ftt 54-
V Gorici, v torek dne 14. maja 1907.
Utaja trikrat naveden, in sicer v torek, Četrtek . s0tioto ob 4. uri popoldne ter stane po poŠti ' temana ali v Gorici na dom poSUjana:
vse loto
. 15 K
. 10   »
p,v«iniifine Številke stanejo 10 vin.
.SOČA" ima naslednje Jaredne priloge,:, Ob no- , „.,, {..'ti! »Kažipot po iBoriškenTih' kradišJansk^rn^in i»lipot po IjuMJani in kranjskih mestih", dalje dva-.;t v lr'M „Vozni red železnic, parnikov in poštni* ffey wv mesečno priloga ^Slovenski Tehnik".        "   '
Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki ulici •,.„v, 7 1. nadstr. v »Goriški Tiskarni« A. Gabrgček jt naroČila brez doposlane naročnine se neiHiramo.-*
Oglasi in poslanice se racunijo po Peti'-vrstah č> š'»ar.y 1-trat iS v, 2-krat 14 v, H-krat 12 v vsaka 5M.3. Večkrat po dogodbi. Večje črke po prostora. — ^Koki^no in spisi v uredniškem delu 30 v vrsta. Za ^ i-: vsebino oglasovodklanjamo vsako odjp^lniGst.
Odgovorni urednik in izdajatfeftjH v & n K a
Tečaj XXXVII.
Uredništvo
se nahaja v Gospoi I ulici St. 7 v Gorici v I. nad ti Z urednikom je mogo?^ govoriti vsak dan od 8. do 12 dopoludne  ter od  2. do 5. popoldne;  ob  nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici St. 7 v L nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica Dopisi naj se pošiljajo le u r o dn i s t v u. •   NaroSnir.a, reklamacije in druge reči, katere ne «padajo  v. delokrog  \iredništva,   naj   se   pošiljajo   le opravništvu.
»PRIMOREC" izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60.
^ »So5a« in »Primorec« so \ odajata v Gorici v naših knjigarnah in teh-le tobakarnah: Schwarz v Šolski ul., Jellersite v Nunski ul., Ter. Leban na tekališeu Jos V^ di, Peter Krebelj v Kapucinski ulici,' I. Bajt v po-kopališcni ulici, I. Matiussi v ulici Fonnica, I. Ilovanski v Korenski ulici št. 22; v Trstu v xobakarni LavrenSifr na trgu della Caserma.
— Telefon it. 83.
»Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. J. Fabčič) tiska in zal.
Ha dan odloči
Danes je bil velik del našega Ijud-jirana Goriškem  naravnost impozan-
>j proti terorizmu iz farovža, proti klerikalni nadvladi. Danes se je pokazalo, d a je v navadne, preproste ljudi rodrl«) prepričanje, da je zadnji čas tresti se jarma, ki vpreza goriške Slovence v klerikalno in laško sužnjost. Va voliščih so se podajali dokazi, da napredni element na (Soriškem čudovito saproduje, armada nevstrašnih bojev-ikov iz ljudstva za naše pravice, za svobodo in boljše čase narašča tako, jj pri pogledu na njo mrzlica trese :aSe nasprotnike. To je hrabra četa, ki igralca naprej srčno in samozavestno v re^rifanju, da pridobi še novih bojevnikov ter končno zmaga na celi Črti.
Trd je boj s klerikalizmoin. Trd, krat, tako trd in krut, da mora vstra-Imju proti klsrikalizmu le oni, ki laa jasno cilje pred seboj ter vidi raz« dOno vso pogubonosnost klerikalizma za tate ljudstvo. Mi se borimo s pošteni sredstvi, z resnico — nasprotniki >a z nepoštenimi in lažjo. PolitikujoČi duhovniki so bili te dni od ranega jutra <!o pozne noči na nogah, ob nedeljah in praznikih so imeli v cerkvi volilne shode {»dvakrat, dopoldne in popoldne, po ipcrednicah so obdeloval^ ljudi, in od . t. m. naprej so jim služile v volilne ismene še Šmarniee. To je grmelo in treskalo lažij na »liberalce«, framasone, ::. hočejo vreči križ iz šole, ki hočejo vesti razporoko, da se ljudje poživi-ijo itd. V cerkvah se je priporočalo katoliško« kandidate. Kdor jih voli, bo zveličali, kdor ne, bo pahnjen v pekel. Bog, Marija, angeljci, hudiči, pekel in -ebesa, nesreča, prokletstvo * - z vsem, m jim je baš prišlo na jezik,  so pla-
uboge vernike ter tako vplivali v gavnem na ženske, da je bilo potem farna polno zdihovanja in jadikovanja, & mora mož voliti le tako, kakor je ^kel gospod nune, če ne bodo vsi ne-
srečni. In hodili so potem od hiše do hiše, sleparili in lagali, da se je studilo poštenim ljudem, jemali samovoljno glasovnice ter zapisovali »katoliške« kandidate, preganjali jih na volišče, žugali in pretili ter se vedli prav tako, kakor da bi ne bilo nikakih kazenskih določb v varstvo volilne svobode. Vera in cerkev nista bili kmalu kedaj tako grdo, tako brezvestno zlorabljani v politične namene. Cerkve so oskrunjene s politično gonjo, s podlo lažjo in peklenskim obrekovanjem. V znamenju laži in zlorabe najsvetejših čustev našega ljudstva se je vršil volilni boj od strani naših nasprotnikov. Danes pa so streljali zadnji smodnik, danes so napeli vse svoje moči ne v korist ljudstva na Goriškem, ampak v korist farovžev. Zato pa je danes velevažen, znamenit dan, ki bo merilo za prihodnje boje.
Vemo, da je tudi v našem ljudstvu na Goriškem Še vedno preveč nevednosti. Nevednost je najdražja in proti nevednosti je v slučajih vsak boj brez-vspešen. Kaj se da z nevednimi ljudmi opraviti, kaže nam drastično ta-le slučaj: Prišel je kmetic k naprednjaku v trgu rekoč: »Ne zamerite! Sicer smo bili vedno prijatelji, obljubil sem Vam glasovati kot Vi pri volitvah, ali ne morem. Naš g. nune nam je razlagal, kaj bo s poroko potem, če ne zmaga tisti katoliški mož, katerega je priporočil on. Moja ženica je res že stara, le dva zo-biča ima še, ali rad jo imam in nočem se ločiti od nje.« In šel je. — Kako zlorabljajo neveu: ost in iz te izvirajoči strah, kažo ia slučaj: V cerkvi je vzel duhovnik v roke razpelo, je dvignil ter patetično vsklikal: »14. t. m. Te hočejo krilati brezverci, liberalci in framazoni, kakor so Te križali judje. Toda oblju-bujemo Ti, farani, da Ti ostanemo zvesto udani otročiči 14. t. m. in z listkom v roki pojdemo v boj za Te, o ljubljeni moj Kristus!« — Ženske so jokale v cerkvi na glas, moški, ki so ostali trdni, pa so imeli doma celo vojsko  s svojo
boljšo ali slabšo polovico. — Spozabil •p je tak politikujoči duhovnik take daleč, da je obljubljal volilcu, da c& voli »katoliškega« kandidata, pojde v nebesa, pa čeprav ne pojde nikdar več k spovedi in k maši.
Na grd način se je sleparilo ljudi, z nepoštonimi sredstvi in lažjo so se borili proti naprednemu ljudstvu oni, ki so poklicani cepiti v srce ljudem zlate, čiste Kristusove nauke, polne resnice in ljubezni. Poganjalo je izpri-jevanje, cvetela je korupcija, pehalo se je ljudi še v večjo nevednost, vse sile se je napelo, da se obdrži na površju duhovska stranka, tako, da bi jej ostalo ljudstvo udanopokorno, slepo podvrženo, bogat plen, ki bi donašal farov« žem vedno več in več zemskih dobrot, za katere se tako pehajo, kakor da bt prav nič ne dali na dobrote večnega zveličanja.....
Naj bo izid današnjih volitev tak ali tak, konstatovati moramo, da se je pokazalo, s kako elementarno silo kipi na dan upor iz ljudstva proti brezvestni, sleparski, protislovenski, protiljudski in protiverski politiki Črne bande. — Klobuk z glave pred temi zavednimi našimi preprostimi mladenči in možmi, ki so šli danos v boj za dobro stvar. To so vojščaki, katerih borbi mora slediti prej ali slej popolna zmaga.
Pošteno smo se borili, s poštenimi sredstvi, z resnico — nasprotna stranka ss najrazličnejšimi sredstvi, katerih ima polno na razpolago, katerim pa je vsem primešala ostudno laž. Vera in ceri;»>v sta trpeli te dni, trpeli sta — kar se je globoko zarisalo ljudstvu v dušo, ali v neprilog posvečencem, kar se jasno pokaže ob svojem Času.
Vedrega čela stojimo tu in gledamo v bodočnost, katera je — naša. Krhajo se sredstva klerikalcev, in kadar poučimo še oni del Ijudsta, katerega tiščijo še v odvisnosti in nevednosti, bodo   vsa   njihova   sredstva   skrhana
in poraženi bodo tako, da se ne dvignejo nikdar več na površje.
Na delo! Na delo! Ljudstvu poduka!
Dolilno gibanje.
„bep shod u Sedlu".
Kako nesramno lažejo o svojih shodih klerikalci, to gre čez vse meje.
O ponesrečenem svojen shodu v Sedlu v Kobariškem Kotu poročajo, da je vspel lepo ter da so Kotarji kar goreli za Gregorčiča. Resnica pa je ta-le:
Iz Kota.
Na Vnebohod je v Sedlu cerkven shod, Tegn dne se zbere jako veliko ljudstva iz celega Kota in celo iz Kobarida ter Italije. To okolnost so hoteli klerikalci izrabiti in so sklicali shod v Homcu. Udeležba je bila zelo velika —• kakih mož, bomo videli pozneje. Sklicatelji shoda gotovo ne bojo zadovoljni z uspehom. Kotarji, posebno mladino, so tako zavedni, da malokje tako. Neki mlad gospod (Kremžar V) je volilce tako dolgočasil, da so drug za drugim zginevali v bližnjo gostilno. Po končanem shodu je prišel v natlačeno gostilno domaČi vikar. Zmagoslavno je zrl na volilce ter si domišljeval, da bogve kako imponira s svojim prihodom — a kaj se zgodi 1 Kakor na ukaz zaori po izbi:
Zivio naš kandidat dr. Gruntar.
Na to so mu začeli v obraz praviti resnice, kakoršnih ni upal slišati iz kmečkih ust. Očitali so mu, da vlačijo vero, ki je v nevarnosti le vsakih Šest let, kadar so volitve, prej in slej vera ni v nevarnosti. Oni imajo vero in svobodno šolo ter razporoko le za agitacijsko sredstvo, take laži jim lahko verujejo zabiti backi, ne pa zavedni Kotarji. Pri zadnji volitvi smo tudi liberalci zmagali z g. O. Gabrščekom, zaradi tega pa je vera še vedno ostala. Našega kandidata g. dr. Gruntarja vsi poznamo, imamo ga vedno pred očmi, da mu lahko  svoje potrebe potožimo, kadar ho-
Dvajset let pozneje.j
Nadaljevanje
fe „Treh mušketirjev". =¦
Francoski spisal:
ALEXANDRE DUM AS.   =====
(Dalje.) Katerega konja pa imaš ti najrajši? Meni ugaja Rustand, Monseigneur; dobra žival '*' 'n z nje se krasno razumeva.
— -le krepak, kaj ne?
-- Normanec, plemen j en z  Meklenburžanom, ta
gre noč in dan.
-^ Prav torej. Pripravi te tri živali, nabrusi ali ?a daj nabrusiti moje nože, zase pa vzemi pištol in * lovski nož.
^   — Torej  bodeva popotovala,  gospod ?   v^/dša *ious<iueton vznemirjen.
?    ^'Artagnan, ki je bobna!  doslej samo na lahko, '" Za*el udarjati sedaj koračnico.
~~ ke vse kaj drugega! odvrne Porthos. p   .-* T°rej narediva kako ekspedicijo, Monseigneur, j, Vl ^°usqueton, čegar rožnata lica so se začela belo
tor sW sluŽD0 SrGva zopet, Mouston! odvrne Porthos ; *tth podeliti svojim brkam ono junaško lice, ki w bile izgubile.
Kotni
HoDjm,«?'1   je   ize°vorii   te us«on silno tresti, da s
besede,   se   je   začel so trepetala njegova de-
bela, kipeča lica; uprl je v d'Artagnana svoj pogled, očitajoče, z neizrekljivim izrazom, ki ga častnik ni mogel vzdržati, da ne bi bil pri tem ginjen *, nato se je opotekel ter izpregovoril z ubitim glasom:
—  V službo! Bojevat se greva zopet, iskat doživljajev, sploh začet nekdanje življenje.
Zadnja beseda je zadela Mousquetona kot blisk. Ravno to grozno »nekdanje« Življenje je delalo »sedanje« tako prijetno.
—  O! Moj Bog! kaj čujem? pravi Mousqueton s pogledom, ki je bil še bolj proseč nego prvi, ter upre oči v d'Artagnana.
—   Kaj hočete, ubogi moj Mouston ? pravi d'Ar-tagnan; usoda....
Vkljub temu,da je d'Artagnan Mousquetona vikal in ga imenoval z imenom, na katero je bil ponosen, je vendar tega zadel udarec, in ta udarec je bil tako silen, da je odšel Mousqueton ves zmeden ter pozabil pri tem zapreti vrata.
_ Ta dobri Mousqueton, samega sebe ne pozna od veselja, pravi Porthos v tonu, s kakoršnim je menda don Quichotte navduševal Sanchota, naj osedla svojega sivca za poslednji boj.
Ko sta bila prijatelja sama, sta začela govoriti o bodočnosti ter zidati tisoč zlatih gradov. Pri čašah dobrega Mousquetonovega vina je videl d'Artagnan pred seboj pot, posejano z bleščečimi cekini in sre-brnjaki, Porthos pa modri trak in vojvodski plašč, ko so ju pa slednjič prišli klicat, naj gresta v postelje, sta oba spala za mizo.
Naslednjega dne se je d'Artagnanu vendar posrečilo, da je malo ohrabril Mousquetona; pravil mu
je, da se bo vršila vojska samo v sredini Pariza, krog grada Vailon, blizu Corbeila, dalje krog grada Bra-cieu, v bližini Meluna, in krog gradu Pierrefonds, ki se nahaja med Oompi.egne ia Villers-Cotterets-om.
—  Toda zdi se mi, pravi Mousqueton plašno, da nekoč...
—  O! pravi d'Artagnan, dandanes se ne bore ljudje več po stari navadi. Dandanes so to diploma-tične stvari, le vprašajte Planchota.
Mousqueton je šel izpraševat Plancheta, ki mu je potrdil v vseh točkah, kar je bil povedal d'Artagnan; nevarno je v teh vojskah samo to, je pristavil, da so ujetniki vedno v nevarnosti, da jih obesijo.
—  Joj! vsklikne Mousqueton, zdi se mi, daje vendar Še bolje obleganje Rochelle-ja.
Porthos pa, ko je dal ubiti še jednega srnjaka za svojega gosta, ko je bil vodil tega do svojih planjav, s svojih planjav k svojim ribnikom, ko mu je bil razkazal svoje zajdnike, svoje pse, Gredineta, sploh vse, kar je imel* ter pripravil druge tri še bolj sijajne gostije, je hotel slednjič izvedeti, kaj natančnejšega od Artagnana, ki gaje moral zapustiti ter nadaljevati svojo pot.
Poslušajte, prijatelj, mu pravi poslanec; štiri dni potrebujem, da pridem od tu v Blois, jeden dan ostanem tam, tri ali štiri dni rabim zopet, da se vrnem v Pariz. Odpotujete torej s svojim spremstvom čez teden dnij ; ustavite se v ulici Tiquetonne, hotel Ohevrette, in čakajte tam na moj prihod.
—  Velja, pravi Porthos.
(Dalje pride.)
čemo, Gregorčiča pa, ki je že toliko let poslanec, nobeden Se pozna ne, samo vsakih Sest let, kadar potrebuje naše glasove, nam po svojih časnikih in nuncih naznani svoje
ime, da ga volimo. Takega ne maramo!.....
G. nune je obupano iskal po izbi svojih, a zastonj. Ker ni kazalo drugega, je zginil iz izbe med klici:
Žlvio dr. Gruntar.
Naj bi tudi drugi kraji bili tako zavedni in razumni kakor Kotarjit Zaslepljeni klerikalci pa lahko vidijo da: Mi vstajamo in vas je strah.                  _____
Gregorčičev strah pred Tolminci.
Na pritisk vseh mogočih faktorjev to po zaslugi slav. tolminskega organista Lava-bota je imel Gregorčič tukaj v nedeljo strogo zaupen shod, katerega se ni smel vdeležiti niti Ifll Tolminec razen Lava-bota in naSih »nevtralnih'' duhovnikov. Prišlo je okoli 200 kn... iz okolice, med njimi lepo število naših. Tolminci so oblegali zbo-rovaiiSče (za tercjjalke zidani »Marijin dom") in skozi okna burno ugovarjali Dermastju in Gregorčiču. Neka pobožna devica z Volarji je pričela zlivati iz hiSnega podstrešja nesnago na Tolmince, za kar že dobi zaželjeno „mu-čeniSko krono*. Shod je imel za našo stranko izboren vspeh. Mnogo omahljivcev je sedaj odločno na naši strani.
Najlepše je to, kako je Gregorčič prišel in kako je sramotno bežal iz Tolmina. Pripeljal se je namreč v zaprtem vozu s postaje skozi Volče, a ko je odhajal, si ni upal niti po tej poti nazaj, marveč je poslal prazen voz naprej, sam pa je skrivaj pobegnil skozi farovški vrt po skrivni stezi proti Volčam. Živio strahopetni »voditelj naroda"!
Faiduttijev zaupni shod na Dobrovem.
V četrtek pop. se je vršil zaupni shod na Dobrovem. V začetku je bil zaupen, kmalu pozneje pa je postal javen, ker vse je drlo noter. Shoda so se udeležili: prost Faidutti, baron Locatelli, župan iz Krmina, in precej Furlanutov iz Krmina, menda članov patrijo-tičnega društva »Austria", Dalje 4 bližnji duhovniki in učitelji in blizu 500 slov. volilcev v vol. okr. Gradišče-Krmin.
Po Četrti uri otvorijo shod in nastopi državnozborski kandidat prost Faidutti. Ves govor je bil polu obljub, videl je vse nedo-statke glede občil, vodnjakov, davke je tudi zniževal itd. Stara pesem ob volitvah! Vere se je dotikal, pa »liberalcev" si ni privoščil. Drugače je govoril jako prepričevalno, jezik mu je bil gladek in čist. Vidi se mu, da je že v mladosti govoril naš lep jezik in da je mož našega rodu. Ko je konča)., obsipali so ga z burnim odobravanjem, to pa izključno Medanci, 150 po številu. — Zaprosil je na to besedo obč. tajnik Kož lin. Ni bil še izrekel treh stavkov, kar nastane velik hrup in Faiduttijevi pristaši mu ne puste* govoriti. Bil je velik brizg in vrišč, iz katerega so se slišale besede: dol z njim itd.. Faidutti sam jih miri, a nič ne pomaga. Sedaj se začne še Faiduttiju nasprotna stranka gibati, kije bila v pretežnej večini. Nastalo je obče vrvenje. Vse jeorilonavprek: Dol z Fajduttijem f Živio Slov., Medanci izdajalci itd., drugi pa protivno.
Hrup je bil nepopisen, tupatam je posredovalo orožnižtvo. Ljudje so se prerivali, liki valovanju. Ker ni bilo možno nikomur govoriti, zaključil se je shod. Nemir pa se ni še polegel. Čuti je bilo klice ogorčenja.
Narod je šel iz dvorišča pred grad, kjer je nadaljeval demonstracijo. Proti šesti uri se je odpeljal Faidutti spremljan od njemu protivne (večje) stranke z brizganjem in ploskanjem, od Medancev pa s pozdravi. Že prej so odšli Furianuti. — Medanci so odšli tndi pred mrakom. Ostali zavedni so se posedli okolo miz in začel se je živahen razgovor. Še predno so odSli Medanci, pojavil seje od nekod posl. Jakončič. Ugledavši ga so mu začeli nasprotniki Faiduttijevi prirejati ova-cije. Medanci pa bo mu žvižgali. Hotel je ob mizah nefptf govoriti, a Medanci so vprizorili zopet hrup, da je bil primoran odnehati in na to je tudi kmalu odšel. Tako se je vršil shod na Dobrovem. Sklep zavednih nar. volilcev je bil: dati glasove svojemu poslancu, ako tega ne, pa se sploh ne udeležiti vo litve.
Shodi.
V  nedeljo je bilo obilo shodov.
V  Št. Andrežu je bila udeležba številna; Govoril je GabršČek. Župan, klerikalec, je hotel, da se ne govori nič o deželnih stvareh, marveč le o državnih, drugi njegovi pristaši pa-.SLLzahtevali pojasnil o užitnini, katera jim je tudi Gabršček podal, Kraval je hotel delati uslužbenec »Nerodne tiskarne" smešni Luka iz Sovodenj. Na koncu se je kunštni mož oglasil celo za besedo. Predsednik mu jo je dal — ali tu je ljudstvo zagnalo krik, in mož, ki je le za zgago in je toliko lagal o sovodenjskem shodu, ni smel govoriti. Nesramneža so zapodili. Med velikanskim hrupom ja je odkuril. Tako »razbiva" Luhashode.
V Vrtojbi je govoril Gabršček. Agrarci so hoteli za predsednika župana Locatellija. Ali Gabršček je povedal, da je shod za somišljenike ter da naj predseduje predsednik krajnega odbora. Nato so agrarci odšli, mnogi so se potem vračali. Drugi so mimo poslušal}, in je lep shod končal v miru.
Shodi v nedeljo so bili v Banj žicah; govorila dr. Levpušček in dr. Pod-gornik. V Jiatah je govoril dr. Podgor-nik. V Kalu je govoril dr. LevpuSček, zvečer na Lomu.
V  Kihembergu je imel lep shod dr. Dereani, v Kostanjevici dr. Treo.
V  V o 1 č a h je bil jako lep shod; govoril dr. Puc.
V  Bovcu je imel shod dr. Gruntar. Na Gradišču   nad Prvačino   je   bil
shod, na katerem sta govorila Miha G a-brijelčič in dr. Jane. Istotako v Šte-verjanu.
Sinoči ie bil obilno obiskan shod v B u-kovici. ^ ' orila dr. Jane in dr. Dereani.
Krasen shod je bil tudi v Solkanu. Predsedoval je Gomišček. Govorila G a-brijelčič in dr. Treo.
Tudi klerikalci so imeli polno shodov po deželi, na katerih so nesramno lagali in farbali. Fon in Brecelj sta poskušala svojo srečo tudi na Pristavi proti Barki, pa so jima Železničarji shod razbili.
DOPISI.
Iz zapadnlfl Brd, 9. maja. — (Veselica v V i š n j e v i k u). — Preteklo nedeljo vršila se je ob krasnem vremenu prva veselica v V i š n j e v i k u. Sodelovali ste pevsko - bralni društvi iz Hruševlja in Kožbane. Na vsporedu je bilo petje in godba. Pelo se je 8 pesnij in godba je izvajala venec nar. pesnij in nekaj drugih krajših skladb. Prvo je nastopil možki zbor domačega društva »Jez" s pesnijo poputnica Nik. Jurčiča. Ta je velik heroičen zbor, kateri zahteva mnogo pevcev, ako se hoče, da pride do popolne veljave. Ali kljub temu, da je pelo ta zbor kakih 16 pevcev, bil je izboren užitek; pelo se" je precizno in z vnemo.
To društvo je pozneje nastopilo z novim zborom R. Orla »Slovanska pesen". Ta zbor je nekaka himna in zato krajšega obsega. Obstoji iz dveh delov: motivi iz prvega mogočno izrazujejo pomen besedila, drugi del je pa bolj mil — proseč. Izvajalo se je dobro, pojmovala dinamika, kar je najglavneje. Končno so tudi dobro zapeli Zrinjsko-Frankopanko. Mešani zbor društva iz Ko*žbane nam je zapel tri ljubke pesni. Posebno nam je ugajala Nedvedova »Veseli pastir". Jako lepo je od njih, da se trudijo, res je to težavno delo, ali uspehi ne izostanejo.
Videlo se jim je, da niso prvikrat nastopili. V obče se je pelo dobro. Hrušev-skega društva mešan zbor nas je počastil z dvema pesmima. „ Vozle rečki, vozle mostu" je izborno harmonizirana ruska nar. pesen. Kakor večina slovanskih je t»di ta melanholičnega značaja. Iz nje odseva pravi motiv rus. nar. pes. Mehki moll-akordi se porajajo drug za drugim. Izvajala se je dobro, le malo pozornosti je bilo na dinamiko. Sploh je to pevsko društvo na deželi izvajalo prvikrat to pesen. Zavednim »Skalanom« pač dopade tudi bratska, ruska pesen. Grbičev »Bučelar" je izzval frenetičen aplavz.
Sokolska godba iz Prva čine je naredila svojo dolžnost vsem v popolno zadovoljstvo; opaža Be, da se mnogo vežba. To je prav, le tako naprej, se jo priporoča l
Sploh se je.vršila vsa veselica v lepem redu, le obiskana ni bila posebno dobro. Vzrok tiči v tem, da je sedaj doba „suhihu mesecev in pa še morebiti kaj drugega. Vsekakor se računa udeležbo preko 250 oseb.
Iz Bovca. — V nedeljo dne 5. t. m. se je vršil občni zbor tuk. »Pogozdovalnega in olepševalnega društva", katerega udeležba je bila jako pičla. Volilo se je novega ~-"*dsed-nika in večino novih odbornikov, ou ..jih se upa, da ne bodo spali, temveč neumorno delovali, za kar se jim toplo priporočamo. Društvo deluje že več let in nekatera leta bilo je delovanje tudi jako uspešno, kakor nam pričajo mnogi zasajeni kraji. Glede olepševanja pa ni bilo dosti mapredka, ker je društvu primanjkovalo gmotnih sredstev. Zelo žalostno je, da je za to prekoristno društvo med nekaterimi Bovčani tako malo zanimanja. Za vzgled vzemimo celo nekatere ptujce, ki se za naše društvo dosti zanimajo in mnogo žrtvujejo. Seveda med nekaterimi Bovčani klije bolj iskra do »Teterajnerskega* društva, čeprav je društvo za Bovec le brezpomembno. Obžalovanja smo res vredni, da imamo tak »ferein* v svojej sredini. Želeti bi bilo, da bi prišli do spoznanja, da so Slovenci in da med zavednimi Slovenci taka društva izginjajo s površja. Pametno bi bilo, da bi se oklenili društva, koje deluje v obči blagor in prospeh razcvitujočega se Bovca. Pogozdoval-nemu in olepševalnemu društvu kličemo: krepko naprej l, nveterajnerjem" : kehrt euch, marseh t
Z Ulkt ob meji. — V naši občini je nekaj starešin, kateri hočejo imeti povsod prvo in zadnjo besedo-, ko bi napredni možje kaj še bolj koristnega zahtevali, oni hočejo imeti odločilno besedo, biti hočejo vedno na vrhu kakor olje na vodi. Navesti hočem par slučajev. Zdaj, ko je bil občinski račun za 1.1906. izpostavljen, šla sta dva preiskovat račun v občinsko pisarno; vse jima je bilo narobe, da je preveč troškov in da je prišlo premalo užitnine. Glejte farizeje, kaj pravijo?
Kdo je kriv večine troškov V in da je malo dohodkov od užitnine? Ko je bila pri-četkom t. 1. predložena prošnja občinskemu starešinstvu za podelitev koicesije za gostilno vdovi pok. Ivana Šekli, so bili nasprotni, da ni dejansko potrebno, čeravno je že stara gostilna. Z večino 1 glasa bila je prošnja odklonjena. Ker je bilo že preteklo leto radi omenjene koncesije 200 K manj užitnitie, stavil je eden naprednih starešin prašanje, zakaj bi se ne podelila koncesija, ker bi bilo gotovo 200 več občinske užitnine. Odgovoril je, kaj je nam 200 K, glejte bogataša!
Na žganje so tudi naši očetje naložili 10 v več na 1 1 nego lansko leto, tako da naši domači gostilničarji ne morejo po isti ceni prodajati. Če kedo rabi za svoje delavce žganje, mora iti v Kobarid, za kar naša občina trpi ogromno škodo, katero če objavimo. Pa kaj še pogruntajo naši radodarni priklopniki? Ko se je dr. Knavs poslovil od nas, namenili so mu narediti to-le spomenico : da mu spravijo vso njegovo robo na občinske troške v Idrsko. — Proti temu bila sta samo dva napredna starešina, da teh troškov sploh ni potreba, ker dr. Knavs ni tega zahteval in tudi mislil ni, teh troškov je 29 K, ker smo morali tudi bivšemu gosp. k. Ba-tiču pripeljati vso njegovo robo iz Tolmina, kar je bilo tudi precej troškov. Teh 29 K bi bilo potrebno dati ubogim, ker pri nas jih je precej. Za te troške pa se nista ta dva v deveta nebesa zamaknjena moža nič jezila'.
Il Rlhemberga. — (Razno.) — V »Primorski glisti" in »Gorici" se nekdo iz Rihemberga prav znaša s svojo tur-šico in moko, katero je naš fajmošter naročil češ, da se tako vname ljubezen za Plahaj-narja in zanj, ki jo je pri nas zgubil že popolnoma. Tudi sodi ta revna prismoda nas napredne domačine po sebi, meneč, da mora biti vsak prazne glave kakor so on in pod-repniki, za katere morata misliti Pavlica in fajmošter. V takih glavah pa res ni najti snovi, ki bi bila niti toliko vredna, kakor so otrobi fajmoštrove turščice.
Pravi potem, da liberalci ne moremo videti gospodarske organizacije in napredka. Pač, pač vidimo in vam čestitamo: Prvi za to je Pavlica, ki se je prav lepo »organiziral" za se, in marsikake krone, ki so tikale kam drugam, je pustil teči v svoj katoliški žep; »organiziral" je ženske družbe in sploh kakor »organizator" nastopal za časne in večne dobrote ljudstva itd.
Drugi organizator je fajmošter, ki je takoj po svojem prihodu začel zahtevati nov farovž, katerega je toliko treba kolikor vozu petih koles, zahteva novo cerkev in še marsikaj, za kar bo treba šteti tisoče in tisoče težkih denarov; najel je slabega organista za j dvakrat večo plačo itd., h česar se pač lehko vidi fajmoštrova »organizacija" in »napredek".
Te dni pred osmimi dnevi je poslal v Trst deputacijo na namestništvo, katero uAi bi dovolilo zidati novo cerkev in farovž. Taki deputaciji se mora pot plačati, ki gre za tnko »organizacijo in napredek« že tako zadolže-nega ljudstva v Trst...
Naš fajmošter se tudi vedno vrti v obč uradu, kjer vedno »organizira" in »napreduje« s prijateljem Pavlico. Niti ni treba več naših ubozih starešin, in Jurček se že res boji za svoje zastopništvo.
Tako Štrancar »organizira". Sedaj pa ko je zadel pri ljudstvu na splošen odpor, je prijel kakor nekdaj hrvaški prekupci fcčetinar-jev za koš in stresel med zabite reveže pe-rišče turščice, da se mu prav vsi ne razidejo In res so se nekoji uloyili, a naj gledajo da se ne bodo še kesali!
Štrancar pa vzdiga zdaj svojo ošabno glavico naivno koketno po konci in se 1 v vali s svojo strašansko učenostjo, za kojo pa g4 nikdo nO zavida...
Na Čvekarije o razporoki, svobodni šoli butcu ni vredno odgovarjati.
Domače in razne nouice.
Za Gregorčičev spomenik nabrali v gostilni
g. Fr. Kotuela v Kronbergu   na   predlog g,
Val. Komela     .........K     f>'08
Naloženega do danes v Gor.
ljud. posojilnici    ........K 5i>4-8»>
Nabranega skupaj   .   .  .  .   . K a2!)l)4
Ze ponesrečene * Gorici nabrali v tovarni
žveplenk  delavci in delavke    ... K '21-
prejSnji znesek ...»   210
Znaša ... K 23-10
Radodarni doneski za ponesrečence pri Soškem
fllOStU. — M. pl. Batistič K 1, Marija Miani K 1, Friderik Miani K % Ivan Drašček 20 vin., Kat. Marušič 40 vin., Marija Jug 40 vin., Lov. Kratnik K 1, Pettariu O. K 1, Jos. Komel 20 vin., Avg. in Katar. Bone K 1, Jos. Prion K ', Kili. Stabile K 2, Al. liti-tijnaška K 1, Ant, Mozetič K 1, Avg. Pavlin K 1. Mat. Černe 10 vin., Culot Al. 20 vin., Al. Mozetič 40 vin., N. N. 2u vin,, Avg. Pelegrini 20 vin., N. Miiavc 2u vin, Marija Fornazarič K % Ant, Kancler K i, Jos. Vuga K 1, France Makuc K 1, J. Oblo kar K 2, S. Sbuelz 40 vin., Iv. Doljak K /, Grimer K li Volček 50 vin., Gorjan 50 vin,, Ant. Maki. 1, E. Mucha K 2. .>Kupaj K 28.90 vui. — Ta znesek je nabral g. F. Miani v Solkanu.
Veselica društia  »Svobode" v Renčali 5. maja.
— Zadnjemu našemu poročilu o tej veselici prinašamo sledeča dopolnila: K prvej točki vsporeda je zapel društveni zbor »Svobode8 pesni »Naš prapor" in »Povejte, ve planine" prav lepo; g. pevovbdji in vrlim pevcem: v tem duhu dalje! Šaloigra »Šivilja" je vspela sijajno. Gospa Zofka Štularjeva nas je očarala. Društvo ji je poklonilo krasen šopek z napisom. G.* J. Stoka se je zopet pokazal mojstra v igranju. Z odličnim nastopom seje odlikovala g.a G r m e k o v a, G. P o h a r je igral grajščaka Ilijo s finim nastopom. 0. C o t i 6 je vzbujal kot sluga Špiro obilo smeha. V splošnem se je odsek dram. društva iz Trsta odlikoval tako, da so bili njega igralci vedno in vedno klicani na oder. ^8a čast režiserju g. J. Stoka, častitamo! — P«* znana igralka na goriških odrih g.C-iia H. Hrovatinova se je odlikovala kakor sploh vedno. Izmed domačih moči moramo častno omeniti gč. Miro B a j 5 e v o in g.a U. P avli c a. Tudi drugi domači igralci: g.ca K. G i 1 č v er t. g.a Kat. Lasič, g.a Dž. Vižintin iu g.A. Arčon so pripomogli h krasnemu vspehit u igre. Vžitka, ki smo ga imeli dne f>. »iaJa v Renčah, ne pozabimo in zadovoljno si" odzovemo zopetnemu vabilu. Društvo »Svobod«* pa naj živi raste in cvete v čast Reufam!
Vsled nezadostne udeležbe se je moral omm
zbor ženske podružnice družbe sv. Ciiilft "> Metoda preložiti na sredo dne 15. majnika ol» peti uri popoludne. Vršil se bode v prostorih »Slovenske Čitalnice". Č. društvenih so na prošene, da se udeleže v obilnem številu. Odbor.
Klerikalna uronst ~ Kakšno postane naše od narave dobro in plemenito Ijudstv , ako se ga do cela upreže v jarem brezvestne klerikalne politike, se je zopet jas" pokazalo na shodu nar.-napredne stran' pretekli četrtek v Dornbergu.
Štefan Cotič je ob vhodu v dvorano, kjer se je vršil shod, imel paziti na to,^ se vsak, ki je hotel iti na shod, >z»<azt vabilom. Zabranil je vstop Jerneju Bran«
fffi p-
d. Kovačetovemu, ker ni imel vabila.
nkovič je pa "daril za to Gotica tako ^očesu, da ga je na očesu poškodoval. P°.,.-^ha je za sedaj lahka, mogoče pa je,
lastane vsled komplikacij težkega zna-f. Brankovič dobi seveda zasluženo Slo pri sodišču.
r yidi se zopet,, da so š<edstva,:s»ka$e* , • se bori klerikalna stranka in njeni •taši pr0*' svojim političnim nasprotnici na vsakem polju najbolj podla in Jkitna. Le tako naprej, na ta način ljudmi že odprete                               , _^_, wOŠtlJarJI" Ifl kopunl — Nekateri oštijarji Mirna so za časa volilne borbe prav tbro ž've'i' De'at' ni bilo treDa n,e> Okoli ^ se klatili in agitiralt pa po shodih so Ljli ljudsko voljo. Zlasti ggroštijarjiVuk MeZ) CotIČ Jožef, Budin Korle in še neki Q so imeli polno svetega dela. »Ošti-C, so nastopili celo pri Sv, Luciji kot Lrorčičevi klakerji. Raztreseni med na-[2e so delali zgago in nemir, ploskali ^ drezali druge, naj ploskajo in kričijo U^,, Čakali pa so vedno nestrpno, da jjfljfc shod, kajti potem je prišla na vrsto " ^ in jedača. Sledila je sijajna pojedina. ii\ so kopune. Tako so se hvalili, da so pohrustal; in popili vsak za 2 gld. 70 kr. kpj »abstinenti« iz Mirna!
Volilna borba I FurlMlJI od strani klerikal-B- je bila precej podobna borbi klerikal-p med nami. Tudi tam so lagali, da se J i kar kadilo po furlanskih nižavah ter so" % dvigali proti nebu celi oblaki lažij in pyj; tudi tam so begali ljudi z vero, Izbijali cerkev, razporoko so posijali v tO} proti ubogim Furlanom; tudi tam so »lagali, da je katoličan samo tisti, ki voli to, kakor ukaže gospod nune, vsak drugi i je brezverec.
Spomnili pa so se tudi onih Slovencev, aari so ostali po zaslugi Oregorčič-Šu-•ersičevi v furlanskih volilnih okrajih; prost •jidiiti je imel shod na Dobro vem v Ba-^evem gradu, kjer je v lepi slovenščini fogal Bricem, kaj hoče storiti za nje, če p velijo. Liberalni Pettarin je poskrbel fy. iaške in slovenske letake pro:» proštu iidiitliju, v katerih je porabil njegove poezije ali Avstriji, naslovljene na Napoleona in iiribildija. Tudi shod je imel Pettarin v ifadnih Brdih, katerega so se udeležili, tako: poročajo laški listi, tudi Slovenci iz 'ozfeane, Biljane itd. Torej sedaj so iskali iSiri kandidatje prav pridno slovenske gla-¦ie. Storili ne bodo za Brice nič, pa naj '»volili tega ali onega. Fanatizirani Me-Ki fn drugi Kurinčičevi in Baguerjevi »isenci so šli volit najbrže v velikem sviti prosta Faiduttija. Utegne se zgoditi, prav ti glasovi odločijo v njegov prilog. » pa je Pettarin, prav nevaren kandidat J- proštu.
Kaka nesramno ližejo. — Tako kot lažejo indih klerikalne stranke na Goriškem fa-ii listi: „Gorica", BPrimorski list" in '"'eneo", ne laže nijeden drug klerikalni > <fei so vsi zakleti sovražniki resnice, «e božje. — O shodu Gregorčičevem v "sna smo priobčili že jedno poročilo, drugo -'-ujemo danes. Tako je bilo kot govorita ¦'* poročili, in nič drugače. Ali farovški dvorijo o liberalnem porazu v Tolminu ¦> strašanski udeležbi 600 volilcev. Kako *°rejo ti;ko lagati posvečeni možje iu tisti, •^'jo tako blizu posvečenosK! — JPlahaj-'* s« napodili v Dutovljah, „Goricaa pa **> <*a je bila njegova kandidatura z *&njem sprejete t Taki patentirani laž-^ zaslužijo posebne kolajne za laži.
WtfMlčnl postaji sta dobili Sv. »Lucija in
%
, ShUBska kandidatura ? Gorici ni nič kaj prav ^ Lahom. Po eni strani so jo skušali ",Ji l»o drugi pa prav pridno vabijo vo-¦ .Ea volišče, češ, če vsi laški volillci v .^ borijo svojo dolžnost, bo zmaga Ma-'¦ *» fastna, drugače ne.
-^eležba pri današnji volitvi je bila veliko od strani LaboVj ki 80 voliU Ma.
^ strani soc. demokratov, ki so volili . r*«8» renegata Škabarja, kakor tudi od
^lovencev, ki s0 volili Kopača. :"?»« I Pennil. — Kakor je omenjeno ;.dj- ' Se l)0 Vršlla vel»ka veselica dne ^ v Pevmi, K raznovrstnemu vsporedii 3,JJs,e(l8J še tekmovalno pesem raz-»to flruStev briške okolice, in kot ;Iau J*8e je izbralo Davorin Jenkovo :
,*'wpa zelenela je.)
^sortaf1 Sm° d0biU  d°Pi8' ki v °8°r5e" atl ž%osa nesramne klerikalne laži
o shodih v Brdih. Brici, ki so čitali „ Gorico", so se prijemali za glavo, kako more sploh kedo tako lagati. Lepe spomine so pustili v Brdih klerikalni hinavci — ki so s sladkimi besedami lovili Brice v svoje mreže, ali so spoznani za navadne lažnjivce.
V nedeljo je grmelo po cerkvah.* Vse svoje wl^s^««^li^oliyki9«ži- gospodov zlorab-ljenje vere in cerkve v politično' namene. Kako je bilo n. pr. v Oseku, nani spričuje dopis iz Vitovelj:
»Kaj takega, kakor se je v nedeljo pri ,&as godilo, se ni še nikdar. "Imeli smo namreč v cerkvi shod; da shod, ker to ni bila pridiga, ampak govor na shodu. Najprej je prebral škofov pastirski list, y katerem največ govori o razporoki, in marsikateri ubogi kmetic, kateri je že skoraj ves zbegel, si je mislil, da če ne bo volil kakor gospod uunc reče, bo pa moral svojo Mico zapustiti. No, pa že vemo, zakaj je izdal škof ravno sedaj svoj list. Ko je pa pastirski list prebral, je začel tako udrihati, da se mi ubogi ljudje usmilijo."
Tako je bilo tudi drugodi.
Otepenl Grči. — Šempaski župnik-župan Grča se je toliko časa mešal okoli volilcev in po shodih, da so ga končno le agrarci, na katere je imel posebno piko, nekoliko otepli. Vlasuljo so mu scefrali in očala zbili. Kdor išče, najde, dragi Blažekl
Poročajo nam tudi o nekem pretepu; napadeni so bili naprednjaki.
F00 fCerkll — pa ne v svoji osebi, ampak napisan na belem papirju, "kakoršen pritiče spokorjenemu grešniku. Poročajo nam namreč iz Oseka, da je boter Josca po šmarnicah, namesto da bi ugaševal sveče, razdajal v cerkvi Fonove oglase. In tako je prišel Fon v cerkev vsaj z imenom!
»Šolski Dom" v klerikalni politiki. - Ves
Čas volilne borbe so mešali klerikalci na per-ticlen način Šol. Dom v svojo umazano politiko. Na koncu pa je še naroČil katehet v Malem Domu otrokom, da morajo moliti danes 14. t, m., ker bo hud dan; moliti seveda za Gregorčičevo zmago t
„Sl0Venec", glasilo ljubljanskega škofa, je pomagal ves čas volilne borbe ostudno lagati goriškim klerikalcem. Vsa poročila o shodih so bila zlagana. Blatil je nesramno kandidate narodno-napredne stranke ter delal proti ljudstvu na vse kriplje. »Slovenecc pa ni črhnil niti besedice graje o toliko krivičnem volilnem redu za goriški deželni •' or; še več, označil ga je bil celo za korak naprej! Torej korak naprej je to — če Gregorčič peha Slovence v laško odvisnost v deželi, kjer tvorijo dve tretjini prebivalstva ! Lep korak naprej! Ali da je »Slovenec« odobril Gregorčičevo izdajstvo, temu se ni čuditi, saj je dr. Šusteršič v družbi z Gregorčičem pripravil Lahom na Goriškem z največjo vstrežljivostjo tretji mandat. —-Izdajstvo in laž, to  diči klerikalne politike.
Razpisuje se natečaj za mesto nadstrojnlka v deželni norišnici poknežene grofovine Goriško-Gradiščanske. Prosilci morajo dokazati, da so usposol Ijeni za vodstvo in nadziranje parnih strojev in to- v smislu določil ukaza c. kr. trgovinskega in ministerstva za uk in bogočastje z dne 15. julija 1891 drž. zak. št. 108. Razven tega morajo prosilci dokazati, da imajo potrebna znanja za vodstvo električne razsvečalne naprave. Prošnje o-premljene z listinami, spričujočimi avstrijsko državljanstvo, dobro nravno vedenje, dovršene študije, praktično zmožnost in morebitne posebne kvalifikacije, se imajo vložiti pri deželnem odboru do 20. maja 1907. Nadaljna pojasnila se dajejo v uradih deželnega odbora. — Deželni odbor.
vls služeb pri deželnem odbora. — Razpisuje se natečaj za sledeča mesta: 1.) za mesto računskega revidenta v devetem či-novnem razredu deželnih uradnikov; 2.) za dve računski vajenski mesti; 3.) za mesto blagajniškega vajenca in 4.) za mesto pisarniškega vajenca. Prosilci za označena mesta imajo dokazati, da posedujejo kvalifikacije, ki jih zahteva za slična mesta pravilnik za deželni odbor,in statut za osobje deželnih uradov. Prošnje opremljene z dokazili o avstrijskem državljanstvu, o dobrem nravnem vedenju, o dovršenih študijah, o uradni praksi, o poznanju deželnih jezikov in o morebitnih posebnih zmožnostih prosilcev se imajo vložiti pri deželnem odboru do 31. maja 1907. Nadaljna pojasnila glede razpisanih mest, posebno glede plač, povišanja in zahtevanih kvalifikacij, podajejo se pri uradih deželnega odbora ob uradnih urah. — Deželni odbor.
25-letnlCO bo slavilo prost, gasilno društvo v Bohinjski Bistrici na Binkoštno nedeljo. Gasilna društva naj naznanijo Število došlih članov vsaj 3 dni poprej.
Klerikalci se odlikujejo v surovosti povsodi.
Tako nam poroča nekdo, ki je to slučajno videl, kako so kričali klerikalni..p,Qdivjanci iz Doruberga za družbo mož z Gradišča po shodu 9. t. m. Zmerjali so jih tako surovo, da se je moral nad tem vsakdo zgražati. Sramota za tiste, ki tako izprijajo ljudstvo.
Slovenski akademiki, zbrani v si. akad. društvu »Ilirija" V Pragi, zahtevajo od vseh slovenskih poslancev, ki jih bo poslal slovenski narod v državni zbor, — naj pripadajo tej ali oni stranki, — da uresničijo v zvezi s slovansko večino^^ upravičeno zahtevo sTovanskega naroda po lastnem vseučilišču.
Akad. tehn. društvo  »Triglav v Gradcu je
sklenilo, da se vdeleži 18., 19. in 20. maja t. 1. posvete nove vseučiliščne zaBtave in 35 letnice hrv. akad. podpornega društva v Zagrebu z zastavo, ako se oghsi dovolj udeležencev. Odbor prosi torej vse stare hiše in Člane, ki se mislijo udeležiti te slavnosti, da javijo to takoj podpisanemu odboru.
Akad. letin, društvo »Trlglavtt v Gradcu si je
na VI. rednem občnem zboru izvolilo za letni tečaj sledeči odbor: Predsednik: cand. med. Vinko Tajnšek, podpredsednik: stud. iur. Milko Hrašovec, tajnik: stud. iur. Hinko Irgolič, blagajnik : stud. iur. Mihael Stajnko, knjižničar: cand. phil. Jaka Cimermann, gospodar: stud. iur. Pavel Lenarčič, odb. nam.: stud. phil. Josip Pirnat, preglednika: cand. phil. Jaka Kelemina, in stud. iur. Konrad Šmid.
Akad.-tehn. društvo »Triglav" v Gradcu za slovensko vseučilišče. — Na I. izvanrednem občnem zboru ak. tehn. društva »Triglav" v Gradcu zbrani akademiki zahtevajo od vseh slovenskih poslancev, ki jih bo poslal slovenski narod v državni zbor - naj pripadajo tej aH oni stranki — da uresničijo v zvezi s slovansko veČino upravičeno zahtevo slovenskega naroda po lastnem vseučilišču. Dosega te zahteve jim bodi pogoj vsakega nadaljnega delovanja v državnem zboru. — Akademiki stavijo to zahtevo kot važen in bistven del naroda, ki najbolj čuti, kaj se pravi biti »gost" na tujih tleh. —• Zaodbor: iur. Bogomil Krašovec, tč. podpredsednik, Hinko Irgolič, tč.  tajuik.
Na zadnjem občnem zboru „Kluba slov. medl-CinCBV na Dunaju" se je za letni tečaj konstituiral sledeči odbor: predsednik: med. Viktor Slamnik; tajnik: med. Ant. Mlinar; blagajnik in knjižničar: med. Ernost Vidic; preglednik: med. And. Jenko.
Kmetije na Češkem. — V mesecu svečanu 1.1. so na Češkem prodali 208 kmetij, oziroma izvršili 208 eksekucijskih dražb v ceni 3,455-952 kron. Stroški teh eksekucij so znašali   07.745  kron. 11   dražb   se je ustavilo.
Zaradi prodaje Port-Allurja se je vršila posebna preiskava od strani komisije, ki je doznala, da je general Steselj lahkomišljeno branil trdnjavo ter jo izročil Japoncem brez pravega povoda. Zato je zaslužil smrtno kazen. Končna razsodba je prepuščena carju.
V LJubljani se je bil danes hud boj na volišču. Klerikalci so napeli vse žile za svojega kandidata, istotako soc. demokratje. Da so tudi naprednjaki spravili svoje vo-lilce na volišče, je gotovo, kajti šlo je za *čast Ljubljane. Soditi se sme, da bo izid izvolitev Hribarja.
Madnartfno poljedelsko zborovanja se bo vršilo
na Dunaju v času od 21. do 25. t. m. Prijavilo se je okoli 1000 odposlancev iz raznih držav. Vršilo se bo zborovanje v proatorih državnega zbora.
Društvo svobodomiselnih slovenskih   akademikov
„$8Vatt na Dunaju naznanja, da se je na prvem rednem občnem zboru sestavil odbor za letni tečaj sledeče: predsednik: med. Josip Klun, podpredsednik: phil. Evgen Vavken, tajnik: iur. Mate Suhač, blagajnik : iur. Dragotin Vrečko, knjižničar: iur. Franc pl. Premerstein, arhivar: for. Josip Kenda, gospodar: phil. Ivan KnatHč; namestnika: phil. Kadovan Matjašič, iur. Leopold Pečar; pregledniki: phil. Nande Marolt, iur. Franc Kandare, phil. Rado Pavlic.
Meso kuncev v praških restavracijah. -- zadruga gostilničarjev v Pragi je sklenila z ozi-rom na draginjo, ki onemogočuje gostilničarjem zadovoljiti goste z zmernimi cenami za mesne jedi, klati in pripravljati meso kuncev po vzgledu francoskih, angleških in belgijskih hotelirjev, ki so to že davno npeljali v svojih gostilnah,
Rodovitna SVlnjr. - V Polingu na Gorenjem Avstrijskem je zaklal posestnik Heler 7 let staro svinjo, katera je tehtala 350 kg. Zanimivo je, da je žival vrgla v teku šestih let 159 pujskov. Posestnik je dobil zanje ,1142 gld.
Ustnica uredništva.   —  G. dopisniku, ki
nam piše o nesrečnem A. P.: V pismu pravite, da poveste prihodnjič še več. Prosimo Vas torej, da nam to naznanite; najbolje pa, če pridete o prvi priliki k nam Vaše ime ostane seveda strogo tajno. Prosimo kolikor mogoče hitrega odgovora. V Kanal: Prihodnjič!
Zahvaljujemo toplo vse one qj. dopisnike In so-
trudnlke, ki so tako marljivo posegali v volilno borbo ter se borili za pošteno stvar tudi s peresom. Najbolj nas veseli, da je bilo med temi tako lepo Število priprostib mladeničev in mož iz ljudstva. Vsa čast jim! Hvala!
Židje In katoliška cerkev. — Pred kratkim je prišla židovska banka W. C. Hirsch vkon-kurz. Vlagatelji so izgubili 859.192 kron 70 v, in sicer 244.413 kron od te svote tvori cerkveno premoženje. Izgubili so: konvent Uršulink v Olumucu .  .  . 24.271 K
kapucinci v Olomucu......9.139
konsis. tortaj v Olomucu .... 50.376 „ cerkev sv. Mihaela „..»¦... 23.128 „
cerkev sv. Vaclava......  ,   5,000 „
nadškof dr. Baiier......  .     770
Škof Blaschek.........4.00O  „
itd, itd. Kdo ima torej zveze z židi ?!
O izidu volitev
smo dobili do 3!/s pop. te-le brzojavke: Gorjansko: Štr-ekelj  HO,  Laharmu*
28, Kermolj U. Repenfabor: štrekcij lil, Laharuar
67, Gregorin 5, Veterina 2,-Št. flndrež: G a b r i j e 16 i č 28, Fon 163,
Milost 105, Šlrekelj A. 6. Ročinj:  Grunt ar  48,   dr.   Gregorčič
117. Su. Križ-Cesta: Štrekelj 173, Lalmr-
nar 262, Gregorin 2. Gojače: Štrekelj 46, Laharnar 46. Gabrooica: Štrekelj 38, Laharnar 63. Skopo: Štrekelj 96, Laharnar 5, Gregorin 7. Pruačina: G a b r i j e 1 e i č 112, Fon 52,
Štrekelj 74.
Izid se izve zvečer v našem uredništvu.
Natančen izid volitve se bo
izvedel nocoj ludi v kavarni „Central".
Trst
Lino .
hoterijske številke.
11. maja 1907.
.........73 51 23 m   36
.........51 31 15 73 05
Orožja- municije,
predmeti za lov, dinamitne ===== patrone.          .-----
Kerševani & Cuk
,   v Gorici == Stolni trg št. 9.=
91
==SVETOVNO  ZNANIš==
FERMET-BRAMCA
iliPrepoued.
JgL Podpisani naznanja, da ne plača nikakega dolga, ki bi ga napravila njegova žena Katarina Rusič iz Ušnika štev. 37.
__Ivan Rusič.
HRISTOFLE
MNHVIimRP  Wb VMl   Ni   flWHHM|v
najlepše forme.
j Kompleta« kaseto namiznega orodja, posodja za •mako, kavo, esj» na-mliaip^djUTk^maiettti
Jtdiao nadomestilo pravega srebra.
t hotele, restavracij« nt, kakor taci peootjone, gospo ¦¦     dhijalfo itd.     r '    - —a a kr. fronti saloinlkl
BR&TOV  BRANCA V  MILANU
jedini lastniki načina za izdelovanje, le najbolj učinkujoča želodčna greitčica svata i
Neizogibno potrebno v vsaki družini! Dobiva se v vsaki boljši delikatesni trgovini in v vsaki kavarni
modre žene
Zahtevajo   knjigo:   .,Moten je   perijode' spisal dr. med. Leviš. — Knjige se razpošilja proti povzetja K 1*20.
Pojasnila daje zastonj
P. ZIERVAS
Kalk 244  pri  Solina  (Edin)  ob Reja_
Cbrotiffe I C." -
L Opermrtag 5 (Eelnrlchsliof).
— Baateoraa eeoik na xahtevauje. —
statopaao po prckupcih.
briraocti Imajo nmli lidelki »Mhi ta taM Oarfctofi*
Št. 36.
Dražbeni oklic.
Podpisani cestni odbor odda v zakup razširjenje okrajne ceste v Šempetru zraven župnišča.
Ponudniki naj vlagajo svoje postavno kolekovane pismene ponudbe, opremljene z 5 odstotno varščino v znesku 80 kron pri cestnemu odboru v Podgori do dne 25. maja t. 1.
Pogoji, načrt in proračun so razpoloženi na ogled v uradu cestnega odbora od dne i*, t. m. naprej vsaki dan od 10. do 12. predpoldne.
Pismene ponudbe se bodo rešile najdalje v 8 dneh po preteku dneva vložbe.
Cestni odbor za goriško okolico
V Podgori dne 10. maja 1907. Načelnik:
Klaneič.
»Goriška ljudska posojilnica'
vpisana zadruga z omejenim jamstvom.
(V iasilil hiil, Gosposka ulica st. 7, I- nadsfr.) — Telefon št. 73.
Rafrra poStne hranilnice štev. 837.315.
Vsled sklepa skupne seje načelstva in nadzorstva z dne 12. marca 1907.  se:
Hranilne vloge obrestujejo po 4l/f%. Stalne vloge od 10.000 kron dalje z enoletno odpovedjo po dogovoru. Rentni davek plačuje posojilnica sama.
Hranilne vloge se sprejemaj o od vsaX*>sar.
Posojila dajejo zadružnikom na vknjižbe po 57*% i na varščino ali zastave in na menjice po 6%.
Glavni deleži obrestujejo koncem leta po 5'/s%.
Stanje 31. dec.1906.: Zadružnikov 1823 z deleži v znesku 104.790 kron. — Hranilne vloge: 1,675.18882. - Posojila: 1,617.190.37. — Reservni zaklad: 82.38263. — Vrednost hiš: 112.328 —
Havre-New York
vozijo zanesljivo najhitrejši brzoparniki
Francoske   prckomorske  družbe.
Edina najkrajša črta 6ez
Bazel, Pariz in Mavre v Ameriko.
Veljavne vozne listke in   brezplačna   pojasnila  daje   samo
Cd. Šmarda,
oblastveno potrjena potovalna pisarna
v Ljubljani, Dunajska cesta 18,
v novi hiši  „Kmetske  posojilnice",   nasproti znane gostilne pri nFigovcu".
Ženstvo!
Strjenje krvi I td. zdravi: P. Ziervas, Kalk pri Kolina ši. 04j, Gospa G. v M. piše:
„Daše sredsluo mi je hitro pomagalo.-
Koncentriran sirup iz saseparile.
Ta sirup je izdelan na poseben menjalni način ter vsebuje vse k lepilne snovi sasaparile in sladkih korenin. — Deluje izvrstno in v vspehom ari krvnih boleznih.
Cena i steklenice R 1 40.
tiar* o isti sirup po uačin potassio-
protojoduro K 1*60.
Dobiva se edino le v
lekarni CRISTOFOLETTI,
u Gorici na Irauniku.
Pfaffovi šivalni stroji *^Hm
so res najboljši za rodbinsko rabo, kakorj na pr. za šivanje, krpanje in umetno vel zenje. — Neprekosljivi za obrtne iiatneitel šivajo naprej in obratno, tiho in miriitJ brez vsakega ropota.  Jamčiva do 10 leti
Glavna zaloga in zastopstvo       j
SAUNIG & DEKLEVA V GORIC
Magistralna ulica štev. 1.               j
Imava v zalogi fudf šivalne stroje raznih drugih vrst in t o varen j = Cene zmerne, pogoji ugodni. ==                  I
Slavna občinstvi je naprošeno, da pred nabavo šivalnega stroja zahteva cenik, kateri se pošlje zastonj in tom
Sprejmejo se zastopalki
F, P. VIDIC & Komp. Ljubljana
Opekama in tOVarna peči, ponudijo vsako poljubno množino
'           patentiranih «^^~
zarezanih strešnikov
»Sistem MAK70LA"                (Straogfalzziepl)                Jsfem MIBZflLft'
Barve: a) rdeči naravno žgani, b) črno inrprecniranf. ss NajličnejŠe, najcenejše in najpreprostejše strešno kritje. s
"Vsaki strešnik se zamore na late pribiti aH pa z žico privezati, kar je gotovo velike
važnosti za kraje, ki trpe po možnem vetra in burji.
Vzorce in prospekte pošljemo na željo brezplačno.
Takojšnja in najzanesljivejša postrežba.
Se dobiva v vseh lekarnah.
N^jbo^še zdravilo proti
8e dobiva v vseh J
— REVMATIZMU in PROTINU
JB   liku*   Sodna   bjdelan ? Tr8tu v lekarnah Rafael darilna, I« JB   mm    BOSIMI   Irtar«« MSH-|gM«, Yla #•! F«r«»fio 4.
lekarna „AJIe Madonua dalla Salute" pri Sv. Jakobu j Josip Sodlnc,
i itiklcalM I l'4f. Ii Yfita ¦¦ M riiHolUJt muj atgo 4 itikJialai proti pot iiaja «11 uprej poiliulm utikom K 7 - proito poltnim.