um. »O tem bi lahko pisal, oče!«
»Imenitna ideja, Toni!« je navdušeno vzkliknil Martin.
»če se stvar posreči, bo povest gotovo zanimiva,« je menil Alden s slabo prikrito nejevero.
In kakor da bi se njegovi dvomi imeli pri priči uresničiti, se je takrat zaslišalo iz kuhinje renčanje leviča, pomešano s plašnim beke-tanjem mladega jelena.
(Dalje prihodnjič.)
JfogiGUTMfšU?
^hojto-ksesaMurzi 'JČaduhurm
Schichtov
pere
sam
Res velik film prihaja
Zagreb, 18. IX. 1935.
Danes ob enajstih dopoldne se je vršila v tukajšnjem kinu »Balkanu« posebna predstava za časnikarje. Filmsko podjetje Metro-Goldwyn-Mayer je predvajalo svoj najnovejši film »Sequoio«, ki pride v kratkem v Jugoslavijo.
Povsod, kjer so doslej predvajali ta film, je žel nenavadno velike uspehe. V Parizu ga igrajo že šest mesecev; po sodbi tamkajšnjih strokovnjakov in listov je to eden izmed največjih filmov ne samo te sezone, temveč zadnjih let sploh.
»Sequoia« je napravila na prisotne žurnaliste velik vtis; vsi brez izjeme so še kar najlasltaveje izrazili o njem. Film je po vsebini, obdelavi, prizorih in posnetkih res ; edinstven te vrste. Zadela je francoska kritika, ko je zapisala: »Se-quoia« je pravo odkritje.
Po končani predstavi sta pariški ravnatelj družbe MGM, Mr. J. J. Le t s c h in zagrebški ravnatelj g. P1 a v š i č povabila vse navzočne novinarje v zagrebško »Kolo« in jim priredila izbrano zakusko.
Od slovenskih časnikarjev se je posebne predstave »Sequoie« udeležil naš urednik g. Kern. O filmu bomo imeli priliko še večkrat in izčrpno izpregovoriti v naši filmski rubriki.
RADION
Bengali
(Gl. štev. 36 in 37)
Toda MeGregorju je mladi podporočnik prirasel k srcu. Ta njegova »materinska naklonjenost« do Stonea je dala Forsytheu dobro došel povod, da se je norčeval iz mladeniča. Neizkušeni podporočnik je začel od jeze piti in zanemarjati službo. Tedaj sta se pa oba druga zavzela zanj s pravo tovariško prisrčnostjo.
Zato pa zbadanja na račun Mc-Gregorja še ni bilo konec. Posebno Forsythe si ga je rad privoščil, ker je bil Škot. Dobil je nekje škotsko piščalko; nanjo je piskal, da je dražil McGregorja.
Forsythu na pomoč, temveč se mu je začel še rogati:
»Le piskaj! Samo ne tako dolgočasno... poskusi obojeročno!«
Prestal je, da bi malo užival Forsythov strah, potem se >e m spet zasmejal:
»Le piskaj! Kobram to ugu.j. Mogoče boš vzdržal par dni!«
Tako ga je zasmehoval vse <. -tlej, dokler ni videl, da Forsytl zapuščajo moči. Tedaj je pograbil revolver in s strelom v glavo kačo ubil.
Kmalu po tem dogodku se je McGregor odpravil s Forsythom in četo vojakov v hribe. Oprtani so
,Sequoia‘ in pariiki skavti
Film »Sequoia« je v pariškem kinematografu »Cinema Madelei-ne« tako navdušil francosko skavtsko mladino, da je priredila poseben »dan Sequoie«. Skavti so napravili izlete v bližnjo in daljnjo pariško okolico, priredili so športne tekme in se potem v strnjenih vrstah vračali v Pariz z velikimi leprM o »Sequoii«, slaveč tako veliko umetniško vrednost tega izrednega filma. Ves Pariz je navdušen za film poln prekrasnih krajinskih snetij, zato smo prepričani, da bo tudi drugod, zlasti pa pri nas — ljubiteljih narave — žel zasluženo priznanje.
Raztreseni profesor
Gospa: »...Maja babica je umrla pri porodu!«
Profesor: »Veste kaj, tako stari dami se pa vendarle ne bi bilo treba možiti!«
Nekega dne je sedel Forsythe sam v sobi, V sosedni sobi sta se kopala McGregor in Stone. Vrata so bila odprta. Forsythe je ležal na divanu in po svoji stari navadi žvižgal na piščal. Piskanje ga je tako zamotilo, da ni opazil, kako je primamil veliko strupeno kačo, ki se je počasi plazila v sobo in se mu vse bolj približevala. Zdajci jo je pa zagledal. Iz strahu je začel nervozno piskati, zavedajoč se, da ga bo kača uklala tisti trenutek, ko bo prenehal. Hotel je s piskanjem zbuditi pozornost svojih dveh tovarišev, toda'onadva nista ničesar opazila. Ker pa njegovega piskanja le ni hotelo biti konec, je McGregor vstal, meneč, da ga hoče Forsythe spet izzivati.
Stopil je v sobo in prvi mah izpregledal položaj. Toda še na um mu ni nrišlo. da bi prihitel
„Najboljši Dr. OETKER~ja so preparati** I kdor jih pokusi, trdi vsaki.
bili samo s puškami, tako da se je na oko zdelo, kakor bi šli na lov. Toda McGregor je imel izvršiti važno poslanstvo: sestati se je moral s svojim tovarišem častnikom Barrettom, ki se je bil preoblečen pomešal med domačine.
Po ogorčenem in krvavem spopadu z uporniki v gorah se je Mc Gregor res sestal z Barrettom. Prijatelj mu je zaupal, da je dozna’ o novem načrtu uporniškega poglavarja Muhamed-kana. Le-ta jt bil izvedel, da ima gopalski emir. prijatelj Angležev, dobiti pošiljke streliva, in se je pripravljal, d: prestreže transport, če se mu t< posreči, bo tudi njegova vstaj’ kronana z uspehom.
S to važno novico se je McGre gor vrnil v taborišče. Fričakov; je, da bo polkovnik izdal zapoved da je treba takoj iti nad Muha med-kana, toda Stone je v splošne presenečenje zapovedal, da ima ves polk oditi v goste h gopalske-mu emirju, ki jih je bil povabil 1 na lov na merjasca. »Dalje!
i
HJIIH
ETDIV-
ji. nadaljevanje
»Gospod doktor, dajte mi njegov naslov! če nihče drugi, hočem jaz razčistiti to stvar. Moram! Zaradi Suzanine sreče moram! Če res ljubi tega človeka, mi nihče ne bo prepovedoval, da ju spravim skup.«
Bojim se, da imate prav, gospa. Toda na nesrečo mi ni prišlo na um, da bi bil kneza Nižinskega vprašal, kje stanuje. Vem samo to, da je drugi dan mislil odpotovati.«
»Torej ga ni več v Pragi?«
: Na žalost ne. Tako mi je vsaj rekel.«
Videč, da Kreugerjeva žena ne ve, kaj naj stori, jo je hotel potolažiti:
»To naj vam ne vzame poguma, gospa! Knez Nižinskij je samo eden v Pragi in tudi zdravnikov nimamo toliko, da bi kdo mogel izginiti, kakor bi se vdrl v zemljo. Zato mislim, da vam. pač ne bo pretežko najti sled za njim.«
Toda naj je Kreugerjeva žena še tako izpraševala med svojimi in Suzaninimi znankami, izvedela ni ničesar. Le prekmalu je izpre-videla, da utegne biti ime Aleksandra Nižinskega sicer dobro znano na medicinski fakulteti — a kaj ji to pomaga, ko ga noben njen znanec ne pozna!
Sicer so se pa med tem začeli dogodki razvijati s tako naglico, da sploh ni utegnila več misliti na poizvedovanje.
XII!
Vročica je popustila in z njo delirij. S široko odprtimi, višnjevo obrobljenimi očmi je ležala Suzana do vratu ogrnjena z odejo. Njena glava je počivala na čipkasti blazinici, drobna kostanjelasa glavica s shujšanim, brezkrvnim obrazom in ustnicami, bledimi ko zid.
Ze štiri dni so okoli nje stregli na tesnobno pričakovani trenutek, kdaj je bo zdramilo spoznanje v teli izmučenih možganih, kdaj do zasijala luč razuma v njenih mrtvih očeh.
Toda te oči so ure in ure srepo in brez izraza strmele pred se. Zaman je strežnica čakala: sveti ogenj duševnega prebujenja se ni užgal v njih...
Zdravnika je začelo* skrbeti. Jlajši bi videl, če bi jo spomin na strahotni dogodek vnovič pogreznit v omedlevico, kakor da bolnica še dalje ostane v tej zlovešči otopelosti duha.
Usmiljenka je bila prva, ki je vsa srečna prestregla-iskro na novo porajajoče se zavesti.
V začetku bolezni je bila Suzana v deliriju strgala vse prstane s prstov in jih pometala po sobi. Ker je bil nakit zelo dragocen, se je usmiljenka bala, da se ne izgubi; zato je skrbno poiskala vse razmetane dragulje in jih spravila, trdno prepričana, da jih bo Suzana terjala nazaj, ko se ji bo vrnila zavest.
Med temi obročki, okrašenimi z dragocenimi kamni, je posebno eden zbudil pozornost pri strežnici — prav zato, ker se ji je zdel tako skromen in brez prave vrednosti.
Ta prstan je bil poročni dar, ki ga je bil knez Nižinskij nateknil Suzani na prst... gladek bel obroček, podobeu tistemu, ki ga je redovnica nosila od onega dne, ko se je zaobljubila Gospodu.
V preprostosti svojega srca je usmiljenka instinktivno spoznala, da tega simbolnega a poceni obročka Suzana pač ne bi hranila med drugimi dragulji, če ji ne bi bil posebno drag spomin.
Ko je začela vročica popuščati, si je zato dejala, da bi bilo prav, če bolnici vrne prstan, ki ga pri pravi zavesti najbrž© nikoli ne bi dala iz rok.
Tako ga ji je nateknila na levi prstanec. Tedaj se je pa spomnila, da ga prej ni videla na njeni desnici, in ga je predejala.
Ali je to natikanje in snema nje prstana predramilo v bolnici
podzavestni spomin na prstanski poročni obred v ruski cerkvi? Odprla je oči in usmiljenka je z neizmerno srečo uzrla v njih bežen Utrinek razuma.
Kakor se je ogenj v Suzaninih očeh * žgal, tako je tudi ugasnil. Med tem je bila usmiljenka opazila, da je bolničin prst le preveč shujšal, da bi prstan obstal na njem; zato ga je hotela vnovič sneti, da se ne bi izgubil — a glej, Suzana je skrčila prst, kakor da tega ne pusti.
Usmiljenka je osupnila. Potrpežljivo je čakala, tiho moleč, da bi bolnica, vnovič izpregledala. Minevale so sekunde, minevale minute — in tedaj, kdo popiše njeno veselje: Suzana je odprla oči in negotovo pogledala po sobi, potem je pa počasi in z vidnim naporom dvignila svojo bledo, malone prosojno roko, vso pre roženo z višnjevkastimi žilnimi črtami, dokler ji niso oči obetale na prstanu...
»Saša!« je komaj slišno zamrmrala.
A že ji je roka omahnila na blazino. Prevelik je bil ta napor. Zaspala je.
Ko je po dolgem času odnrla oči, je njen pogled begal po sobi in se ustavlial zdaj tu zdaj tam, kakor da nekaj išče. Naposled se je ustavil na usmiljenki.
»Kje sem?« je tiho vprašala. »Doma... v svoji sobi...«
»Na Angleškem?«
Usmiljenka je mislila, da se ji spet '.fčenja blesti. Sklonila se je k njej in jo prijela za roko, meneč da se vrača vročica. In tedaj je slišala, kako ie bolnica zamrmrala:
»Ne, ne!... V Pragi... 0, Bog!«
Dolgo je bilo vse tiho v sobi. Potem je Suzana vprašala:
»Ali sem bila bolna?«
»Da... pa ni bilo hudega.«
»Dolgo?«
»Nekaj dni.«
»Oh,« je zaječala in oči so se ji zasenčile. »A potem... potem se nisem odpeljala! Kaj se je zgodilo z menoj?«
Solze so se ji vlile iz oči in ji polzele po licih. Ni se jih zavedala, a vendar, kolika sreča, da je sploh mogla jokati, da je mogla zavestno trpeti! Saj so bile te solze dokaz, da se njen duh obuja v spoznanje in življenje.
Drugi dan je čakal pred hišo razkošno opremljen bolniški avto. Vanj so prenesli Suzano, da jo odpelje v Karlove Vare; tam je imel njen oče prekrasno vilo. Ta-
ko je zahteval zdravnik; vznemirilo ga je, ko je videl, s kolikšnim duševnim trpljenjem se bolnica spot prebuja v življenje, in je odredil takojšnjo izpremembo okolja.
Iz tako je Suzana v ozračuju luči in ostrega zraka, sredi med nezaslišanim razkošjem očetove vile počasi stopala na pot ozdravljenja...
Čudna je bila ta pot okrevanja... kakor je bila čudna že bolezen sama. Mlada milijonarka ni nič govorila, nikoli ni prišla tožba iz njenih ust. Vsakogar, kdor je prišel k njej, je sprejela z bledim usmevom, toda v njenih očeh si videl komaj usahle solze, čakajoče le besede, da se ji vnovič vlijejo po licih.
Nekega dne jo je obiskala Kreugerjeva žena; s seboj je prinesla njeno ročno torbico.
Berite na 2. strani članek
fjlsad+va čfuvezen"
Videli boste, kako strašna nesreča lahko zadene nedolžno družino zaradi ene same nepremišljenosti družinskega očeta: par trenutkov prepovedane ljubezni je okužilo njega, njegovo ženo in nedolžnega otroka in uničilo dotlej srečno in vzorno družinsko življenje.
Stfitida i*t pacaUza
ne bi bili pol tako strašni kakor sta, če bi ju ljudje o pravem času spoznali in se ju varovali. O njih in sladkorni bolezni bo začel pisati v prihodnji številki našega tednika znameniti zdravnik dr. Josef Lobel. Preberite njegovo pismo na 4. strani; poslal ga je našemu uredništvu, namenjeno je pa
bralcem »Družinskega tednika«.
»Suzana,« ji je rekla z materinsko nežnostjo, »mislila sem, da si gotovo pogrešila svojo torbico z denarnico in drugimi drobnjari-jami v njej, zato sem si dejala, da ti jo prinesem, ko se bom oglasila pri tebi. Na, vzemi jo...«
»Hvala,« je slabotno dehnila Suzana in segla po torbici.
Mati je pričakovala, da jo bo bolj vzradostila. Videč, da Suzana molči, je tiho spet odšla.
Takrat šele, ko je bila sama v sobi, je mlada milijonarka torbico odprla.
Najprej je poiskala svojo denarnico. V njej je zagledala tri fotografije... dve povečavi, ki sta jo kazali v ruskem kostumu, in potem... Saševo sliko.
Dolgo je strmela v prvi dve sliki; tretjo jo je bilo kar strah po-
gledati. Čutila je, da bo v njej brala ves svoj ubogi roman, svoje nedolžne dekliške sanje in povest o izgubljeni sreči... Strah jo je bilo da se bo vse to razblinilo v zrak, ko bo pogledala resnici v oči... kakor nežni milni mehurček, ki se ob najrahlejšem dotiku razpoči v peno...
Od kar se je prebudila v življenje, je Suzana vprav bežala pred spomini o prošlosti. V njeni ubogi trpinčeni glavici je bilo prostora samo za podzavesten strah, da jo čaka še hujše trpljenje, takšno, da ga ne bo mogla več prestati.
Zato je hotela živeti topo življenje brez misli in brez spominov, samo v ugodju telesne nasičenosti.
Kljub temu je vzdignila tretjo sliko k sebi, da bi videla podobo na njej.
In tedaj ji je bilo, kakor da bi se bil živi Saša prikazal pred njo. Videla je njegov pogled, videla njegov nasmeh — in ves svet se je pogreznil okoli nje ob prihodu njenega dragega.
»Saša! Ljubljeni moj Saša!«
Njene ustnice so obsule s poljubi oboževano podobo, toda hkratu so se v njenih možganih zgostili temni spomini in bilo ji je, kakor bi z vseh strani vstajali grozeči fantomi... In tedaj, na mah, kakor bi bila strela udarila pred njo, je vstal v njej spomin...
Nihče ni nikoli izvedel, koliko je Suzana tisti dan prejokala — nihče razen usmiljenke.
Toda če so bile te solze pogubne za njeno zdravje, ker so jo še bolj oslabile, so imele tudi svojo dobro stran: prisilile so bolnico, da se je pogumno spustila v vrtinec spominov, ki je dotlej s strahom bežala pred njimi.
Domislek njene matere, ki ji je dal, da je našla sliko svojega Saše, jo je postavil pred strašen dvom: ali je mladi mož vreden njene ljubezni? Če je, mora vse storiti, da ga spet najde. A kaj, če je samo navaden srečolovec in slepar? Potem ga mora izruvati iz svojega srca do slednjih korenin.
Pred oči so ji stopile vse okoliščine one usodne večerje na dan njene poroke. Spomnila se je sleherne besede, ki jo je kdo izpre-govoril, spomnila sleherne podrobnosti, ničesar ni pozabila...
Vse okoliščine so se ujemale: kdo drugi naj bi bil oni sleparski ruski knez če ne Saša? Zaljubila se je v svojega šoferja — natanko tako kakor je pripovedoval gost na večerji — in le-ta jo je iz ljubezni ali pa iz pohlepa po njenem denarju odvedel pred oltar.
Hotela je izvedeti od usmiljenke, kaj se je zgodilo za njene bolezni, toda vedela ji ni drugega povedati, kakor da je dal stari Kreuger odsloviti vso služinčad in da je prvi dan njene bolezni hotel k njej neki gospod, pa ga niso pustili.
Po popisu, ki ga ji je dala usmiljenka — videla ga je takrat skozi
Anekdote o znamenitih ljudeh
Kaznovana neprijaznost
Neki znamenit kirurg je imel izvršiti nevarno operacijo na nekem dečku iz zelo dobre družine. Operacija se je posrečila in bolnik je okreval.
Vsa srečna je prišla mati na kliniko ponj. Ljubeče je objela otroka, potem se je pa dala prijaviti pri kirurgu, da se mu zahvali.
Srečala ga je na hodniku, ko je ravno odhajal iz operacijske dvorane.
»Gospod doktor,« je vzkliknila vsa ganjena, »ne morete si misliti, kako ste me osrečili. Vse te noči, ko ste bedeli nad življenjem mojega edinca, sem z upanjem v vas pletla tole denarnico; sprejmite jo kot skromen dar v zahvalo za posrečeno operacijo.«
Vzela je iz torbice ljubko, z biseri prepleteno denarnico in mu jo hotela dati.. Toda zdravnik za ta srčni izliv ni imel dosti razumevanja. Suho je dejal:
»Milostljiva, naše delo je treba prav tako z denarjem odtehtati kakor delo navadnega rokodelca!«
»Oprostite...« je vsa zmedena zajecljala mati. »Potem pa vsaj povejte, koliko sem vam dolžna.«
»Prosim, milostljiva. Deset tisoč.«
Mati je odprla z biseri prepleteno denarnico, vzela iz nje štiri bankovce po pet tisoč in dala dva
od njih zdravniku. Druga dva je pa spravila v svojo torbico, se priklonila in šla.
Piščanec
Adela Sandrock, filmska igralka z moškim basom, je šla v letovišče. V tihi in samotni krčmi je bila ravno pri večerji, ko je do-
mači piščanec, vajen, da ga gostje nakrmijo, postal vsiljiv in nespoštljivo skočil na mizo pred veliko umetnico.
»Glej, da se mi izgubiš, nadlež na žival,« ga je nagnala Adela z globokim basom, »Drugače te naročim!«
V tramvaju
Feliks Bressart je stopil v nabito polnem tramvaju nekemu gospodu na nogo. Ubogi komik tega pač ni nalašč storil, kljub temu je moral nekaj lepih požreti. Videč, da »pohojenec« le noče prenehati in še zmerom izliva nanj svojo jezo, ga Bressart vpraša, ali misli s svojimi psovkami zares.
»Da, popolnoma zares,« dobi odgovor.
»če je tako, je stvar v redu,« odgovori mirno igralec. »Vse še prenesem, samo neslanih dovtipov ne.«
Prazni prostor
Režiserju Maxu Reinhardtu je nekdo prinesel dramo o ustvarjenju sveta.
»Predstavljal sem si,« je mladi avtor pojasnjeval svoje delo, »da bi morale osebe v moji drami nastopati in govoriti v popolnoma praznem prostoru.«
»Hm,« je menil Reinhardt, »prazni prostor je edino, za kar vam lahko jamčim pri tej drami, že pri prvi reprizi se vam b® želja izpolnila.«
v 24 urah
barva, ptisira in kemično čisti obleke, klobuke itd. Skrobi in svetlotika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere, suši, monga S in lika domače perilo. Parno čisti posteljno perje in puli
touarna JOS. REICH LJUBLJANA
okenske zavese — je Suzana tisti mah spoznala mladega Rusa.
Torej je Saša kljuboval i njene-mu očetu i policiji, samo da bi prišel do nje... torej se ni bal odkritja škandala, ki so pri večerji govorili o njem!
Prvo, kar jo je obšlo po tem sklepanju, je bila misel, da mora najprej izvedeti, kakšen je prav za prav ta škandal. Zato je prosila usmiljenko, da ji preskrbi vse časnike izza dobe njene bolezni in še za par dni nazaj.
Že vnaprej jo je obhajala groza pred imeni, ki jih bo brala v poročilih... 0, saj ne bo preživela, če bi zagledala tudi Saševo med njimi!
Vzlic temu je bila trdno odločena priti resnici do dna.
Tak naj bo vsa ona lepota navadna laž? Laž sprejem pri knezu Borisov«, laž prerokba rdeče ve-deževalke pri dozdevni Saševi dojilji, slepar stari svečenik, ki ju je združil v mali kapelici v parku
—	vse to s cerkvico vred laž in sleparija? Sleparji vsi ti knezi, grofica in general? Sleparji vse priče njene poroke? Laž in sleparija tudi istorija z Molly, ki naj bi ji hotela prevzeti Jeana! Ha, ha, Molly nič hudega ne sluteča zaveznica teh pretkanih pustolovcev? To je bilo še najzabavnejše v vsej istoriji!
In čemu vsa ta komedija? Samo zato, da omreži milijonarjevo hčer... bogatinko, ki se je odpovedala vsemu svojemu bogastvu, samo da se bo mogla poročiti z izvoljencem svojega srca — dekle, ki jo je njen oče razdedinil!
Ali ni logičen sklep, da so prireditelji te pustolovščine pričakovali pri Suzani veliko doto? Ali so si pa rekli, da bo stari bogataš pač plačal, kolikor bodo le hoteli, samo da ne pride škandal na dan.
Toda... saj je poroka že izvršena, saj je komedija že doigrana! Kaj so si tedaj sleparji zaslužili, če so jo spravili v sramoto?
Ne, do zdaj niso imeli od ie prostaške komedije še nikakega dobička.
Ali jim je mar njena bolezen prekrižala račune?
Zdrava pamet bi rekla, da bi bilo baš narobe: njena bolezen jim je morala biti celo dobro do-šla, ko se ni mogla braniti.
... Razen če jim ni oče že odštel zamolčnine.
Ta strah jo je kar obsedel. In ko je prišel oče k njej na obisk, je oprezno in skrivaj stregla na njegov obraz in na njegovo vedenje, da bi presodila, ali ji ne prikriva kakšne strašne resnice. Nič!
Še nekaj je odkrila, kar je Sašo neizpodbitno bremenilo. Naj je še tako odganjala to misel, dejstva so govorila zoper njega. Ta misel je bil stari Burham, mož, ki se je izdajal za nekdanjega slikarja in je bil vendar tako malo podoben zanemarjenemu Johanu Bar-kerju iz predmestja...
Da, to dejstvo je neizpodbitno. Več ko šestdeset tisoč kron je izdala zanj. 0, in kako verjetno je, da ždi nesrečni starec še zmerom v svoji zatohli in umazani podstrešni sobici v Vrhovicah... kljub lažnemu notarju, kljub ponarejenim listinam, kljub prijazni družini, ki naj bi skrbela zanj!
Potem sta bila še kovčega, ki ju je bila spravila pri Saši, oba polna vseh mogočih dragotin, materinih draguljev in njenih lastnih, z znamenito biserno ovratnico, vsa njena darila so bila v njih in dragi spominki, ki jih je dobila od svojih prijateljic — celo premoženje! Saša ji sicer ni rekel, da naj vse to prinese k njemu, toda zdelo se mu je docela naravno, ko je tako storila; tudi to govori zoper njega!
Vse te misli so se preganjale v njeni utrujeni glaviri, da kmalu ni vedela, kaj je moreč sen in kajr resnica...
Parlament »Družinskega tednika“
Katera si največja zla današnje Me?
žensko volilno pravico smo v našem parlamentu že obdelali, in vrsto so prišla »Največja zla ?“ilasnje dobe«. To vprašanje je “e kočljivejše; ne zato, ker mor-a ':(lo ne- bi poznal nikakega zla, zato, ker jih je preveč in je zoera toliko težja. Vzlic temu uio tudi to pot prejeli lepo število “Ogovorov, a več ko p-oiovico smo «n morali izpustiti, ker so vendarle malo preveč energični. Zato Ponovno prosimo: Bodite v odgovorih stvarni in sami premislite, ni .sme v današnjih razmerah v s“ m kaj ne.
. Y 3. in 4. stolpcu spodaj priob-3^®o vprašanje tega tedna in Prinodnjega. Odgovorite čim prej, Qa ne boste prepozni!
Ponovimo, da smo za najboljše Ogovore v našem parlamentu fazpisan tri nagrade (200, 100 in ““Din). Podrobnejše o trajanju natečaja in pogojih v 36. in 37. številki.
Civilizacija ubija kulturo
Brezposelnost, ki je posledica nepravilno razdeljenega kapitala in C katere izvirajo vsa zla kakor oefia, nemorala, itd.
Nenapet nacionalizem, ki dru-8l*n narodom ničesar ne prizna in označuje svojo raso kot edino žlv-Venja vredno in sposobno vejo c*oveštva in žene s tem v spore in voine.
Civilizacija, ker je usmerjena sa-mo materialistično, dočim kultura duše propada.
Mednarodni velekapital, ki vse to ®Pretno izkorišča in iz krvi milijonov trpečega človeštva kuje mi-njarde. V. P., brivski pomočnik.
Gospodarsko propadanje in slepo strankarstvo
1. Gospodarska kriza.
2. Zagrizeno strankarstvo.
3. Preslaba zaščita domačih delovnih moči.
Zakaj?
1. Evropska industrija, ki je pred vojno obvladala svetovni trg, je med vojno in po vojni, ravno v svojih najboljših odjemalkah dobila velikansko konkurenco. Ker so ustanovile lastno industrijo, tako da je izvoz padel na minimum.)
2. Zagrizeno strankarstvo povzroča prepogosto izmenjavo vlad, to pa stane države ogromne vsote denarja. Ako bi se ta denar porabil za javna dela, bi prišlo mnogo družin če že ne do blagostanja, pa vsaj do potrebnega kruha.
3. Ako bi v Vseh državah priznali brezposelnim stalno podporo za preživljanje, bi prav gotovo bilo prvo, da se odslove inozemci, in se da zaslužek domačim delovnim močem, ki danes stradajo.
R. V., umetni slikar.
Kriza in nezaposlenost
Veliko zlo na svetu je kriza in sicer zato, ker ni dela. Brezposelni pa ni dober ud človeške družbe; popolnoma otopi in mu ni mar nobene dobre stvari.
še večje zlo je pa, ker ljudje premalo drug drugega ljubijo in premalo drug drugemu zaupajo. Prav zato propade ves človeški rod. Tudi slabi državniki so veliko zlo za človeštvo. V. O., (moški)
Neenakopravnost in kapital
Največja zla današnje dobe so:
1. Neenakopravnost v politiki, ,.*• Kapitalistično izkoriščevanje ljudstva,
3- Verska neenakopravnost.
Te tri točke bi morale voditi k finemu cilju — enemu mišljenju — “ Združenimi močmi do pravega kupnega sodelovanja.
G. J., sopr. usnjar, pom.
Največje zlo je napredek tehnike
Največ ja zla današnje dobe so ^zaposlenost, ker s tem trpi ne-^Posleni duševno in telesno zara-skrbi in nezadostnih življenskih Potrebščin, in če ima družino, trpe se ti.
Poleg neozdravljivih bolezni, ki ';.e čedalje bolj pojavljajo, so ve-“ko zlo tudi civilne poroke in v ^Vfazi s tem ločitve zakonov, ki so napravile pravo anarhijo v dru-Zlriskem življenju.
. Največje zlo je pa napredek strojev, ker so ustvarili nadprodukcijo Jelkov in tako preživljamo dobo, ?a milijoni ljudi nimajo dela, do-cim tekmujejo stroji, kateri bo nabavil več dela s čim manjšo člo-Veško pomočjo. I. Ž., trg. sotrudnik.
»Jaz gospod, ti gospa...«
Jaz štejem v zlo to, kar so pripovedovali že stari ljudje: »Takrat bo hudo, ko bo iz vsake bajte gospa pogledala.« In zdaj so res prišli časi, ko nočejo ljudje delati in hoče vsak biti gospod. Ravno tako je zdaj kakor pravi pregovor: »Jaz gospod, ti gospa, kdo bp vozil ,šajtrga’.«	Gorenjka II.
Lakomnost je najhujšc zlo
Sebičnost, grabežljivost, lakomnost! Trije sinonimi za isto zlo, iz katerega izhaja cela procesija drugih zel današnje dobe. Kajti brez lakomnosti ne bi Bilo revščine, ne krize, ne bančnih polomov, ne vojne!
Lakomni so posamezniki, lakomne države. Po bogastvu, oblasti, zemlji! In po užitkih, ki jih to troje obljublja.
Lakomnost je zasužnjila svetovno gospodarstvo. Vagone žita na leto uničijo, kavo uporabljajo za kurivo, tovore južnega sadja pogrezajo v morje, med tem pa tisoči umirajo od lakote. Samo da ostane življenjski standard na isti višini, da ostane mogotcem masten dobiček.
Lakomnost ubija ljubezen do bližnjega, spoštovanje do drugih narodov — od tod pretirani nacionalizem, od tod umori bratov, očetov, mater, o katerih dan za dnem čitamo v časopisih.
Moderna tehnika bi bila lahko ena največjih dobrin človeštva, a jo je zasužnjila lakomnost, da z njo čim več nagrabi, čim hi reje zmaga daljave. Motorji, tanki, letala, vse je v znamenju dobičkarstva, izkoriščevanja, vojne!
Od tod hitri tempo današnje dobe, ko se vsakdo boji, da ga ne bo drugi prehitel, od tod prevrati držav, politični škandali, trgovska konkurenca.
In še mnogo, mnogo drugega!
Iz vsega tega pa posredno izvira plitka morala. Človeštvo ne utegne globlje pogledati nase, mehanizirano je, brez srca. Od tod nemoralnost moderne mladine, pretirano nijančevanje, samomori. Uživanje! Hitri tempo, vnanji blesk, navidezni uspeh.
Oblast, bogastvo, uživanje — le srca ne!	Gorenjka.
vaja0'0
š&Vt'0
\e$en
VELETRGOVEC
Nevoščljivost
Največja zla (vsaj meni se tako zdi) so nevoščljivost in sovraštvo drug do drugega. A. T., (ženska).
Gladina moralno propada, ker nima dela
Veliko in strašno zlo je kriza in njena prava posledica beda z brezposelnostjo Vzemimo današnjo vfezpcselno mladino. Delovne mo-Cl Pešajo, telesno propada, duševno se izgublja; širi se nemorala in Fezverstvo. Zakaj? Mladina se je Jevtako vživela v ta položaj, da ne „Cem nekako otoDela, da ne vidi okr0g sebe, da ne spozna, v kak-Jiem- blatu tiči, in se zato še kar ~°bro počuti. Bolje živi in laže od Podpor, prosjačenja in različnih •ječednih poslov. Saj celo pravijo, C|a žive zdaj tudi oni kot gospoda "T brez dela. Iz dobre mladine nagajajo potepuhi, tatovi, ubijalci in Drezverci. Kam to vodi?
„ Omembe vredno zlo je tudi to frankarstvo in iz njega nastalo Sovraštvo. K temu ni pbtreba razide, jasen in očiten dokaz nam je zakaj je moral pasti od krute Morilčeve roke naš viteški kralj ^eksander I	E. E- (ženska).
Največje zlo je egoizem
Naj večje zlo je na kratko: egoizem. Nekaj posameznikov si je vzelo pravico, prilastiti si ogromno količino denarja in le-tega ne spravi v promet, med ljudi.
Sodobna tehnika je napredovala preveč naglo, tako da je socialna veda ne v teoriji ne v praksi ni mogla dohajati. Zlo pa ne tiči v tehniki, temveč spet v kopici denarnih mogotcev, ki nočejo spregledati in napeti vse sile za postavljanje ravnotežja med napredkom tehnike in socialne vede. Zaradi tega je kriza na vsem svetu.
I. K., trg. sotrudniea.
A. S E. SKABERR1ŠE
LJUBLJANA * MSESTB)! JUG
S kakšnim veseljem bi si potem mi mladi ljudje, ki smo lačni življenja in družinske sreče, iskali življenskih tovarišev ali tovarišic ter ustvarjali tihe domove, polne sreče in zadovoljstva ...
Miran (moški)
Pogubnost moderne tehnike
i Največje zlo današnje dobe je ^nnika. Moderni stroji opravljajo lelo namestu tisočev rok, ti tisoči 0 Pa izročeni gotovf pogubi. Seveda pa moderna tehnika ?k>'bi, da spravi s sveta prebitek rjoveštva, saj nam je dala toliko ‘Obilnih priprav. M. Z., (ženska)
Iz sebičnosti pride vse drugo
1. Sebičnost, ki je v mnogih ubila ljubezen do sočloveka.
2. češčenje »zlatega teleta« in brezobzirnost v boju zanj.
3. Brezposelnost, ki se je iz nje rodila velika revščina, ta je pa zopet mati mnogo hudega.
M. Š., delavčeva žena. j
Strah pred vojno in želja po uživanju
1. Strah pred vojno, ki visi ko Damoklov meč nad našimi glavami, ki sili narode k oboroževanju, ki požira ogromne milijarde narod nega premoženja, ki bi se v nasprotnem primeru porabilo v socialni blagor. Te ogromne vsote v pretežni večini ustvarjajo sodobni položaj, ki ga imenujemo »kriza.«
2. Prevelika razsipnost in prevelike življenske zahteve, ki čedalje bolj naraščajo v velikem nasprotju s predvojnimi leti in se ne skladajo z dohodki. To spet ustvarja »krizo«.
3. Prevelika moralna sproščenost, ki ustvarja veliko zlo. Ruši družinska sožitja, podira moralne temelje vsega človeštva.
4 Bolezni, katerim še ne poznamo leka. M. P., sopr. orož. nared.
Sovraštvo je vzrok krize in bede
če bi hoteli ljudje popisati vse zlo, kar ga je danes na svetu, bi potrebovali vagone papirja. Toda v vsem tem zlu je treba poiskati povzročitelja, torej naj večje zlo, in očeta vsega zla.
Večno nasprotstvo, grabežljivost, manjvrednost drugih, prerivanje za oblast viadajo danes na vseh koncih in krajih. Izrodek vsega tega zla je pa sovraštvo, torej največje zlo. ki je gospodar sveta današnje dobe, ki je povzročitelj krize, nemirov, prepirov in bede. Začenja se prav pri malem, t. j. v družinah, in se konča visoko zgoraj med narodi in državami. Vse to zlo je še zapuščina svetovne vojne, ko so se naši očetje borili na življenje in smrt po bojnih poljanah. Ali se ne borimo danes tudi mi, njihovi sinovi, za boren obstanek? Ali ni naš boj še mnogokrat hujši? Tam jih je milijone rešila vsaj nagla smrt, a mi smo obsojeni na počasno umiranje v mukah negotovosti, brezposelnosti, skratka bede, trpljenja in osamelosti.
če bi se ljudje vsaj par let držali načela: »Ljubite se med seboj!« in pa »česar ne želiš, da bi drugi tebi storili, tudi ti drugim ne stori!« Par let samo naj bi ljudje delali drug drugemu dobro vsaj z istim veseljem, kakor delamo danes drug drugemu slabo. In v teh letih bi se nabralo toliko dobrega^ da ne bi bilo nikdar več | prostora nobenemu zlu, _ še manj pa sovraštvu. Saj pravi Gregorčič:	.
»Za vse je svet dovolj oogat in srečni vsi bi bili, če kruh delil bi z bratom brat s prav srčnimi čutili.«
Vir vsega zla je pohlep
Največje zlo današnje dobe je pohlep po cim večjem bogastvu, bodisi posameznika ali pri narodih. Pri tem igrata svojo umazano a važno vlogo brezsrčno izkoriščanje in popolno nesočutje do siromašnih ljudi. Od tod izvira medsebojno sovraštvo ljudi in narodov in beda tolikih milijonov nesrečnežev.
P. M., diplomirana teh.
Pomanjkanje dela in brezčutnost
bogatašev
Prvo in največje zlo današnje dobe je pomanjkanje dela. To ima najdalekosežneiše posledice.
Drugo največje zlo je socialna brezčutnost mogočnikov, sicer ne bi mogli gledati tolike bede, ki raste iz dneva v dan.
A. G., tov. delavka.
Podivjanost žene v zločin
Največja zla današnje dobe so podivjanost ljudi, ker se ravno zaradi tega zgodi največ hudodelstev na svetu.
O. I., .delavec drž. žel.
Iz nesloge se rodi vse drugo
je korupcija, ki gospodari na vseh koncih in krajih. Dala bi se našteti še mnoga in mnoga zla, toda prostor je omejen. Vsa ta zla so večinoma posledice volne dobe. Brezposelnosti v naši državi ne bi bilo treba, ker je dela covolj, in jo je zakrivilo samo. nerazumno gospodarstvo. F. A., uradnik.
Velekapital- in imperializem
. Največja zla današnje dobe sta velekapital in imperializem, ki iščeta novih in vedno večjih dobičkov na račun preprostega ljudstva, da ga izmozgata do kosM. Zato se veleimperializem bori s svojimi skrajnimi silami, to je z vojno, da ga uniči.
Sedej so zadrgnili svoje rejene mošnjičke, da zopet delavno ljudstvo preizkusilo, koliko bi bilo še zmožno vzdržati vojnih pohedov na račun raznih Rickettov i. t. d. Na vojno pripravljajoči pohodi so povzročili današnjo svetovno krizo, katero pa le najbolj občutijo nižji sloji. K. E., lesni dcSa,ver
Ljudje so brez srca
Glavno zlo današnje dobe je to, da ljudje živijo brez srca in ljubezni do bližnjega. Kakšno pomanjkanje in bedo trpijo nekateri, dočim drugi samo uživajo in imajo vsega v izobilju. Možje in očetje so brez dela in brez pravega zaslužka s kopico nežnih nebogljenčkov. /ili pa: žena mora z možem vred zjutraj na celodnevno delo. da mu omogoči prehraniti mnogoštevilno družino. Kaj pa njuni otroci? Brez varstva, brez prave, nežne materinske vzgoje. Kako moremo pričakovati od take mladine ljubezni.
Nesloga! To je največje zlo današnje dobe.
Kjer ni sloge, ni prijateljstva, ne zaupanja in ne medsebojne
ljubezni. In kjer tega ni, je sovra-	......—-,v.——■
štvo in zahrbtnost. Kaj se rodi iz j pomoči in zdravja, ko smo jim pr vsega tega, to ve vsak sam za j mi vsega tega dali v tako malen-sebe. M. P., sopr. davč. služ. j kostni meri?
K. I., ženska.
Nezaposlenost in korupcija
Med največja zla današnje dobe štejem v prvi vrsti brezposelnost, ker nam vzgaja potepuhe, delomrzneže, tatove in celo morilce. Pri tem pa moramo vsekako vpoštevati tudi izjeme.
D.ugo veliko zlo današnje dobe
Dobra roba se hvali sama,
zato Dr. OETKER-ju ni potrebna reklama -
Naše današnje vprašanje na anketo »Parlamenl Družinskega tednika« se glasi:
KA) MISLITE O SODOBNI ŠOLI?
Rokopise pošljite najkesneje do nedelje 29. t. m.
Odgovori na to vprašanje morajo biti napisani lepo m čitljivo in po možnosti ne smejo presegati izpisane dopisnice. Premalo frankiranih dopisov ne sprejmemo. Rokopise posilite na naslov: »Družinski tednik« lAnketa), Ljubljana, lyrševa cesta 29/1., poštni predal 345.
Na prošnjo mnogih naših bralcev, da bi jim dali vec časa za odgovor, prinašamo danes tudi že četrto vprašanje. Glasi se:
KA1 MISLITE O SEDANIEM ŠPORTU? ALI SE VAM ZDI VSE ZDRAVO V N)EM?““
Odgovori na to vprašanje morajo biti v naših rokah najkesneje do 6. oktobra.	Uredništvo.
Sebičnost in želja po uživanju
Tempo časa, ki nam ne ca trezno misliti in brzdati strasti.
Danes ni v narodu več prijateljstva. Ostala sta nam samo egoizem in želja po uivanju, k: nas telesno in duševno obvladuje.
T. F., pednarednik.
Nezaposlenost, oboroževanje in vojna
Mnogo gorja tare našo dobo, toda gotovo so brezposelnost, oboroževanje in vojna največie z!o, ki vsestransko uničuje človeštvo in njegove kulturne pridobitve.
K. Z., moški.
NE RAZMETAVAJTE DENARJA
Kupujte pri nas Otomane od . . . Din 410‘— Couch sofe od . i . Din 1200'— spalni couch od . . Din 1700'— afrik modroci od . . Din 210'—
TAPETNIŠTVO
ZAKRAJS1SK, Ljubljana, Poljanska cesta štev, 17.
Vabimo Vas K nakupu v najceneiši obiažllniei
Stm jPresitez?
Senzacija je apacat za Jb-titje
..FAZAIVT
Doslovno
»Oprostite, zdi se mi, da sem moral vaš obraz že nekje videti!«
»Motite se: nosim ga zmerom spredaj na glavi.«
Zdravniška
»Torej res vztrajate pri tem, da vas po smrti raztelesijo?«
»Da! Vedeti hočem, za čim sem umrl.«
Din 1000’- plačani
ako Vam »Radio Balzam« ne odstrani kurjih očes, bradavic, trde kože, bul itd. Blagovolite nemudoma poslati Vaše tako uspešno mazilo proti kurjim očesom Naš stari sosed si je odpravil 10 zastarelih. — Z odličnim spoštovanjem Šolske sestre, Gospodinjska šola, Mladika, Ptuj. Zahtevajte povsod v Vašem interesu samo »Radio Balzam«. Dobi se* ali po pošti pošlje: 1 lonček za Din 10'— (predplačilo). Na povzetje Din 18'—, dva Din 28'—, tri Din 38'—.
RUšlOLF ČUTIL LJUBLJANA VII
Janševa 27 (prej Kamniška 10a)
Dlake,
cenjene dame!
na licu itd. Vas ženirajo, kvarijo Vam lepoto, eleganco in sramežljivost.
»Venera« eliksir Va9 reši v par sekundah, brez bolečin, brez' opasnosti vseh nepotrebnih dlak.
Naročite še danes lepo dišeči »Venera« eliksir, ne bo Vam žal. Dobi se ali po pošti pošlje:
1 steklenica za Din 10'— (predplačilo), na povzetje 18'—, dve Din 28'—, tri Din 38'—.
RUDOLF C3TIŽ, LJUBLJANA VII
Janševa 27 (prej Kamniška lOa)
storite kakor sto in sto drugih, nabavite blago za obleke, plašče in manufakturo sploh za jesen in zimo po znižanih cenah pri tvrdki
NOVAK-UUBUAIM
tafgrasiii fin 15 (pri nunski cerkvi)
Dobro blaga! Ogromna izbera!
DRUŽINSKI TEDNIK	ZG.	IX.	1935.
Pravi samo $ tem znakom
zioszfe nepi?eiii0€lpV
Vam omogočamo kljub težkim Časom.
Ničesar drugega Vam ni treba napraviti, ko da od svoje plače, oziroma dohodkov odločite, četudi najmanjši, a zato stalni znesek za svojo bodočnost. Vse drugo Vam izvedemo sami, ako se zglasite pri nas.
Samo načrtno varčevanje Vam pri sedanjih pičlih dohodkih zagotovi, da dosežete načrt, cilj, za katerega je potreben denar (za izlet, tečaj, šolanje, zidavo, gospodarsko osamosvojitev, preskrbo za starost, bolezen ter doto itd.). To je novi način štednje, s katerim hočemo tudi nepremožnim pomagati do blagostanja.
Ravno zato se Vam obrestuje ta denar po izredno ugodni obrestni meri ter samo ob sebi umevno tudi redno izplačuje.
Na ta način spravite svoj prihranek varno, plodonosno, vsak čas razpoložljivo. Blagovolite se le obrniti pismeno ali osebno na
Hranilnico Dravske banovine
EiJw.!hsSjsir»ai £5sIJ«2 Marltoor
MALI OGLASI
Mali oglasi v »Družinskem tedniku« stanejo po Din 1*— beseda. Posebej se računa davek, in sicer za vsak mali oglas Din 1'50. Kdor želi odgovor ali dostavitev po pošti, naj priloži 3 Din v znamkah. Denar za male oglase je treba poslati vnaprej, lahko tudi v znamkah.
BARVANJE LAS ni več potrebno pri strokovnjakih, ker si jih z Oro barvo za lase, ki jo dobite v črni, rjavi, temnorjavi, svetlorjavi in plavi barvi, lahko vsakdo sam barva in je postopek zelo enostaven in stalnost barve zajamčena. 1 garnitura z navodilom stane Din 30'—. Po pošti razpošiija parfumerija Nobilior. Zagreb. Iliča 34
ŽENSKO KOLO, dobro ohranjeno kupim. Ponudbe na »Družinski tednik« pod šifro »Zensko kolo«.
PRVOVRSTNI PREMOG poceni in hitro dostavlja na dom priznana tnjovi-na s kurivom Vrhunc Ivanka, Ljubljana. Bohoričeva cesta 25.
IZPADANJE LAS IN PRHLJAJ prepreči samo znano sredstvo Voda iz kopriv. Lasje postanejo spet bujni, vrne se jim lesk in postanejo popolnoma zdravi, če jo redno dvakrat na teden uporabljate. 1 steklenica z navodilom stane Din 30'—. Po pošti razpošilja parfumerija Nobilior, Zagreb, Iliča 34.
LEPE DEKLIŠKE PRSI dobi lahko vsaka žena tudi v najtežjih slučajih že v kratkem času, če se masira s čudežnim eliksirjem Eau-de-Lahore — 1 steklenica z natančnim navodilom stane Din 40‘—. Po pošti razpošilja parfumerija Nobilior. Zagreb, Ilira 3-1
POSREDUJEM DENAR na hranilne knjižice vseh denarnih zavodov Rudolf Zore. Ljubljana. Gledališka ulica 12. telefon 38 10. Pismeni odgovor 3 Din v znamkah.
VAŽNO ZA GOSPODINJE IN DEKLETA!
Ravnokar je izšla od S M. Felicite Kalin&ek, v osmem pomnoženem natisu najpopolnejša knjiga
»SLOVENSKA KUHARICA«
z novimi večbarvnimi tabelami in v elegantni vezavi, ki jo dobite za ceno Din 160,—
v knjigarni ANT. TURK nasl., LJUBLJANA. Tyrševa (Dunajska) cesta 5.
MAKULATURN1 PAPIR na prodaj. Vpraša se v upravi »Družinskega tednika«.
PRIDNO SLUŽKINJO, pošteno, hitro in prijazno, vajeno samostojnega gospodinjstva in kuhe, ljubiteljico otrok, veselega in vedrega značaja, iščem za samostojno vodstvo malega gospodinjstva in nego osemmesečnega veselega fantka. Ponudbe pod značko »Za družino«
I
Povečanje
Ul,- . ankov
POVERJENIKE SPREJMEMO v -seh krajih Dravske banovine, pa tudi drugod, kjer je večja slovenska kolonija Ponudbe na upravo »Družinskega ted-nika« pod šifro »Lep postranski zaslužek«
NEPOTREBNIH DLAČIC na obrazu, ronah, nogah, prsih itd. se z lahkoto, hitro in zanesljivo odkrižate z uporabo Erbo! praška. — To sredstvo takoj odstrani dlačice s koreninami vred in stane z navodilom Din 15'—. — Po pošti razpošilja parfumerija Nobilior. ZagTeb. Iliča 34.
OTROŠKI VOZIČKI, posteljice, mizice, ogrtij.-e, triciklje itd. solidno izdelano in poieni pri
S. Rebolj & drug,
Ljubljana, Gosposvetska 13, Kolizej.
HUMOR
Študentovska
»Moram očetu poslati fotografijo, kako sedim pri knjigah.« »Torej trenutni posnetek.«
Dobrotnik
»Gospod, ravnajte se po pregovoru:	Dajati	je	slajše ko je-
mati!«
»Slajše že — a ne cenejše.«
Tudi uspeh
»Dobro je bilo pa le, da smo našo Bredo poslali v gospodinjsko šolo!«
»Zakaj? Saj moramo zdaj vsako kosilo razdeliti med berače!«
»Zato jih pa tudi nič več ni blizu!«
Ameriška
»Zakaj pa niste takoj prijavili, ko vam je žena isginila?«
»Veste, gospod sodnik, prve dni se kar nisem upal verjeti, da je res.«
Nadobudna mladina
Mati in njen sin Marko pobožno poslušata radijski prenos neke opere. Ko prirede po končanem prvem dejanju pevki oglušujoče ovacije, vpraša Marko: »Mamica, ali je bil gol? ...«
Brije brez bolečin, izbrije do kožel
1’ OSEBNOSTI:
1. PREVZBOČEN GORNJI DEL
prepreči sleherno, celo naj-nedolžnejšo ranitev. Torej stoodstotna varnost!
2. POŠEVNI GREBEN
da rezilu pravilno lego.
3. POŠEVNO VSTAVLJENO
REZILO
med gornjim delom |n poševnim grebenom reže varneje ko brivčeva britev.
4. ŽLEBIČI ZA PENO
olajšajo drsenje po koži, aparat se prilepi k licu.
5. ZARADI PRAVILNE RAZ-
DELITVE TEŽE je aparat v vsaki legi, tudi pri še tako hudem pritisku priročen in drsi mehko po koži.
6. VES JE IZ BAKELITA; zato ne more britvica nikoli zarjaveti, čeprav bi jo kdaj pozabili neosnaženo v aparatu.
Ta aparat prekaša vse dosedanje, lep je, nezlomljiv in priročen. Izdelan je na Iri načine:
I. Ves iz bakelita, temne mahagonijeve barve, v naprej plačan stane Din 35'—-, po povzetju za poštne troške več.
II. Ves iz bakelita v lepi ba-kelitasti škathei, v naprej plačan slane Din 50’—, po povzetju za poštne troške več.
III. Pollopas, slonokoščene barve, luksusna izdelava s prav tako škatlico stane v naprej plačan Din 75'—, po povzetju za poštne troške več.
Naročila sprejema:
»OSTRICA«, trgovina nožev, je-klcneca in galanterijskega blaga, ZAGREB, ILIČA Br. 38. Plačila v naprej: Po položnici na ček. račun zagrebške Poštne hranilnice št. 35.399 na ime: Vjekoslav Flosberger, Zagreb. Prcdprodajalci poseben popust!
j Zn mai’ (Tnarja dosl’ muzBte!
Plošče - gramofone izposojamo, zamenjavamo, prodajamo in kupujemo
,.ELEKTROTON“
d. z o. z. pasaža nebotičnika
Izdaja za konzorcij »Družinskega tednika« K. Bratuša, novinar. Odgovarja Hugo Kern, novinar. Tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja O. Mihalek, vsi v Ljubljani.