13 Didakta | april 2013 F okus: Učit elje va samopodoba Spodbujanje čustvene, socialne in učne samopodobe na začetku šolanja Metka Jelovšek OŠ Log - Dragomer Samopodoba pomembno vpliva na ka- k o v ost otrok o v ega življenja, zato je njen razv oj v šoli potrebno sist ematično spod- bujati med rednim poukom in izven njega – v o dd e lk ih p od a lj ša n eg a b iv a nj a, m ed interesnimi dejavnostmi, med dopolnil- nim in dodatnim poukom. Pri izvajanju projekta Spodbujanje razvoja čustv ene, socialne in učne samopodobe sem izha jala iz razv ojno-pre v entivnega modela dr . Mojce Juriše vič. P o k ončanem projektu sem ugotovila, da je oddelek po- daljšanega bivanja vplivno okolje za razvoj učenče v e samopodobe. Opredelitev samopodobe U pošt e vala sem osno vne in podpor ne de- ja vnik e oblik o vanja samopodobe učence v v šoli t er razvila dv o-mesečni prog ram pe- dagoškega dela. V ospredje sem postavila tri sest a vine samopodobe učence v: učno, socialno in čustv eno. K er pa za samopo- dobo ni po vsem enotnih opredelit e v , bom v nadalje vanju na jprej po Juriše vič (1 997) po vzela bistv ene opredeljujoče lastnosti samopodobe. Samopodoba je psihološki k onstr ukt hierarhično urejenih predst a v o samem sebi (a vtorji zago varja jo različne str ukture modela samopodobe: g lobalni, v ečsest a vinski, t ak sonomski, hierarhični, k om pezaci jski). N anaša se na različna po- dročja člo v ek o v e biti, na jv ečkrat se ome- nja jo naslednje sest a vine: t elesna, socialna, dr užinska, čustv ena sest a vina. K er g re za razumsk o predst a v o, se izraža predvsem v posameznik o vih vrednot ah, st ališčih, prepričanjih, mnenjih, pra vilih, nor mah. V posameznik o v em življenju ima pomembno vlogo, saj vpliva na njegovo kognitivno nara vnanost, čustva, v edenje – vključuje pa tudi vrednostni vidik (kompetentnost, uspešnost, priznanost, pomembnost, za- do v oljstv o). Samopodoba se oblikuje v interakciji med posameznikom in social- nim ok oljem: v zgodnjem obdobju ima jo na jv ečji vpliv na oblik o vanje otrok o v e sa- mopodobe starši, z vstopom v vrtec pa se kot pomembni drugi pojavijo še vzgojitelji, kasneje učit elji, vrstniki in tudi ost ali soro- dniki. Ob tem ne smemo pozabiti, da se samopodoba razvija od rojstva do smrti, a post a ja z leti čedalje bolj st abilna. Pomen samopodobe za posameznikovo življenje Samopodoba osmišlja in ureja posame- znik o v e izkušnje o sebi – misli, čustva in dejanja. Motivira njegovo vedenje in obli- kuje spodbude, pra vila, načr t e, strat egi je in scenari je (skript e) za v edenje (Oyser ma- no va in Marcuso va: po Juriše vič 1 997). Od posameznikove samopodobe je odvisna kvalit et a njego v ega življenja. Kdor ima zdravo, realno in pozitivno oblikovano samopodobo, bo ustrezneje ravnal tudi v kriznih življenjskih situaci jah. P omembno je, da ima posameznik čim v eč znanja o sebi – to pomeni, da se za v eda v ečsest a- vinskosti samopodobe. Zavedanje, da tudi samopodobo sest a vlja jo različna področja, omogoča jo posamezniku nek o var nost. T o je hkrati tudi za v edanje, da ima vsak člo v ek sv oja močna področja (na kat erih je uspešen) in šibk e točk e, ki pa jih lahk o do neke mere z lastno aktivnostjo izboljša. Pomembno je, da je posameznikova sa- mopodoba tako konstruktivno naravnana, da sv oja močna področja st alno izboljšuje, hkrati pa si prizade va preseči tudi sv oje šibk e točk e. Razvoj samopodobe kot vseživljenjski proces Horvat in Maga jna (1 989: 1 78) razdelit a predšolsko obdobje razvoja samopodobe na štiri faze: 1. uporaba lastnega imena, 2. po v ečana samostojnost, 3. razširitev pojma sebe, 4. v erbalizaci ja občuti j o sebi. Otrok začne uporabljati ime pri dv eh le- tih. Pri štirih letih začenja pojem sebe razširjati na »jaz in stvari, ki mi pripada- jo« (Horvat in Maga jna, 1 989: 1 79). T o se kaže sk ozi po v ečano posesivnost ne le do predmetov, za katere meni, da so njego- vi, t emv eč tudi do st arše v . Med petim in šestim letom začne otrok občutja o sebi tudi besedno izražati. Pri petih letih ima že izoblik o vano samopodobo, ki vključuje pozitivne in negativne sodbe o njegovem lastnem t elesu in značilnosti njego v e oseb- nosti. S samopodobo, ki jo malček razvi je v predšolskem obdobju, kot šolar vstopi v šolo, v novo socialno okolje. Razvojne smernice v procesu obliko- vanja samopodobe (Juriševič 1999a: 13) Od enost a vne k čedalje bolj razčlenjeni samopodobi. Z razvojem postaja otrokova samopodo- ba čedalje bolj razčlenjena in za jema vse v eč sest a vin. Predšolski otroci se pojmu- jejo sk ozi čr no-belo perspektiv o, šele po osmem letu st arosti začne otrok postopno v zelo omejenem obsegu hierarhično obli- kovati znanje, ki ga ima o sebi. Od spremenljiv e k čedalje bolj st abilni samopodobi Predšolski otroci se pogosto opisujejo v r az li čn ih vs e bi ns ki h ka t e g or i j ah , v endar se zdi, da so ti opisi odvisni od trenutnih ok oliščin. Od k onkretne k čedalje bolj stabilni samopodobi Mlajši otroci oblikujejo svojo samopodobo na podlagi zunanjih t elesnih vidik o v; opi- sujejo svoj telesni videz, povedo svoje ime, navajajo svoje imetje, po sedmem letu pa na va ja jo tudi sv oje psihološk e lastnosti, sposobnosti in prepričanja. Od absolutne k čedalje bolj primerjalni samopodobi Mlajši predšolski otroci se pojmujejo v absolutnem smislu, socialne primerjave so splošne in v funkciji otrokove narav- nanosti po »biti boljši k ot dr ugi« (Sc hunk, po Juriše vič 1 999a), ne vključujejo samo- vrednotenja, zato ima socialno okolje na oblik o vanje njiho v e samopodobe bolj ne- posreden vpliv . P o sedmem letu začno otroci svojo samopodobo oblikovati na podlagi k onkretnih primerja v z dr ugimi, 14 Didakta | april 2013 F okus: Učit elje va samopodoba n pr . »Sem bolj hitra k ot Eva«, »Imam v eč prijateljev kot moji sošolci«. Od ja vne k čedalje bolj zasebni samopodobi Razv oj t e razsežnosti posega k orenito še v obdobje mladostništva, saj je povezano z razvi ja jočo se sposobnostjo mišljenja. Psihologi trdi jo, da otroci pred šestim le- tom st arosti ne loči jo dobro med zasebnim doživljanjem in ja vnim v edenjem (v ede- njem, ki ga vidi jo dr ugi); le-to post ane bolj nat ančno šele po osmem letu. Vloga družine Dr užina je prvi in na jpomembnejši oblik o- valec otrok o v e samopodobe. Bro wn (1 992) pravi, da je najpomembnejša stvar, ki jo st arši lahk o naredi jo g lede uspešnosti sv o- jih otrok, da so do njih topli in ljubeči. Za otrok e je pomembno, da ima jo občut ek, da so ljubljeni ne glede na to, kakšni so (to po- meni, kadar so uspešni, pa tudi kadar niso uspešni). S tarši se mora jo zahvaliti otrok om za vsak o delo, ki ga opra vi jo, ne samo, da jih grajajo, kadar dela ne opravijo. To je edini način, da se otroci nauči jo, da so tudi neu- spehi sest a vni del življenja in da ni nič na- robe, če jih kda j doživi jo. S t arši mora jo dati čustv eno podporo sv ojim otrok om. V elik o st arše v misli, da otroci misli jo in čustvujejo na enak način k ot odrasli. T o ni res. Otroci ima jo t eža v e z izražanjem in ura vna vanjem sv ojih čust e v . Čustv o vanja se uči jo od sv ojih staršev, podkrepljeno pa mora biti tudi s strani učitelje v . Zelo pomembno je, da starši sprejmejo svojega otroka takega, kot je, in ga ne kujejo pre visok o. Se v eda pa je važno, da kark oli že delamo, dela jmo kvalit etno. Otrok e je treba učiti, da poskuša jo neka j storiti, čepra v je poskus neuspešen. Izmed vseh nasv eto v za st arše, kak o na j vzgajajo otroke, je eden izmed najbolj pomembnih t a, da si vzamejo čas, da so st arši: t ak o bodo na jlažje vzgojili otrok e, ki bodo uspešni, dobro prilagojeni v šoli, ki bodo zgoda j brali in se čutilli srečne. Z vpliv om st arše v k ot pomembnih dr ugih pri oblikovanju otrokove samopodobe se je sist ematično ukvarjal tudi Killeen (1 993, po Juriše vič, 1 999a). A vtor meni, da st arši z različnimi vrst ami k omunikaci je (sporočil) vplivajo na otrokovo splošno samopodobo t er na njene sest a vine: 1. Na splošno samopodobo otroka starši vpliva jo na podlagi čustv eno obarvane- ga posredo vanja st ališč, ki jih ima jo o njem; s t em načinom izraža jo stopnjo podpore, ki jo nudijo otroku ter ga vzga ja jo v določenem stilu. 2. Na posamezne sestavine otrokove sa- mopodobe st arši lahk o vpliva jo na tri načine:  etiketirajo otrokovo vedenje in njegove značilnosti;  sporoča jo pomembnost posameznih področi j udejstv o vanja;  določa jo krit eri je za ocenje vanje otro- k o vih deja vnosti. 3. Za visoko pozitivno samopodobo je v dr užini bistv enega pomena:  enotnost vzgoje in topla sprejetost otroka,  post a vit e v jasnih pra vil in meja otro- kovega vedenja ter vztrajanje pri omejitvah,  sp ošt o van je ot ro k o vi h po bud zn otr a j meja,  kvaliteta odnosov med starši in otro- k om (Mumel, 1 990) Vloga šole K o otrok vstopi v šolo, se vpliv socialnih dejavnikov na oblikovanje njegove samo- podobe v primerjavi s predšolskim obdo- bjem kvantitativno in kvalitativno spre- meni. Razširi se krog vrstnik o v – sošolci, otroci iz dr ugih razredo v ist e šole, otroci, s kat erimi se otrok dr uži pri int eresnih deja vnostih v šoli in v deja vnostih izv en šole. Pomembnim odraslim iz predšolske- ga obdobja – st aršem, dr ugim otrok o vim sorodnik om t er vzgojit eljicam iz vr t ca – se pridr uži jo še učit elji. Psihosocialna klima šole prispe va k razv o- ju zdra v e samopodobe in občutka lastne učink o vitosti. Samopodoba znatno vpliva na počutje, v edenje, delo vanje in osebnostni razv oj: k olik o se otroci ceni jo in k olik o se počuti jo cenjene od dr ugih, k olik o zaupa jo vase g lede uspešnega obvlado vanja življenj- skih izziv o v in t eža v . Ena od poti razvi ja- nja zdrave samopodobe vodi prek delovne uspešnosti in dosežk o v . Zato je pomembno, da šola zagoto vi učencem v elik o priložno- sti za uspešnost. Učni uspeh je le eden od možnih; tudi ocene predpisanega šolsk ega znanja so preozk o področje možnosti za uspešnost. Špor t, g lasba, krožki, rok odelsk e in dr ug e ročne spretnosti, so področja, v kat erih je lahk o uspešen vsak otrok. N a samopodobo vpliva jo merljivi uspehi v enaki meri kot zavest o tem, da te drugi spoštujejo. Z vstopom v šolo se začne razvi jati in obli- k o vati učna samopodoba. N a socialnem področju pa poleg st arše v dobi jo vidnejšo vlogo tudi učit elj in vrstniki, ki ima jo pra v tako vlogo pri oblikovanju socialne samo- podobe. N a začetku šolanja st a pra v t ak o pomembni sest a vini čustv ena in socialna samopodoba. Vloga učiteljev Učit elji, ki so učink o viti, so tisti z visokim samospoštovanjem, ki imajo pozitivno samopodobo, ne dvomijo vase, niso anksi- ozni t er ima jo pozitiv en vpliv na učenče v o samopodobo in učne dosežk e. Učit elji, ki sprejemajo sebe, so sprejemljivejši tudi za dr ug e (A dlešič, 2000). Bro wn (1 992) meni, da mora jo učit elji v edeti, da otrok om ne morejo nadomeščati njiho vih starše v . Otroci se na jprej uči jo od sv ojih st arše v: g lede življenjskih in moralnih vrednot, načino v obnašanja in, kar je na jpomemb- nejše, nauči jo se tudi zazna vanja samih sebe. Učit elji mora jo g raditi na t em, kar so se otroci naučili doma, in to znanje širiti, toda nik oli ne za vreči znanja, ki ga prinesejo od doma. Učit elji v elik okrat ho- čejo spreminjati v edenje otrok, toda to na j počnejo le sk ozi pozitivne izkušnje. Prv o in na jpomembnejše pra vilo je namreč, da učit elj sprejme otroka t ak ega, k ot je. N adalje mora jo vložiti v elik o napora, da oblikujejo razred, kjer učenci ne spreje- majo le sami sebe, ampak tudi vse druge otroke, ki so v istem razredu. Razred, v kat erem ima jo vsi otroci dobre možnosti za razvoj zdrave samopodobe, je tisti, v kat erem se poudarja jo močna področja vsak ega posameznega otroka in hkrati razvi ja jo šibka področja. Zelo pomemb- no je, da v razredu prevladuje pozitivna klima. Najbolj uspešni otroci so tisti, ki priha ja jo iz toplega in spodbudnega ok o- lja v razrede, kjer prevladuje spodbudno ozračje in kjer se jim tudi v šoli nudi jo priložnosti, da so lahk o uspešni. 15 Didakta | april 2013 F okus: Učit elje va samopodoba Vloga vrstnikov Z vstopom v šolo se otroci čedalje v eč dr uži jo s sv ojimi vrstniki – pri pouku, pri int eresnih in izv enšolskih deja vnostih, na ig rišču in podobno. V vsaki izmed t eh skupin otroci za jema jo določen socialni položa j. Odvisen je od mnogih deja vnik o v: od zunanjega videza, od tega, kaj ima kdo doma (ta dva dejavnika sta prisotna predvsem na začetku šolanja), kasneje se pridr uži še šolski uspeh, pri jat eljsk o in sodelovalno obnašanje. V veliko po- moč pri vzpost a vljanju pozitivne klime v razredu so socialne ig re, prek o kat erih se učenci uči jo ustreznih v edenjskih vzor- ce v . Učink o viti so tudi pogo v ori v krogu. Najpomembnejše je, da spoštujemo prav vsakega otroka in temu primerno ravna- mo z njim. Samopodoba in učenje Oblikovanje lastne samopodobe pomeni učiti se o sebi na različne načine – prek o lastnih izkušenj in od pomembnih dr ugih oseb. Značilno za to vrstno učenje je, da je spont ano in nef or malno v vseh sv ojih poja vnih oblikah (Juriše vič, 1 999b). R o- ber tso va (1 995, po: Juriše vič, 1 999b) loči štiri vrst e to vrstnega otrok o v ega učenja, ki jih lahk o uporabimo tudi za razume vanje »učenja o sebi:  raziskovanje,  postavljanje vprašanj,  eksperimentiranje,  učenje iz napak. Oblikovanje učne samopodobe Učna samopodoba je opredeljena k ot za- zna va lastne k om pet entnosti (Juriše vič, 1 999b). T udi učna samopodoba ima v eč sest a vin, ki jih učenec v sv ojem razv oju oblikuje na posameznih učnih področjih. N a oblik o vanje realne učne samopodobe vplivajo tudi opisne ocene, ki so pozitivno nara vnane. Z njimi pohvalimo učenče v o prizade vanje za doseženo znanje, ga spod- bujamo k boljšim dosežk om in k odpra- vljanju pomanjkljivosti. Opisno ocenjeva- nje učence spodbuja k samo vrednot enju. Skupaj s samoocenjevanjem predstavlja eno bistv enih sesta vin no v e doktrine preverjanja in ocenjevanja, ki ima svoje k orenine tudi v sodobni psihologi ji učenja in pouče vanja. Samo vrednot enje in samo- ocenje vanje zaht e vat a v ečjo vključenost učence v v proces ocenje vanja, po v ečat a njiho v o odgo v or nost za proces in rezul- t at e učenja. Samopodoba je eden izmed pomembnih deja vnik o v , ki vpliva jo na učno uspešnost ( Juriše vič, 1 999b). N a učenče v o uspešnost pa vpliva jo še dr ugi deja vniki:  kvalit et a pouče vanja,  sposobnosti za učenje,  dr užinsk o ok olje. Vsi štirje dejavniki skupaj (kvaliteta pou- če vanja, sposobnosti za učenje, dr užinsk o okolje in samopodoba pa vplivajo tudi na motivacijo za šolsko delo, od katere je od- visno učenče v o prizade vanje in posledično učna uspešnost. Pomen povratnih informacij N a začetku šolanja so izredno pomembne po vratne inf or maci je, ki jih učit elj na na j- različnejše načine posreduje otroku g lede doseženih uspeho v/neuspeho v , sa j so le-t e pogosto v funkci ji samouresničujočih se pre- rokb (self–fulfilling prophecies) predvsem v prvih šolskih letih (Bur ns, 1 982, po Juriše vič, 1 999a). P ohvala k ot po vratna inf or maci ja: 1 . P ohvale vredno obnašanje  Opišimo, ka j vidimo. (Vidim čiste mize…)  O p i š i m o , k a j č u t i m o . ( V t e m r az re du sem z v eseljem učit eljica.)  Z besedo po vzemimo bistv o učenče- v ega pohvale vrednega obnašanja. 2. P ohvala mora biti:  k onkretno oblik o vana – usmerjena na določeno v edenje/dosežek, 16 Didakta | april 2013 F okus: Učit elje va samopodoba  verodostojna,  inf or mativna g lede učenče v e kompetentnosti,  učenče vi uspešnosti pripiše notranje vzrok e (prizade vanja, sposobnosti),  nenapo v edana in občasna (Juriše vič 1 999b). 3 . Učna samopodoba je zazna va lastne učne k om pet entnosti. Predstavitev programa Za vsak o posamezno področje sem si na jprej post a vila cilje. N ato sem določila deja vnosti, s kat erimi na j bi jih doseg la. Pri izva janju posameznih deja vnosti za spodbujanje razv oja čustv ene in socialne samopodobe sem prilagodila program tako, da sem izbrala dejavnosti, ki so se mi zdele bolj primer ne za določen čas (n pr . december je čas obdaro vanj, v eselega pričak o vanja, zato sem vključila t emo: Ka j je zame sreča? Pra v t ak o smo decembra okraše vali razred in hodnik in sem to ume- stila v program za spodbujanje razvoja čustv ene in socialne samopodobe t ak o, da se pri t eh dv eh področjih nisem čisto točno držala prv otnega načr t a. Prog ram za razvi janje učne samopodobe pa sem izva jala točno po posameznih k orakih, t ak o, k ot sem jih načr to vala.) Program za spodbujanje razvoja čustvene samopodobe Namen programa je bil prispevati k razvoju zdra v e čustv ene samopodobe – da bi se učenci počutili bolj k om pet entne na čustv e- nem področju. Pri t em delu prog rama sem si post a vila naslednje operativne cilje:  učenci se uči jo prepozna vanja čust e v;  loči jo pozitivna in negativna čustva;  pripo v edujejo o občutjih pri posame- znih čustvih;  spoznavajo pomen prizadevanja za pre vlado vanje pozitivnih čust e v;  se prek o pogo v ora uči jo ura vna vanja in obvlado vanja čust e v;  se počuti jo k om pet entne na čustv enem področju. Za izhodišče pri deja vnostih sem vzela prepozna vanje pozitivnih in negativnih čust e v . Pri t em sem učencem pokazala plakat z na jrazličnejšimi čustv enimi izrazi. Skupno smo jih razložili in poimeno vali. N ato so učenci na list narisali štiri osno vna čustva. N aslednja stopnja je bila opiso va- nje občuti j pri doživljanju posameznih čust e v . Učenci so ugoto vili, da se bolje t elesno in duše vno počuti jo, če doživlja jo pozitivna čustva. S pogo v orom smo ugo- to vili, da čustva moramo izživ eti, ka jti zadrže vanje le t eh ni dobro, sa j po vzro- ča notranje napetosti. Iz t ega je sledila ugoto vit e v , da čustva moramo izražati, v endar na socialno sprejemljiv način. S programom sem uvedla tudi pogovore v krogu. K er je bil za učence to no v način komuniciranja, sem postavila tudi jasna pra vila, ki smo jih pot em upošt e vali vsi udeleženci. Pra vila za pogo v or v krogu so bila:  na jprej učit elj predst a vi t emo;  kdor go v ori, ima v roki mehk o žogico;  vsak udeleženec ima na razpolago enak o k oličino časa;  kdor ne želi sodelo vati ima do t ega vso pravico;  vrstni red ni pomemben,  tistega, ki govori, vsi poslušajo;  prekinjanje in posmehovanje ni dovoljeno;  ob zaključku pogo v ora naredimo sku- pen zaključek. Učenci so radi sodelo vali. N a začetku sem morala v ečkrat po v edati pra vila, kasneje pa so se komuniciranja navadili. Posebej jim je bilo všeč, da so ob go v orjenju lah- k o imeli v roki žogico in da so jo pot em podali sošolcu, ki je nadaljeval pogovor. T eme, o kat erih smo se pogo varjali v kro- gu, so bile:  Ka j je zame sreča?  Dogodek, ki me je močno razv eselil.  Kak o se danes počutim? Zaka j?  Kda j sem srečen v šoli?  Kako reagiram, kadar sem jezen?  Kak o reagiram, kadar sem žalost en? Deja vnosti za spodbujanje razv oja ču- stv ene samopodobe sem z učenci izva- jala trikrat na teden po trideset minut v času neusmerjenega prost ega časa – ok oli trina jst e ure, k o smo prišli s sv eže- ga zraka. Kadar pa smo kaj izdelovali ali risali, smo z dejavnostjo nadaljevali še v usmerjenem prost em času. Ost ale de- javnosti za spodbujanje razvoja zdrave čustv ene samopodobe:  Opiso vanje čustv enih izrazo v s pomo- čjo plakat a s čustv enimi izrazi;  Opredelje vanje čust e v na negativna in pozitivna;  Opiso vanje občuti j pri doživljanju po- sameznega čustva;  Z mimik o obraza in držo t elesa v ig ri pantomima pokažejo, da so srečni, žalostni, jezni ali prestrašeni;  Izdelo vanje pustnih mask na papir nat e krožnik e;  Opredelje vanje za določeno razpolo- ženje (vpiso vanje v histog ram). Program za spodbujanje razvoja socialne samopodobe Namen programa za spodbujanje razvo- ja socialne samopodobe je bil načr tno vplivati na oblikovanje ustrezne socialne samopodobe. Operativni cilji:  Učenci se za v eda jo sv oje enkratnosti in pomembnosti,  Zna jo poudariti sv oja močna področja na socialnem področju;  Zna jo ločiti med sv ojimi notranjimi in zunanjimi značilnostmi;  Se počuti jo sprejet e v skupini;  Se uči jo tolerantnosti in sprejemanja dr ugačnosti dr ugih;  Sodelujejo pri oblik o vanju skupnih pravil obnašanja v skupini;  Se uči jo sprejemanja odgo v or nosti za počutje vseh v skupini;  Razvijajo samospoštovanje in spošto- vanje do dr ugih;  Se uči jo sproščenega na v ezo vanja sti- kov s svojimi vrstniki. Prog ram za jema tudi učenje socialnih v eščin, ki so osno va za ustrezno socialno funkcioniranje v dr užbi. Od dobre socialne samopodobe je odvisno navezovanje stikov z drugimi ljudmi in samozavesten nastop. a. Dejavnosti za spodbujanje razvoja so- cialne samopodobe:  P ogo v ori v krogu na t eme: N eka j na kar sem ponosen (nanaša se na odnose z dr ugimi ljudmi, če si k omu storil ka j dobrega). 17 Didakta | april 2013 F okus: Učit elje va samopodoba  Prijatelj je (opisovanje lastnosti dobre- ga pri jat elja).  Oblikovanje pravil obnašanja v skupini.  Moja dobra dela (doma, v šoli, pri in- t eresnih deja vnostih ali zuna jšolskih deja vnostih).  Skupno oblik o vanje seznama dobrih dejanj. b. Pravila lepega obnašanja smo zapisali in jih skupa j prebrali. Seznam naših dobrih dejanj (okvir ni):  P ozdra vljanje vseh poznanih ljudi.  Pridržanje vrat sošolcem in učit eljici, ko gremo ven.  Samoiniciativna skrb za urejenost razreda.  Velika prizadevnost pri usmerjenem prost em času.  P osojanje stvari sošolcu, ki jih potrebuje.  T olažba žalostnemu vrstniku.  P omoč sošolcu pri domači nalogi. N aloga vseh učence v je bila, da so se med seboj opazo vali, če je posameznik res storil dobro dejanje. Učenci so imeli možnost, da so dobijo zlato zvezdo tudi za dejanje, ki ni bilo na seznamu. Ostale dejavnosti za spodbujanje razvoja zdrave samopodobe: Izdelo vanje zv ezd (vsak učenec se predst a- vi z zv ezdo in jo čim lepše okrasi). Opazo- vanje vedenja sošolcev, kako se obnašajo. Izdelovanje okraskov za novo leto (prispe- va k dobremu počutju v prostor u). Izdela- va lončnice z naslo v om: O sebi mislim, da sem… Deja vnosti za spodbujanje razv oja socialne samopodobe sem izvajala trikrat tedensko po trideset minut. Program za spodbujanje učne samopodobe Namen programa je bil vplivati na obli- k o vanje učne samopodobe – pomagati učencem, da se bodo počutili k om pet en- tne na učnem področju. Operativni cilji:  Učenci spozna jo, da je njiho va naloga, da si zapomni jo, ka j ima jo za domačo nalogo (vsebinska pripra va).  Se nauči jo pripra viti delo vni prostor za opra vljanje domače nalog e.  Se navajajo na umirjanje pred pisa- njem domače nalog e.  Se nauči jo načr to vati delo.  Se uči jo smotr ne izrabe časa pri opra- vljanju domače nalog e.  Se uči jo skupnega post a vljanja krit e- rijev uspešnosti opravljene naloge.  Se uči jo samostojnosti pri delu.  Se uči jo premago vanja t eža v , učenja iz napak.  Se uči jo vztra jnosti in nat ančnosti pri opra vljanju domačih nalog.  Se uči jo samopreg ledo vanja in samo- ocenje vanja domačih nalog (g lede na krit eri je uspešnosti).  Se uči jo razmišljanja o lastnem delu. Deja vnosti za spodbujanje razv oja učne samopodobe:  P oročanje učence v o t em, ka j je za domačo nalogo.  Priprava delovnega prostora.  U mirjanje in spodbujanje k oncentra- ci je na začetku ure.  N ačrto vanje opra vljanja domačih nalog.  Postavljanje kriterijev uspešno opra- vljene domače nalog e (vsebina, oblika in pra vilnost rezult ato v)  Samopreg ledo vanje domačih nalog.  R eše vanje dodatnih nalog.  Razmišljanje o lastnem delu. Zaključek Pri umirjanju sem učencem brala zgodbi- ce na začetku učne ure in predva jala me- dit ativno g lasbo med pisanjem domačih nalog. Učenci so se ob poslušanju zgodbic zelo umirili. Včasih smo se pogo varjali o smislu pisanja domačih nalog, spodbujala sem jih tudi, na j misli jo na ka j pri jetnega, preden pričnejo z delom. V elik poudarek smo dajali in še dajemo pripravi delovne- ga prostora, ker tudi urejenost pomembno vpliva na zbrano delo. Pri načr to vanju domačih nalog smo preizkušali različne načine – na jprej sem jim pustila prost e rok e, pot em sem jim sv eto vala, na j prič- nejo s t ežjo nalogo (naloga, ki zaht e va v ečjo zbranost) in nazadnje, na j pričnejo z nalogo, ki se jim zdi na jlažja. Skupno smo oblik o vali tudi krit eri je uspešnosti: upoštevali bomo pravilnost rezultatov, črk, besed itd., vsebino – smiselnost in oblik o – est etski izg led, naloga na j bo narejena tudi v določenem času in po- dobno. Pri preg ledo vanju domačih nalog sem pazila, da sem dajala ustrezne po- vratne inf or maci je – le t e so t emeljile na osno vi post a vljenih krit eri je v uspešnosti. P oudarek je bil na spodbujanju učence v . P ostopoma sem učence na va jala tudi na samopregledovanje in samoocenjevanje domačih nalog. Pri t em sem jim pomagala z vprašanji: »Ka j si dobro naredil?«, » Ali najdeš kakšno napako?«, »Poskusi popra- viti napak e.« Učence sem tudi spodbujala, da naj razmišljajo o svojem delu, kako bi bili čim bolj učink o viti pri opra vljanju domačih nalog. Literatura A dlešič,I. (2000): P omembnost učit elje v e sa- mopodobe za pouče vanje. Didakt a, 54/55, str. 13 -16. Bro wn, S. E. (1 992): Gentle rain and lo ving sun: A ctivities f or De v eloping a Healt h y Self-con- cept in Y oung c hildren. T exas: A ccelerat ed Development Horvat, L. Maga jnaL. (1 989): Razv ojna psiholo- gija. Ljubljana. DZS. Juriše vič, M. (1 997): Deja vniki oblik o vanja samo- podobe šolsk ega otroka (magistrsk o delo). Ljubljana. U niv erza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. Juriše vič, M. (1 999a): Samopodoba šolsk ega otroka. Ljubljana. Pedagoška fakulteta v Ljubljani. Juriše vič, M. (1 999b): Spodbuja jmo razv oj zdra v e otrok o v e samopodobe v začetku šolanja. Ljubljana. U niv erza v Ljubljani, P edagoška fakulteta. Razde všek – Pučk o, C. (1 993): T eoretična iz- hodišča in neka j praktičnih napotk o v za opiso vanje otrok o vih dosežk o v in razv oja. P edagoška obzorja, 27 , str . 3 – 1 7 . Sc hilling, D. (2000): 50 deja vnosti za razvi janje čustv ene int elig ence. Ljubljana. Inštitut za razvijanje osebne kakovosti.