Dvoličnost sindikatov S slališča tistih, ki že leta vedrijo in oblačijo na različnih funkcijah v Ljubljani, je Andrej Cimerman, naš današnji sogovornik, pogosto ne-prijeten. Trn v peti, kadar postane dialog pred delegati vroč, kajti nje-gova stališča so bila in še dalje osta-jajo stališča delavca. Morda je nje-gova nič kaj diplomatska beseda ostala preprosla in zato toliko bolj boleča, kai je ves čas opravljanja svojih funkcij (zdaj je že nekaj časa predsednik šišenskih sindikalov) ostal dalje zaposlen v »svoji« oro-djami Iskre Videomatike. Novinarji so mu dali tudi primeren vzdevek: Dežurni. Povsod se oglaša in vria s svojimi opozorili in razmišljanji. »Vse preveč se samo govori, nič pa ni konkretno narejenega za izboljša-nje gospodarstva. Nili v organizaci-- jah združenega dela, niti v okviru splošne in skupne porabe ni prisot-nega ustvarjalnega ncmira v smislu racionalizacij. Ves čas samo ugotav-Ijamo, da je treba nekaj spremeniti, ko pa se s temi zahtevami soočimo, pa ugotovimo, da je tisto, kar ima-mo, že opredeljeno s plani. Potem vztrajamo, da je treba prav take pla-ne tudi realizirati, pa če so načrti dobri ali ne. Ko smo na skupščini mesta obravnavali zadnje rezultate gospodarjenja, smo ugotovili, da tu močno zaostajamo. Seveda pa smo vse naredili na področju skupne in splošne porebe. Infrastruktura pobe-re vse, kar ji je bilo zagotovljenega po samoupravno dogovorjeni poti med izvajalci in uporabniki. Če ho-čemo kaj doseči, se moramo zaveda-ti, da je treba s spremembami začeti na vseh ravneh hkrati. Dejstvo je, da lahko v organizacijah združenega de-la samo ugotavljajo, kako padajo vsa bremena na njihove rame.« - Kam je Sel razporejeni do-hodek? »Lani je šlo 48,1 odstotka za skup-ne in splošne potrebe, in del dohod-ka za druge namene. V letošnjem prvem polletju pa je ta odstotek zra-sel že na 54,5 odstotkov. Taki so podatki za gospodarske ozd v Šiški. Podatki potrjujejo, kar sem rekel: ne poraaga varčevati le na enem po-dročju, saj je vse med seboj pove-zano. V ozd bi kazalo maksimalno reali-zirati proizvodnjo tržno zanimivih artiklov, tudi s prezaposlitvijo, če-prav le za določen čas. Z delavci iz drugih delov delovne organizacije. To so tisti komercialni manki oziro-ma presežki« — Navadno govorimo o tehnolo-ških presežkih. »Ne pristajam le na tehnološke presežke. Danes smo soočeni z zapr-tostjo posameznih ozdov, čeprav imajo trg in zanimiv program, manj-ka pa jim ljudi za realizacijo. Lahko bi jih dobili iz drugih ozdov, kjer trenutno nimajo tako zanimivega proizvodnega programa. Pri tem upoštevam tudi sezonski značaj dela. To smo v Šiški že tudi preskusili: v Iskri Videomatiki in Dekorativni. V Videomatiki je bilo preveč dela, v Dekorativni premalo. Brez vsake pravne telovadbe so nekateri delavci iz Dekorativne delali nekaj časa v Is-kri, čeprav so bili še dalje v delov-nem razmerju v Dekorativni. Delo je bilo končano, medtem ga je bilo več tudi v Dekorativni, pa so se vrnili.« — Ali se v sindikatu pogovarjate o takih zamenjavah? »Dal sem pobudo, da bi se začeli pogovarjati o komercialnih viških in mankih. V gospodarstvu Siške so vsi ozdi na nek način sezonarji. So ob-dobja. ko trg požira vse in druga, ko tega ni. Toda. za zdaj še ni dovolj pripravljenosti. Vendar se nekatere organizacije združenega dela pogo-varjajo med seboj o »izmenjavi« de-lavcev. — Kaj pa je z inslihicijami izven združenega dela? »Upravnih organov, sisov, raznih strokovnih skupnosti in združenj ter podobnih institucij, ki naj bi vse slu-žile gospodarstvu je v Sloveniji po nekatehh podatkih okrog 1.700. Bi-rokracijo bo treba »odrezati« na vseh koncih. Primer je Zdravstveni dom Ljubljana, kjer so delavci pred ča-som grozili, da bodo stavkali, ker za opravljeno delo niso bili dovolj pla-čani, češ da so njihova sredstva blo-kirana na sisu. Podatke smo zahteva-li in dobili od strokovnih služb sisov, od strokovnih služb UKC in Zdrav-stvenega doma Ljubljana o tem, ko-liko denarja odvaja zanje gospodar-stvo in koliko ga dejansko dobijo v roke izvajalci, koliko pa gre za delovanje trikratne strokovne hori-zontale. Pa so bili podatki o isti stva-ri popolnoma različni. To pomeni, da sploh ne vedo, kako in kje se denar uporablja. Vrinjena struktura birokracije si izmišlja razne admini-strativne postopke, da s tem upravi-čuje svoj obstoj, učinka pa ni nobe-nega. Samo UKC rabi na leto 300 starih milijard dinarjev za svoje ad-ministrativno »prikazovanje podat-kov«, papirja pa ta administracija »izdela« toiiko, da ga morajo odva-žati v kombiju.« — AK ne bi bO ravno sindikat pri-meren prostor za srečanje med biro-kracijo in gospodarstvom? »To srečanje bi morali opraviti še pred koncem leta, skupaj bi morali ugotoviti, koliko denarja »imamo« in kaj si sploh lahko še privoščimo. Go-spodarstvo se počuti preobremenje-no, dejavnosti pa prikrajšane za ne-moteno izvajanje osnovnih dejavno-sti. To je podobno odnosu med pot-niki in Mestnim potniškim prome-tom: prvi bi se vozili zastonj, drugi bi pa radi čim več zaslužili.« — Kljub vsemu pa so ljudje v sisih in v gospodarstvu enako zaposleni delavci in tudi člani sindikata. »Sindikat nastopa v čudni dvojni vlogi. Hudo mi je, ko poslušam de-lavce v združenem delu in pomislim, kako naj sindikat vozi akcijo v ne-produktivnih sferah, ki so izven go-spodarstva. Odločiti se bomo morali, kakšna stališča zavzeti in kakšno vlo-go bo imel sindikat. Potreben bo do-miseln in selektiven pristop, veliko strokovnega dela, da bi protislovja zgladili, da bi imeli po eni strani zaupanje delavcev izvajalcev in de-lavcev iz področja birokracije. Dvoj-ne vloge ne bomo mogli več igrati. Šele^ ko bo vsak zaposleni čutil, da je konkurenca za njegovo delovno me-sto dovolj močna in da mu odločba o delovnem mestu n^ zagotavlja tega mesta ob lenobnem obnašanju, se bomo začeli počasi pomikati k višjim tehnološkim ravnem, k novim proiz-vodnim programom, zmanjševanju stroškov itd.« Lada Zei