Zasebni posli pod firmo zadruge
Število obrtnih naibavno prodajnib. za-diug iu njihovih članov, kakor tudi pro-met, ki ga realizirajo (promet se vsako !eto poveiuje), kažejo. da imajo te za-druge tudi daaes pomembuo vlogo na trži-šču obrtnih izdelkov .Lani na primer je bilo na Hrvatskem, v Sloveniji in v Srbiji 159 zadrug s skupuo 55.2il člani, realizi-rani promet (v 1. 1955, na kateri ravni je bil tudi lani) je znašal 10.880,844.000 din. Najvefji promet. in to pretežno s prodajo koDČnih izdelkov članov. realizirajo spe-cializirane zadruge v glavnih raestih. Za-druge v notranjosti se ukvarjajo izključ-no s prodajo surovin (s preskrbo obrti), pri čemer rfalizirajo vetj1*! razliko pri cenah. Pri prodaji končnih obrtnih izdel-kov je odstotek zaslužka mininialen. Pro-daja koncnih izdelkov članov je posebno značilna za specializirane zadruge v Beo-pradu, kjer je pri skupnem prometn sed-mih zadrug v 1. 1955 v višini 1.662.S63.000 dinarjev odpadlo na prodajo končnih U-delkov približno 70 odstotkov, aa suroviue pa le 30 odstotkov.
Izkazalo se je, da je usmeritev k prodaji končnih izdelkov ob nuntnjalnem odstotku zaslužka posebno ugodna za zasebae obrt-nike, ki pod firmo socialistione družbene organizacije laže plasirajo blago na Ug in dosežejo brez niedsebojne konicurence nsrodnejšo ceno. Pa ne sanio to. Zasebni obitniki. člani nekaterih uabavn-o prodaj-nih zadrug'. prtdejo z uporabo zadružne firme na lahek način do deta ob izjemno ugodnih pogojih. Navadno gre za dela. ki jih zasebni obrtniki po predpisih ne mo-rejo opravljati. Značiien je primer beo-prajske zadruge »Venac«. ki je lani med drug^iro sklentla pogodbo s trpovskim pod-jetjem »Hraruu iz Zagre-ba. da odkupi in predela v pulpo 150 ton vrtnih jago-d. Za-rlruga naj bi bila dobila 25 dinarjev za kg. Zadruga pa je to delo odstopila dve-
ma zasebaikcmia ia ju pooblastila, da baje za ujeu račun prevzaraeta jagode od kme-tijskih zadrug v Grocki, Smederevu iu Pančevu. Zasebnika sta pri delu na terenu zaix»sl«la približao 40 delavcev. Podjetje >Hrana<c je poslalo na tereD strakovnjaka za pnlpiraiije, tako da sta bila zasebna obrtnika dejansko samo organizatorja dela. Razen tega je >Hranat delo finan-sirala z 800.000 dinarji. Zadruga pa je spet s tem denarjem finansirala obrtnika. na kntera je prenesla clelo. Z izkoriščanjem ugodnih pogojev in s kršenjem predpisov o zaposlitvi tuje delovne sile je samo eden tzmed obrtnikov pri tem delu zaslužil nad milijon dinarjev. Zanimivo je tudi to. da jfi kmetijika zadrupa v Grocki izpolnila obveznosti do teh obrtnikov v celoti. me<l-tfm ko obveznosti do socialistifnili podje-(ij niso bile izpolnjene niti 20-od«totno. Zaradi boljšega razumevanja zadeve. naj navedemo še en zanimiv podatek:* člani nabavno prodajne zadrutre ->Venac« so ve-činoma bivSi trgovci s sadjem in vrtni-nami!