© Nova univerza, 2018 DIGNIT AS Revija za človekove pravice Slovenian journal of human rights ISSN 1408-9653 Istrski in kvarnerski statuti kot zgodovinski ustavni dokumenti Helena Rejc Article information: To cite this document: Rejc, H. (2018). Istrski in kvarnerski statuti kot zgodovinski ustavni dokumenti, Dignitas, št. 77/78, str. 243-270. Permanent link to this doument: https://doi.org/ 10.31601/dgnt/77/78-11 Created on: 16. 06. 2019 To copy this document: publishing@nova-uni.si For Authors: Please visit http://revije.nova-uni.si/ or contact Editors-in-Chief on publishing@nova-uni.si for more information. This work is licensed under a Creative Commons Attribution-NonCommercial 4.0 International License. 243 DIGNITAS n Istrski in kvarnerski statuti kot zgodovinski ustavni dokumenti Istrski in kvarnerski statuti kot zgodovinski ustavni dokumenti Helena Rejc PovzeTek v srednjeveškem obdobju so na območju Istre in kvarnerja nasta- li prvi statuti in zakoni v pisni obliki. v času visokega srednjega veka, v začetku 13. stoletja, je bila Istra del vojvodine kranjske, medtem ko je oblast nad zahodno in južno Istro prevzemala Beneška republi- ka. območje kvarnerja z otoki je spadalo pod ogrsko. območje, na katerem so nastali prvi srednjeveški pravni dokumenti, je danes del hrvaškega ozemlja. v času njihovega nastanka pa do nedavnega je bil to del naše skupne domovine, zato pri prebiranju dokumentov naletimo na marsikatero slovensko ime. Dokumenti so bili napisani v različnih jezikih in pisavah, nekateri med njimi v glagolici. kljub temu da so bili akti prevedeni v sodobni hrvaški jezik, pri analizi- ranju naletimo na težko razumljive določbe, ki so jih raziskovalci in preučevalci dostikrat povsem različno interpretirali. Do različnega razumevanja pa je prihajalo tudi zaradi napak prepisovalcev in zara- di obrabljenosti dokumentov, ki jih je načel zob časa. Srednjeveški pravni akti nam s svojimi določbami prikazujejo vsakdanje življenje takratnih prebivalcev v povezavi s fevdalnim gospodarjem, občin- skim ustrojem in cerkvijo. v njih najdemo vrednote, ki so bile po- membne tedaj, in tiste, ki so v veljavi še danes. zapisi v zakonih, sta- tutih in urbarjih nam kažejo boj podložnikov za uveljavljanje pravic in na drugi strani obveznosti, ki jim jih je nalagal fevdalni gospod. k ažejo nam tudi bistvo tedanjega življenja: obdelovanje zemlje, skrb za živali in skrb za javno dobro v okviru svoje komune. 1 Ključne besede: statut, zakon, ustava, glagolica, Istra, kvarner. 1 Helena Rejc, 2017. Besedilo tega prispevka je povzeto in prirejeno po magistrskem delu z naslovom Statuti z istrskega in kvarnerskega območja kot zgodovinski ustavni dokumenti, nastalega pod men- torstvom prof. dr. Arneja Marjana Mavčiča (Fakulteta za državne in evropske študije, kranj, 2017). 244 DIGNITAS n Ustavno pravo in pravna argumentacija Istrian and kvarner municipal by-laws as historical constitutional documents ABSTRAcT The area, in which arose the first medieval legal documents, laws, statutes and land registries, is now a part of the croatian territory. At the time of their appearance until recently this part, however, was a part of our common homeland, so reading the documents we come across many Slovenian names. The docu- ments that we dealt with, had been written in various languages and alphabets, among which the greatest attention, we dedicate the Glagolitic. Despite the fact that the acts were translated into modern-day croatian language, when analysing we come across difficult-to-understand provisions, which were often quite diffe- rently interpreted by the explorers and researchers. causes for a different understanding were also due to errors made by the crib- bers and due to the wear and tear of the documents, which were affected by the ravages of time. With their provisions the medieval legal acts show us the daily life of the then inhabitants in relation to the feudal master, the district structure and the church. In the documents, we find values that were important at the time, and those that are in force even today. The records in the laws, statu- tes and land registries show us serfs battles for their rights and on the other side the obligations imposed on them by the feudal Lord. They also show us the essence of life in that period: tillage, caring for animals and concern for the public good in the context of their community. Keywords: statute, law, constitution, Glagolitic alphabet, Istria, the kvarner. 1. Predstavitev nekaterih srednjeveških istrskih in kvarnerskih pravnih aktov Prvi pravni predpisi, ki so urejali medsebojna razmerja v okvi- ru posamezne komune, so začeli nastajati v okviru manjših sku- pnosti, saj je bila najvišja oblast od prebivalcev Istre in kvarnerja precej oddaljena. Predpisi so določali pravice in obveznosti v raz- merju s fevdalnimi gospodi, podložnikom pa dokaj avtonomno 245 DIGNITAS n Istrski in kvarnerski statuti kot zgodovinski ustavni dokumenti življenje in predvidljivo raven varnosti. vsebino teh predpisov v posameznih segmentih lahko razumemo že kot prve osnutke de- mokracije, saj so pristojni občinski veljaki na določenih področjih s temi pravnimi akti strogo omejili nekatere pravice knezom in drugim vladarjem. v inodolski zakon iz leta 1288 je prvi celovito ohranjeni pravni spomenik v hrvaškem jeziku. Starejša na slovanskem področju je le Ruska pravda, ki je bila napisana približno med 11. in 13. stole- tjem. 2 Najstarejši predpis je zakon sudni ljudem iz 9. stoletja, kate- rega avtor je bil po vsej verjetnosti Metod. k asneje so na območju vzhodne Istre in kvarnerja nastajali še drugi zakoni in statuti, in si- cer Trsatski zakon (1640), veprinški zakon (1507), Grižanski urbar (1544), Senjski statut (1388), krški (v rbniški) statut (1388), 3 Mo- ščeniški statut (1616), 4 zakon mesta k astav (1400), creški (osor - ski) statut (1640) 5 in Statut mesta Reka (1530). 6 v istem obdobju sta pri nas nastala Piranski (1274) 7 in Izolski statut (1360). 8 v inodolski zakon je napisan v glagolici, v sodobni hrvaški jezik pa ga je prevedel Lujo Margetić. 9 Nastal je leta 1288 in za hrvaški narod predstavlja enega najpomembnejših kulturnih spomenikov in tudi enega pomembnejših evropskih srednjeveških dokumen- tov. 10 2 Srednjovjekovni zakoni i opći akti na kvarneru / priredio, napisao popratne studije i preveo Lujo Margetić. zagreb: Nakladni zavod Globus, 2012, str. XI. 3 Imenovan tudi vrbnički, vrbenski statut. 4 Simoniti, vasko, Statut Moščenic iz leta 1616. v: Acta Histriae, 1994, št. III, str. 97–112. 5 Lujo Margetić (op. pod črto št. 2). 6 Statutum terrae Fluminis anno MDXXX = Statut grada Rijeke iz godine 1530 = Statuti concessi al comune di Fiume da Ferdinando I nel MDXXX / [prijevod na hrvatski] zlatko Herkov, [prijevod na talijanski] Silvino Gigante; [prijevod na talijanski »Uvodnog slova«, traduzione in italiano della »Nota introduttiva« Melita Sciucca]. Rijeka = Fiume: IcR – Izdavački centar Rijeka, 2001. 7 Prvi ohranjeni Piranski statut izhaja iz leta 1274 in velja za najstarejšega na območju nekdanje Jugo- slavije (D. kos, 1989, str. 161). Piranski statut je tudi najstarejši tovrstni dokument v zgodovini Istre (M. Pahor in J. Šumrada, 1987, str. 17). Napisan je bil v latinskem jeziku. Pri nas se je s študijami Piranskega in Izolskega statuta ukvarjal Dušan kos. Spremno študijo k Statutu Piranskega komuna iz leta 1384 (faksimile) sta pripravila Darko Darovec in Janez Šumrada. obsežne redakcije Piranskega statuta je pripravila Darja Mihelič (D. kos, 1989, str. 161). 8 Izvirnik Izolskega statuta iz leta 1360 je ohranjen še danes. Pravno ureditev komunskega življenja so sestavljavci razdelili na tri vsebinsko zaokrožene knjige. »Prva zajema 95 členov iz kazenskega prava, druga 114 oštevilčenih členov in 4 neoštevilčene s civilnopravnega področja, tretja pa 115 (od tega dva neoštevilčena) členov o organizaciji občinske uprave, uradnikih in njihovih nalogah. vsa besedila so latinska, s številnimi beneško-istrskimi lokalizmi in v skopem pravniškem slogu« (D. kos, 2006, str. 14). knjigo Stari Izolski statut sta prevedla in opremila s študijo Dušan kos in Mitja Sadek, k delu Statut izolskega komuna iz leta 1360, ki vsebuje tudi faksimile, in delo Statut izolskega komuna pa je s štu- dijami prav tako obogatil Dušan kos. 9 Lujo Margetić (op. pod črto št. 2), str. 7. 10 Margetić, Lujo, v inodolski zakon. Rijeka; Novi v inodolski: Skupština općine Rijeka [ ... et al.], 1989. str.1. 246 DIGNITAS n Ustavno pravo in pravna argumentacija v inodolski zakon v uvodu in svojih začetnih določbah ozna- čuje v inodolce kot svobodne ljudi, ki knezu in cerkveni oblasti priznavajo le toliko omejitve svoje svobode, kolikor je nujno po- trebno za vzdrževanje varnosti, reda in miru. v nadaljevanju zakona pa že lahko zaznamo fevdalčevo priso- tnost. Tudi končne določbe zakona močno izražajo voljo kneza in so v popolnem nasprotju z začetnimi določbami. kot pravi Margetić, ta dvojnost zakona z močno poudarjeno samoupravo prebivalcev v inodola na eni strani in z grobo silo fev- dalne oblasti na drugi strani odraža tragično usodo naroda skozi stoletja. 11 Podrobna analiza posameznih členov, opravljena tudi s strani drugih avtorjev, ki jih navaja Margetić, pa kaže na veliko možnost za obstoj starejše različice v inodolskega zakona, ki pa se, kot je do zdaj znano, ni ohranila. Na to napotuje npr. 7. člen, v katerem besede »kot je že bilo povedano« nimajo podlage v tej različici v inodolskega zakona. Če bi predpostavke o obstoju sta- rejšega v inodolskega zakona držale, so na podlagi tega v inodolci svoje medsebojne odnose urejali na samoupraven način. 12 v v inodolskem zakonu je največ členov namenjenih kazenske- mu pravu. Pisci zakona so želeli kneza omejiti pri samovoljnem kaznovanju, zato so z 39. členom omejili višino kazni za vsako ka- znivo dejanje, navedeno v tem zakonu, na največ 6 liber. Podobno so se želeli zaščititi tudi knezi in njihov nadzor pri sestavi zakona je jasno razviden v več členih. 13 kot glavno dokazno sredstvo so v v inodolskem zakonu naj- pogosteje navedeni pričanje in prisege. za različna kazniva deja- nje je določeno različno število prič, če obtoženi ni našel dovolj prič, pa je lahko namesto njih sam prisegel tolikokrat več, kolikor prič mu je manjkalo. S tega stališča se zdi dokazni postopek precej enostaven. 14 Nekaj členov v v inodolskem zakonu je namenjenih obligacij- skemu pravu, sklepanju poslov in izpolnjevanju pogodbenih ob- veznosti, ni pa jih veliko, saj so bili prebivalci večinoma poljedelci, ki so se s hrano oskrbovali sami v okviru družinskega kroga. zanimiv je 45. člen, ki govori o sklepanju nepremičninskih po- slov. Takšne pogodbe naj bi se sklepale na t. i. »likofu«. Margetić 11 Lujo Margetić (op. pod črto št. 2), str. 51. 12 Prav tam, str. 52. 13 Prav tam, str. 45. 14 Prav tam, str. 45. 247 DIGNITAS n Istrski in kvarnerski statuti kot zgodovinski ustavni dokumenti razlaga, da je beseda v te kraje prešla z nemškega področja oz. od Slovencev, ki smo bili v tistem času pod nemško oblastjo. Likof pomeni gostijo, pravni posli v zvezi z nepremičninami pa naj bi se na ta način sklepali zato, da bi prisotnim, ki so bili obenem priče, še dolgo ostali v spominu. Trsatski zakon obsega 81 členov. Napisan je bil 24. aprila 1640. Raziskave potrjujejo, da je na območju Trsata obstajal tudi Trsat- ski zbornik, vendar si poznavalci o času in viru njegovega nastanka niso povsem enotni, je pa zelo verjetno, da ga je sestavil trsatski žu- pnik Jeronim Genova, 15 ki je bil na tem položaju do leta 1739. kot razlaga Margetić, je Trsatski zakon del Trsatskega zbornika, zakon pa se je, podobno kot v mnogih drugih istrskih in dalmatinskih mestih, imenoval tudi statut, 16 torej sta bila v uporabi oba naziva. Največji del Trsatskega zakona je posvečen kazenskemu pra- vu z navedenimi dokaznimi postopki, najdemo pa tudi določbe dednega prava in določbe v zvezi z lastninsko pravico. Trsatski zakon na več mestih omenja plačilo starcem. To bi lah- ko pomenilo, da so uživali velik ugled, saj je iz zakona razvidno, da so bili starci člani »občinskih svetov« in da so s plačilom globe starcem na nek način skrbeli za njihovo »pokojnino«. Veprinški zakon 17 v svojem uvodnem delu navaja dve letnici, v prvem uvodu leto 1505 in v drugem 1507. obema uvodoma sledi 46 členov. veprinški statut (zakon veprinački iz 1507) je temeljni pravni dokument srednjeveške veprinške občine. Napisan je bil v čaka- vskem narečju hrvaškega jezika v pisavi glagolici. 18 veprinški zakon je napisan na treh listih papirja, ki so poško- dovani od vlage in slabo čitljivi. Registrirani so starejši predpisi, o katerih so se izrekli starci. zakon obsega najosnovnejše predpise o kapetanu (1–4), kazenske določbe (5–24) in ostale predpise v zvezi z občinskimi funkcionarji. Statut je shranjen v prostorih Hr- vaške akademije znanosti in umetnosti v zagrebu. 19 15 Margetić, Lujo in Moguš, Milan,1991, zakon trsatski. Rijeka: Izdavački centar Rijeka, 1991, str. 26. 16 Lujo Margetić (op. pod črto št. 2), str. 111. 17 Prav tam, str. 153. 18 Darinko Munić, 2008, Istarska enciklopedija. veprinački statut (zakon veprinački iz 1507), 2008. URL: http://istra.lzmk.hr/clanak.aspx?id=2928 (zadnjič obiskano 19. 4. 2017) 19 klen, Danilo, Statuti, urbari, notari: Istre, Rijeke, Hrv. Primorja i otoka. Rijeka: Historijski arhiv, 1968. str. 41. 248 DIGNITAS n Ustavno pravo in pravna argumentacija Margetić je pri svojem raziskovanju veprinškega zakona upo- števal vse dotedanje prepise in prevode tega zakona in tiste člene, pri katerih je naletel na bistvena odstopanja, vse temeljito anali- ziral in osvetlil ter nakazal na možnost popolnoma drugačnega pomena posameznega člena ob drugačnem prepisu oz. prevodu. Margetić tudi meni, da so nekateri členi zakonu, napisanem leta 1507, dodani naknadno. 20 Grižanski urbar je bil napisan leta 1544 in ni razdeljen po čle- nih, pač pa obsega strnjeno besedilo. v uvodnem stavku seznanja »milostljivo gospodo« in njihove namestnike z grižanskimi starimi pravimi zakoni. v nadaljevanju določa dajatve, ki pripadajo gospodi in graj- skim nameščencem. Natanko določa tako denarne dajatve kot dajatve v naturalijah, npr. količino vina, pripadajoča kosila, ve- čerje in količino pšenice. Določa tudi delovne obveznosti, kot je okopavanje vinograda, stražarjenje pri mestnih vratih, raznaša- nje pošte, s katero se izmenjuje obveščanje o turški nevarnosti, do najbližjih mest, Bribirja in Drivenika. v urbarju so navedene tudi obveznosti kmetov pri gradnji gradu. kmet je dolžan pri- spevati seno in nasaditi vinograd ter ga vzgojiti na lastne stro- ške, kasneje pa ga okopavati za plačilo. obenem Grižanski ur - bar sodnika in še nekatere grajske uslužbence odvezuje vseh dajatev v času njihovega službovanja. Druga polovica tega dokumenta vsebuje pritožbe občanov zoper upravitelja Gusića. Pritožbe se nanašajo na delo, ki ga morajo opravljati, pa zanj niso zadolženi, in sicer: čiščenje in okopavanje vinogradov ob morju in ob mestu, izdelovanje grad- benega lesa, razvažanje desk in nošenje drv, popravilo cest in prevoz soli. za nekatera dela, za katera pa so zadolženi, niso prejemali plačila in tudi ta so navedena v drugem delu urbarja. Pritožbe se nanašajo tudi na odvzem pravice do trgovanja, ki so jim jo prevzeli crikveniški patri, in na odvzem tretjega dela dohodka v letu, v katerem jih je že narava sama dovolj kaznova- la. Pritožba pravi, da upravitelj Gusić z njimi ravna slabše kot s sužnji in z živino. v zaključku Grižanskega urbarja so količinsko navedene daja- tve, ki jih morajo posamezniki prispevati fevdalnemu gospodu. 21 20 Lujo Margetić (op. pod črto št. 2), str. 143. 21 Lujo Margetić (op. pod črto št. 2), str. 173–177. 249 DIGNITAS n Istrski in kvarnerski statuti kot zgodovinski ustavni dokumenti Rokopis Grižanskega urbarja je napisan v glagolici na papirju. v originalu se je imenoval »zakoni puka Griökoga« in je bil datiran na 1. februar 1544. Tiskana izdaja je izöla leta 1844 in je shranjena v Arhivu JAzU (zdaj verjetno Hrvaöka akademija znanosti in ume- tnosti) v zagrebu. 22 Senjski statut iz leta 1388 sestavlja 130 členov in dodatke o pravicah senjskih plemičev (členi 131–168). Napisan je v bene- škem narečju italijanskega jezika. Čeprav na prvi pogled statut daje vtis neurejenosti, je v primerjavi z doslej navedenimi pravni- mi akti vendarle nekoliko bolj sistematično urejen. Po Margetiću bi vsebino statuta lahko razvrstili na naslednji način: 1–17 Pravice plemičev in občanov 18–22 občinski organi 23–26 Nepremičnine 27–42 Postopki 43–68 k azensko pravo 69–130 Razno Na področju postopkovnega prava Senjski statut v nekaterih členih predpisuje roke, v katerih se mora pozvana oseba odzva- ti na poziv. eden od teh primerov je poziv toženi osebi, ki se jo poziva na sodišče trikrat. Če se tudi tretjič ne odzove, avtomatsko izgubi spor. Členi, ki jih lahko uvrstimo na področje kazenskega prava, največkrat predpisujejo denarne kazni. Senjski statut pa določa tudi smrtno kazen za posilstvo in za krajo v vrednosti nad 100 li- ber. Stvarno in obligacijsko pravo v Senjskem statutu vsebuje določbe, ki se nanašajo na nepremičnine. kot navaja Margetić, se te določbe bistveno razlikujejo od podobnih, ki sledijo klasične- mu rimskemu, Justinijanovemu in modernemu pravu. v primeru priposestvovanja Senjski statut namreč ne zahteva niti dobrover- nosti niti naslova (titule), ampak se zadovolji le z uživanjem nepre- mičnine v neprekinjenem obdobju 30 let pod pogojem, da tisti, ki želi priposestvovati nepremičnino, v tem obdobju dotedanjemu lastniku ni ničesar plačeval. 23 Tudi v Senjskem statutu je pri prepisovanju prihajalo do napak in pomanjkljivosti ter do različnih razlag avtorjev, ki so raziskovali 22 Danilo klen (op. pod črto št. 20), str. 57. 23 Lujo Margetić (op. pod črto št. 2), str. 205–211. 250 DIGNITAS n Ustavno pravo in pravna argumentacija statut. Nekatere določbe so nejasne in interpretirane v skladu z razumevanjem raziskovalcev. Krški, imenovan tudi Vrbniški (orig. Krčki, Vrbanski, Vrbnički, Vrbenski statut) Poimenovanje statuta izhaja iz dejstva, da v fizični obliki obsta- jata dva statuta. Statut krka (prepis iz 16.–17. stoletja), pisan v latini- ci, hrani Narodna in univerzitetna knjižnica v zagrebu. Sestavljen je iz treh knjig. Prva knjiga vsebuje določbe o sojenju, dokaznem postopku pred sodiščem, pogodbah, morski plovbi itd. Druga knjiga vsebuje določbe, ki se nanašajo na občinske funkcionarje, tretja knjiga pa poglavja v zvezi s poljedelstvom in z živinorejo. 24 Statut vrbnika iz leta 1388, prepisan v 16. stoletju, pa je napisan v glagolici in obsega odredbe iz različnih obdobij, tudi izpred leta 1388, druge pa izhajajo iz obdobja beneške vladavine. 25 Na sliki 1 vidimo del ohranjenega dokumenta, napisanega v glagolici. 24 Danilo klen (op. pod črto št. 20), str. 47. 25 Prav tam, str. 46. Slika 1: vrbniški statut Vir: Vrbniški statut (2015) (e-vir). 2 51 DIGNITAS n Istrski in kvarnerski statuti kot zgodovinski ustavni dokumenti »vrbnik se nahaja na severovzhodni obali otoka krk … kraj je bil naseljen že v prazgodovinskem obdobju. v času srednjega veka je frankopansko mesto (kaštel), ki v letu 1388 dobi statut, pisan v glagolici. v pisnih virih se prvič omenja kot kaštel že v Listini »slavnega Dragoslava« iz leta 1100. v vrbniku so se do danes ohra- nili ostanki srednjeveškega obrambnega zidu s stolpi. v starem mestnem jedru so ostanki glagolice izklesani v kamen in so vidni na nekaterih stavbah. Najbolj značilen in pomemben del starega jedra predstavlja ulica klančić, ki je najožja ulica na svetu s preme- rom okoli 50 cm … vrbnik je znan po prvem tiskarju na območju Hrvaške, imenoval se je Blaž Baromić. 26 Statut v obliki, kot jo objavlja Margetić v knjigi Srednjovjekov- ni zakoni i opći akti na kvarneru, je prvi natisnil Ivan k ukuljević Sakcinski leta 1852. Ta prepis je k ukuljević imenoval Statut otoka krka, čeprav se v njem nahajajo številne določbe, ki se nanašajo samo na vrbnik. To poimenovanje je obdržal, saj je menil, da je poglavitni del knjige statut, ki obsega prvih 19 strani in je bil na- menjen celotnemu otoku krku. Rački in Črnčić, ki sta se tudi ukvarjala z raziskovanjem statuta, sta ga nato poimenovala »Statut vrbanski a donekle i svega krčkega oto- ka«. kot pravi Margetić, ima beseda statut več pomenov. Je posame- zni predpis, je kodifikacija, je pa lahko tudi knjiga, v kateri so zbrani vsi predpisi, ki se nanašajo na neko mesto ali stvar. Prva dva pome- na bi ustrezala temu, kar pravniki imenujejo materialnopravni vir (fons iuris essendi), tretje poimenovanje pa bi ustrezalo formalno- pravnemu viru (fons iuris cognoscendi). objavljena zbirka predpi- sov predstavlja statut v vseh treh pomenih. kodifikacija iz leta 1388, ki se je nanaöala na celoten otok krk, izrecno pravi »to je ötatut«. Predpisi, dodani leta 1470 z namenom urejanja odnosov med vrbni- kom in Baöko (kraj na otoku krku), se prav tako imenujejo »ötatut«. enako pa se je imenovala tudi knjiga sploönih pravnih predpisov, pomembnih za vrbnik, ki jo je moralo sodišče leta 1484 po nalogu vladarja krka »ta list prepišite v vaš štatut« dodati v statut. 27 Margetić v izogib nejasnostim poglavitno vsebino vrbniške knjige predpisov, to je prvih 19 strani, poimenuje Statut otoka krka iz 1388. leta, celo knjigo pa, kot formalnopravni vir, vrbniški statut. 28 26 Najlepši izleti po Hrvaški, http://hr-cro.com/croatia/krk_vrbnik/slo (zadnjič obiskano 16. 5. 2017). 27 Lujo Margetić (op. pod črto št. 2), str. 251. 28 Prav tam, str. 252. 252 DIGNITAS n Ustavno pravo in pravna argumentacija Tekst vrbniškega statuta je izjemno obsežen. kot rečeno, se prvi del nanaša na krk in je v Margetićevi interpretaciji razdeljen na prvi, uvodni sestavek, nadaljnjih 19 strani pa na poglavja (gla- ve). Naslovi nad posameznimi poglavji verjetno niso sestavni del originalnega teksta iz leta 1388, ampak jih je naknadno dodal pre- pisovalec statuta, da bi olajšal njegovo uporabo. 29 enako kot doslej navedeni statuti in zakoni se začenja »v božjem imenu«, z navedbo datuma 15. junij 1388 in s stavkom »To je statut«. Navedena sta kneza, gospod Štefan in gospod Anž, ki sta prisluhnila pritožbam prebivalcev, in gospodje Lovro, Ivan, Pavao in podknez Dokša, ki so skupaj z dobrimi možmi sestavili ta statut. Statut vsebuje določbe kazenskega prava, splošnega in obligacijskega prava in predpisuje kazenske postopke. Postopek in kazni so določeni le za nekatera kazniva dejanja, ki jih lahko razdelimo na kazniva dejanja proti telesni integriteti, kazniva dejanja zoper čast, kazniva dejanja zoper imetje, kazniva dejanja zoper pravosodje, kazniva dejanja zoper javni red. Predvidene kazni v Statutu krka iz leta 1388 so smrtna kazen z obglavljenjem za posilstvo, krajo nad 50 liber in za tretjo krajo, sežig zločinca za kaznivo dejanje zastrupitve, privez na sramotilni steber za grožnjo zastrupitve in denarne kazni za vsa ostala kazni- va dejanja. 30 Dokazna sredstva po statutu so naslednja: predmet kaznivega dejanja, priznanje, priče, prisega, porotniki, tortura (mučenje) in ostalo. 31 zanimiva pa je tudi določba obligacijskega prava, ki pravi, da nadomestilo za uporabo pašnika ne zastara, iz česar Margetić skle- pa, da ostale obveznosti po tem statutu imajo zastaralni rok (mor- da 30 let), in pravi, da staro hrvaško pravo ni poznalo podobnega pravnega predpisa. 32 Zakon kaštela Mošćenice – Moščeniški statut iz leta 1637, je v standardnem hrvaškem jeziku v knjigi Srednjovjekovni zakoni i opći akti na kvarneru objavil Lujo Margetić. Moščeniški zakon je bil še pred nekaj desetletji poznan le po t. i. Reškem rokopisu, ki ga v zbirki Statuti općina hrani Državni arhiv na Reki. 29 Prav tam, str. 59. 30 Prav tam, str. 265–270. 31 Prav tam, str. 273. 32 Lujo Margetić (op. pod črto št. 2), str. 278. 253 DIGNITAS n Istrski in kvarnerski statuti kot zgodovinski ustavni dokumenti obstaja pa tudi Ljubljanski rokopis, ki ga hrani Arhiv Re- publike Slovenije in katerega nemški prevod je leta 1994 objavil vasko Simoniti. kot pravi Margetić, je po Simonitijevi zaslugi in- terpretacija nekaterih odredb, ki jih vsebujeta oba pravna doku- menta, postala bolje razumljiva. S to objavo pa je postal jasnejši tudi vpogled v družbeno življenje Mošćenic v 17. stoletju. Ljubljan- ski rokopis vsebuje manj odredb od reškega, kar je razumljivo, saj so bile nekatere določbe, ki so namenjene le občinskim zadevam, nepomembne za nadrejeno oblast. Tretje besedilo, imenovano Zagrebški rokopis, pa je shranjeno v Hrvaškem državnem arhi- vu. Prepisano je bilo leta 1661 in ne vsebuje določb, ki so do takrat prenehale veljati. 33 zakon ali statut Mošćenic v vseh njegovih različicah so preu- čevali številni hrvaški raziskovalci, pri nas pa je najstarejši primer, zapis iz leta 1616 z letnico 1483, obravnaval dr. vasko Simoniti. Pra- vi, da »ta »original« nudi morda najustreznejši vpogled v upravno, sodno in davčno podobo ter tudi v vsakdanje življenje moščeni- ške občine v 15., predvsem pa v 16. stoletju. »Statut z nekaterimi določbami vzpostavlja razmerje do svojega fevdalnega gospoda, z navedbo sodnih sklepov (lahko bi rekli nekakšna 'casebook') in zapisom običajnega prava pa vzpostavlja notranjo samoupravo in družbeno ravnotežje na področju, ki ga zajema občina.« 34 Zakon mesta Kastav – Kastavski zakon izhaja iz leta 1400. Rokopis iz leta 1845 v hrvaškem jeziku je shranjen v arhivu Hrvaške akademije znanosti in umetnosti. Leta 1890 ga je objavil F. Rački. k astavski zakon je bil preveden v nemški in italijanski jezik. 35 Pri nas je ta zakon raziskoval dr. Josip Žontar in svoja dognanja z naslovom k astavščina in njeni statuti do konca 16. stoletja objavil v zborniku znanstvenih raz- prav Juridične fakultete v Ljubljani leta 1946. Žontarjev prispe- vek je v svoje delo, zakon grada k astva od Letta 1400, v katerem so osvetljeni družbeni odnosi v kastavski občini in objavljene razprave o k astvu in k astavskem statutu, vključil Darinko Mu- nić. Že pred Žontarjevim prispevkom se je, kot navaja Munić, s kastavskimi statuti ukvarjal študent ljubljanske Pravne fakultete ciril Mikuž, ki pravi: »Slika ustroja avtonomnih občin, ki nam 33 Prav tam, str. 351–366. 34 Simoniti, vasko, Statut Moščenic iz leta 1616. v: Acta Histriae, 1994, št. III, str. 105. 35 Lujo Margetić (op. pod črto št. 2), str. 401. 254 DIGNITAS n Ustavno pravo in pravna argumentacija jo kažejo statuti, katerih redakcije so se izvršile v 15., 16. in 17. stoletju, pa ni zgolj slika ustroja občin iz 15., 16. in 17. stoletja, ampak starejša, kajti zakoni, ki so jih prebivalci zbrali in zapisali v statutih, so v veliki meri stari običajni zakoni, ki so nastali že davno pred prvimi redakcijami statutov.« 36 v literaturi o k astavskem zakonu naletimo na mnenje, da je velik del njegovih najstarejših odredb prevzet iz običajnega prava, kar priča o njegovi globoki starosti, in napotuje na pri- merjave s prastarimi slovanskimi zakoni, kot jih vsebuje Ruska pravda. 37 od 6. do 19. člena statut obravnava kazensko pravo. Najpo- membnejši delikt je bila tatvina. Statut vsebuje tudi določbe iz procesnega prava in predpise iz civilnega prava. Med pravnimi izrazi, navedenimi v k astavskem statutu, večkrat naletimo na besedo »zarok«. Po Žontarjevem mnenju gre za neko dodatno globo, ki jo je moral plačati storilec v primeru tatvine na polju, v vinogradu in pri utajah. Ljubljanski rokopis pa to globo imenuje »denar od prijave delikta«. 38 Creški (Osorski) statut kodeks, ki je vseboval statuta cresa in osorja, je bil napisan na 58 listih papirja. Napisal ga je pisar Marko Ingaldio leta 1440. Na- pisan je bil v gotici v beneškem narečju italijanskega jezika. Prva tiskana izdaja je izšla leta 1554, druga pa leta 1640 v italijanščini. Statut je razdeljen po naslovih. Prvi del obsega štiri knjige, razde- ljene na 293 členov, drugi del pa vsebuje izdane odločbe, odredbe in podobno. 39 od 12. do 18. stoletja je cresu, z eno samo krajšo prekinitvi- jo, vladala Beneška republika, kar je povečevalo močan italijanski vpliv. Prvi pisni viri o osorju izhajajo iz 13. stoletja, ko je bila skle- njena pogodba med mestom osor in koloni, nastanjenimi v dana- šnjem Malem in velikem Lošinju, o vplačilu denarja v mestno bla- gajno. od leta 1459 je bil v cresu sedež beneške uprave za otoka cres in Lošinj in tudi škofovska rezidenca osorskega škofa. Mesto 36 ciril Mikuž v : Šesto godina zakona Grada k astva od Letta 1400. v : zakon Grada k astva od Letta 1400 / ur. Darinko Munić. k astav: Grad k astav, 2000, str. v–X. 37 Lujo Margetić, zakon grada k astva iz 1400. v: Radovi zavoda za povijesne znanosti HAzU u zadru. zadar: 1994, str. 286. 38 Žontar, Josip, k astavščina in njeni statuti do konca 16. stoletja. v: zbornik znanstvenih razprav juri- dične fakultete. Ljubljana: Juridična fakulteta, 1946, str. 197–199. 39 Danilo klen (op. pod črto št. 20), str. 47–48. 255 DIGNITAS n Istrski in kvarnerski statuti kot zgodovinski ustavni dokumenti cres je bilo organizirano kot občina. Prvi statut datira iz leta 1332. Mesto in področje otoka cres sta bila pod upravo sveta občine, ki so ga je sestavljali svetniki – plemiči in 12 svetnikov, izbranih izmed prebivalstva, ki so se menjali vsakih šest mesecev. zaradi privilegiranega položaja je cres užival veliko avtonomijo v odno- su do Beneške republike. 40 creški (osorski) statut je normativni vir lokalnega prava, ki je bil v veljavi tako v obeh mestih kot v drugih krajih na otoku in tudi na bližnjih majhnih otočkih. Iz nekaterih določb pa je že po vsebini mogoče razbrati, da se nanašajo na celoten otok. v kontekstu statuta je ime otok označevalo otoke cres, Lošinj in druge otoke creško-lošinjskega arhipelaga. To pomeni, da je cre- ški (osorski) statut pomemben vir municipalnega prava za velik del kvarnerja. v prvi knjigi statuta so pomembne določbe, ki govorijo o pra- vicah strank v postopku in o sodnih postopkih. Peti člen predvideva pravico do odvetnika. v 7. členu je določeno nače- lo enakosti postopka za vse stranke. v prvi knjigi najdemo tudi določbe iz obligacijskega prava. Druga knjiga je najobsežnejša. Ureja prisege sodnikov in so- dnih uslužbencev in določa njihove delovne naloge. vsebuje do- ločbe v zvezi z oporokami, dedovanjem in neoporočnim dedovanjem. odreja ravnanje z nepremičninami in z ob- činskim premoženjem (javno dobro: čiščenje cest, kopanje vo- dnjakov …). Tretja knjiga statuta je namenjena določbam, ki se nanašajo na pastirje in ovčarje ter na škodo v zvezi s pašo in z oskrbo živali. Četrta knjiga se nanaša na kazensko pravo. Določa kazniva dejanja, za katera predpisuje kazni in predpisuje dokazni posto- pek. za kraje je bila predpisana kazen povračila škode, denarna kazen in/ali zapor, pa tudi telesna kazen v primeru kraje večjih vrednosti in mučenje za hujše zločine. Precej določb statuta se nanaša na pravice žensk. večinoma je ženska v manj ugodnem položaju, v nekaterih določbah pa so pravice žensk izenačene s pravicami moških. 41 40 B. Pavišić v: Srednjovjekovni zakoni i opći akti na kvarneru / priredio, napisao popratne studije i preveo Lujo Margetić. zagreb: Nakladni zavod Globus L. Margetić, 2012, str. 434–436. 41 Prav tam, str. 433–447. 256 DIGNITAS n Ustavno pravo in pravna argumentacija Statut mesta Reka original Reškega statuta iz leta 1530 vsebuje 76 pergamen- tnih listov velikosti 27 x 39,5 cm in je napisan v latinščini. vezan je v lesene deščice, obložene s kravjo kožo. 42 originalni statut je bil odnesen v Italijo, obstajata pa prepisa statuta iz let 1544/1545 in 1838, ki sta shranjena v Narodni univerzitetni knjižnici v za- grebu in v Hrvaški akademiji znanosti in umetnosti, ter še nekaj prepisov tako v hrvaškem kot italijanskem jeziku. v novejšem času je bil statut objavljen dvakrat. Leta 1910 ga je v latinskem jeziku in s prevodom v italijanščino izdal Silvino Gigante, leta 1948 pa v latinskem in s prevodom v hrvaški jezik dr. zlatko Her- kov. Statut mesta Reka se začenja z uvodnim odlokom kralja Ferdi- nanda z vsemi njegovimi vladarskimi nazivi. v odloku je naveden namen zapisa statuta in datum nastanka, 29. 7. 1530, četrto leto kraljevanja kralja Ferdinanda. Statut mesta Reka iz leta 1530 (Statutum terrae Fluminis anno MDXXX) po mnenju zlatka Herkova ne predstavlja prvega preho- da z običajnega na pisano pravo v tem mestu. v prid njegovemu mnenju priča knjiga mestnega pisarja iz let 1437–1447, v kateri je okrog dvajset statutarnih predpisov, ki naj bi jih na Reki redno sprejemali oz. izdajali. Silvino Gigante, ki je statut prevedel v ita- lijanski jezik, poudarja, da mnoge odredbe novega statuta izha- jajo iz statuta mesta Trst, da pa so mnoge prevzete tudi iz starega reökega prava. Herkov tudi meni, da je bil prvotni statut mesta Reka sprejet že dosti prej in bil postopoma dopolnjen s potrebni- mi predpisi. 43 Statut mesta Reka je sestavljen iz štirih knjig. Prva knjiga – knjiga odredb ali statutov v 19 rubrikah regulira delovanje mestne uprave in določa pristojnosti občinskih, uprav- nih in sodnih organov. Druga knjiga s 54 poglavji vsebuje predpise materialnega in postopkovnega prava. Tretja knjiga ima 55 poglavij in vsebuje določbe s področja kazen- skega prava, četrta knjiga pa z naborom izrednih predpisov v 42 Danilo klen (op. pod črto št. 20), str. 43. 43 zlatko Herkov, Statutum terrae Fluminis anno MDXXX = Statut grada Rijeke iz godine 1530 = Statuti concessi al comune di Fiume da Ferdinando I nel MDXXX / [prijevod na hrvatski] zlatko Herkov, [prijevod na talijanski] Silvino Gigante; [prijevod na talijanski »Uvodnog slova«, traduzione in italia- no della »Nota introduttiva« Melita Sciucca]. Rijeka = Fiume: IcR – Izdavački centar Rijeka, 2001, str. 26–27. 257 DIGNITAS n Istrski in kvarnerski statuti kot zgodovinski ustavni dokumenti 21 poglavjih nudi skromnejši vpogled v gospodarsko dejavnost takratne Reke. 44 zanimivo je, da Reški statut vsebuje zelo malo določb, ki se na- našajo na cerkev in cerkvene organe, pa še te le bolj posredno govorijo o cerkveni oblasti. Iz vsebine pa lahko razberemo, da je cerkvenim osebam sodilo posebno cerkveno sodišče. 45 Primerjava obravnavanih pravnih aktov Analiza srednjeveških pravnih aktov nam pokaže podobne do- ločbe, ki jih vsebuje večina navedenih zakonov in statutov. Razvr- stili smo jih v skladu s pravnimi vejami, kot jih združuje sodobna pravna znanost, pa tudi kot pogoste pojave. Razvrstitev je razvidna iz spodnje tabele. 44 Anamari Petranović v: Statutum terrae Fluminis anno MDXXX = Statut grada Rijeke iz godine 1530 = Statuti concessi al comune di Fiume da Ferdinando I nel MDXXX / [prijevod na hrvatski] zlatko Herkov, [prijevod na talijanski] Silvino Gigante; [prijevod na talijanski »Uvodnog slova«, traduzione in italiano della »Nota introduttiva« Melita Sciucca]. Rijeka = Fiume: IcR – Izdavački centar Rijeka, 2001, str. 6–8. 45 zlatko Herkov (op. pod črto št. 44), str. 29. 258 DIGNITAS n Ustavno pravo in pravna argumentacija Tabela 1: Primerjava med obravnavanimi pravnimi akti Pravni akt vinodolski zakon Trsatski zakon veprinški zakon Grižanski urbar Senjski statut krški (vrbniški) statut Moščeniš- ki statut zakon mesta kastav creški (osorski) statut Statut mesta Reka vsebina Uvodni del s predstavitvijo sodelujočih in oblasti Da da da da da da da ne da da opredelitev namena nastanka zakona Da da da da da da da ne da da Urejenost po členih Da da da ne da ne delno da da da Urejenost po poglavjih Ne ne ne ne ne da ne ne da da Pisava glagolica Da ne da da ne ne, da ne ne ne ne Določbe s področja kazenskega prava Da da da ne da da da da da da Določbe predpisujejo postopke (procesno pravo) Da da da ne da da da da da da Določbe s področja civilnega prava Da da da da da da da da da da Določbe s področja dednega prava Da da ne ne da da da ne da da Predvideno mučenje ali telesna kazen Da da ne ne da da da da da da Predvidena je smrtna kazen Da da da ne da da da da da da Posamični sodni sklepi Ne ne ne ne ne da da da ne ne Določbe, ki posebej omenjajo ženske Da da da ne da da ne da da da Ureja razmerja s fevdalcem Da da da da da da da da da da Ureja razmerja med občino in prebivalci Da da da da da da da da da da Ureja razmerja s cerkvijo Da da da da da da da da da da Ureja sodne zadeve Da da da da da da da da da da Vir: lastni 259 DIGNITAS n Istrski in kvarnerski statuti kot zgodovinski ustavni dokumenti 2. Glagolica in njen pomen v obdobju med 12. in 13. stoletjem se je iz moravsko-panon- skega prostora na območje današnje Hrvaške precej razširila pi- sava glagolica, ki jo je uvedel apostol ciril. 46 To je bila prva slo- vanska pisava, v kateri so bile napisane prve slovanske knjige in prva slovanska književna besedila. Glagolica je posebna pisava, ki po svojih oblikah ni podobna nobeni evropski ali azijski pisa- vi in v svojem bistvu pravzaprav ni samo pisava, ampak je imela v tistem času precej globlji pomen. Že s samimi črkami az, buki, vjedi, glagolju itd., kot si sledijo, glagolica kaže na revolucionaren odnos avtorja in širiteljev glagolice do takratne družbe, saj te črke pomenijo: »Jaz, ki poznam črke (knjige), pravim, da je dobro (s tem znanjem) živeti na zemlji.« 47 eden izmed najstarejših napisov v glagolici, ki priča o darovanju neke ledine, darovalec pa je bil takratni hrvaški kralj zvonimir, izhaja iz časa okoli leta 1100. Naj- den je bil v Jurandvoru v bližini Baške na otoku krku in se zato imenuje Bašćanska ploća. 48 Med najstarejše zapise v glagolici sodi tudi Listina »slavnega Dragoslava« (Dobrinj, otok krk), napisana 1. januarja 1100. Prisotnost glagolice je trajno zaznamovala Istro in kvarner. Glagolica je bila spremljevalka družbenega, političnega, ver- skega, književnega in gospodarskega življenja v srednjem veku. kljub temu da je imela močne nasprotnike, se je obdržala po volji ljudstva. S pomočjo glagolice so bile duhovne vrednote dostopne tudi malemu človeku. cerkvena glagolska besedila so bila namenjena verskim obredom, vendar njihov pomen ni bil v tem, saj so bila to tudi ljudska besedila. z branjem in izgovarja- njem teh besedil jih je ljudstvo, ki si jih je zapomnilo, ohranjalo in prenašalo na nove rodove. z odločitvijo za glagolico je ljud- stvo krepilo svoj narodni obstoj in izražalo nasprotovanje svo- jim fevdalnim gospodarjem. 49 Med najpomembnejša povojna odkritja glagolskih napisov iz 11. do 13. stoletja v Istri in v kvarnerskem bazenu sodijo valunska plošča, Plominski napis, Baščanska plošča, Jurandvorski fragmen- 46 Branko Fučić, Glagoljska epigrafika: kulturno-historijski vidovi. zagreb: kršćanska sadašnjost, 1982, str. 4. 47 Josip Bratulić, Tragom glagoljskih natpisa. zagreb: Nacionalna i sveučilišna biblioteka, 1984, str. 56–57. 48 Ivo Goldstein, Hrvaška zgodovina. Ljubljana: Društvo Slovenska matica, 2008, str. 42. 49 Josip Bratulić, Glagolica in njen pomen. v: Istran. Dekani: kPD Jadran, 1994, str. 56–58. 260 DIGNITAS n Ustavno pravo in pravna argumentacija ti, Senjska plošča, Grdolselski fragment, Roški abecedarij, Humski grafiti in Draguški grafiti. Pisava glagolica je v času uporabe spreminjala obliko. 50 Živela je polno tisočletje, od šestdesetih letih 9. stoletja, ko jo je začel uvajati ciril, do zadnjih glagolskih zapisov na otoku krku in na za- drskih otokih, ki izhajajo iz šestdesetih let 19. stoletja. 51 v zadnjem obdobju se obnavlja predvsem na otoku krku, sicer pa je kot kul- turna dediščina zaščitena s posebno odločbo hrvaškega ministr- stva za kulturo kot nematerialna kulturna dobrina. vpogled v družbeno, politično, versko, gospodarsko in vsakda- nje življenje ljudi, ki so živeli v dobi fevdalizma, ponazarjajo tako književni kot drugi zgodovinski spomeniki, napisani v glagolici. kot pravi Branko Fučić, glagolski napisi na kamnitih ploščah in zidovih dopolnjujejo knjižno gradivo, napisano v glagolici. v tej pisavi so bili napisani v inodolski zakon, vrbniški statut, Grižanski urbar in veprinški zakon. Napisi, vrezani v kamen, sporočajo po- drobnosti iz takratnega načina življenja. v mestu Dobrinj na otoku krku je na cerkvenem pročelju plo- šča iz leta 1578, na kateri je naveden statistični podatek o številu prebivalcev, ki jih je bilo 753, od tega 14 popov in 14 glagoljašev, 11 pa t. i. »žakanov«, ki so se pripravljali na duhovščino. 52 Največ glagolskih napisov se je namreč nanašalo na gradnjo cerkva, sa- mostanov in cerkveni inventar, precej napisov pa je nastalo tudi na zasebnih hišah, kar kaže na željo in potrebo po trajnem zapi- sovanju imen in drugih zaznamkov o delu na stanovanjskih hišah. eden izmed takih napisov se nahaja v vrbniku v Ulici Pre Sveti križ (v rbnik 70), izhaja pa iz leta 1663 in se glasi: »To je hiša mene Jeleni Šulini.« Napisi so imeli trajno vrednost in so bili ponekod trajna potrditev pravic, pravnih pogojev uživanja in posedovanja, a tudi opomnik bodočim generacijam k izpolnjevanju določenih obvez. večinoma so te odredbe govorile o uživanju posesti, dosti- krat pa tudi o pravici do pokopa v določen grob. v komunah v inodola, kvarnerja in Istre glagolica ni bila samo cerkvena liturgična pisava, pač pa tudi pisava administracije v dnevni uporabi občinskih oblasti. Jasno je torej, da so bili tudi sta- tuti in zakoni napisani v glagolici na področjih, kjer je glagoljaštvo prežemalo vsakdanje življenje prebivalcev. Poleg občinskih pisar- 50 obla, oglata, kurzivna. 51 Branko Fučić (op. pod črto št. 47), str. 1–7. 52 Prav tam, str. 15. 261 DIGNITAS n Istrski in kvarnerski statuti kot zgodovinski ustavni dokumenti jev so v teh sredinah delovali tudi glagoljaši notarji, ki so izvrševali cesarsko, apostolsko ali beneško oblast. Sestavljali so javne doku- mente, pogodbe in oporoke. kot dokaz verodostojnosti so upora- bljali »signo notarilio«, heraldični znak z monogramom. Družbeni prostor glagolice ni bil omejen samo na domačo cerkev in pode- želsko sredino. v pokrajinskem merilu je pomenil pismenost in izobrazbo, zato so jo uporabljali tudi fevdalci v svojih pisarnah in zgradbah. Uporabljali so jo knezi in njihovi uslužbenci, sodni- ki, župani in cerkovniki, samostanski opati, župniki in občinski uslužbenci. 53 To so bili ljudje, ki so pisali prve statute in zakone na področju vzhodne Istre in kvarnerja. 3. Povezanost temeljne hrvaške ustavnosti s srednjeveškimi pravnimi akti v Ustavi Republike Hrvaške so v prvih alinejah 1. poglavja navedeni zgodovinski temelji, ki izvirajo iz tisočletne zgodovine hrvaškega naroda. Navedena so tudi obdobja srednjega veka, iz katerih izhajajo pravni akti, statuti in zakoni, navedeni v tem pri- spevku. Norme v sodobni hrvaški ustavi seveda niso ustavno pravo v danaönjem pomenu besede, so pa pomemben vir hrvaöke ustav- nosti oziroma ustavne zgodovine, saj vsebujejo mnoge ustavno- pravne oziroma javnopravne elemente. ob osamosvajanju v devetdesetih letih so vse evropske pa tudi zunajevropske države ob pisanju novih ustav iskale izvire svoje ustavnosti. Tako je bilo tudi v bivših sovjetskih republikah, npr. v Ukrajini s »kozaško« ustavo in v Armeniji z njihovo »ustavo« iz 5. stoletja. v Sloveniji so bile edini podobni dokument Gorske bu- kve, pa še te so bile prevedene iz nemščine. 54 Da so pisci moderne hrvaške ustave iskali svojo lastno ustav- nost v lastni pravni zgodovini, je nazorno razvidno iz poslanice nekdanjega hrvaškega predsednika dr. Franja Tuđmana. v njej navaja tudi srednjeveške pravne akte, ki so pomembno vplivali na razvoj hrvaške ustavnosti. v nadaljevanju so povzeti bistveni izvlečki iz njegove poslanice: 55 53 Prav tam, str. 15–20. 54A rne Marjan Mavčič, The Slovenian wine law. v: Dignitas: revija za človekove pravice, 2013, št. 59/60, str. 318. 55 FranjoTuđman, Poslanica Predsjednika Republike Hrvatskom državnom saboru u prigodi promjene Ustava Republike Hrvatske i obilježavanja sedme obljetnice proglašenja Ustava Republike Hrvatske, 262 DIGNITAS n Ustavno pravo in pravna argumentacija »Ustav današnje samostalne i suverene Hrvatske donijeli smo, a sada još i domislili, na bogatim vlastitim pravnim tradicijama, ali i na demokratskim stečevinama suvremena svijeta. održavajući svoju nacionalnu i državnu samobitnost, od sre- dnjovjekovne samostalnosti hrvatskih kneževina i hrvat- skog kraljevstva, a zatim, makar i u skučenim okvirima, u višena- cionalnim državnim zajednicama, hrvatski je narod čuvao i razvijao, trajno i postojano, pravne osnove svoga života i društveno-državnog uređenja. Usprkos tome, a dijelom i baš zbog toga, u Hrvatskoj smo imali tradiciju unutrašnjeg prava, na najširim, pa i najvišim, osnovama. U hrvatskim primorskim područjima (od Dubrovačke Republi- ke i Dalmacije do Istre), imamo sustav samoupravno donijetih statuta, a u unutrašnjim hrvatskim dijelovima imamo sustav slo- boština, što su ih dodjeljivali vladari, herceg, ban ili kralj. U velikom broju hrvatskih srednjovjekovnih statuta, koji su zakonodavno uređivali čitav upravni život pojedi- nih gradova i općina, najpoznatiji su: Vinodolski zakonik (1288. g.), Dubrovački statut (1272. g.), Korčulanski sta- tut (najstariji od svih sačuvanih statuta), Istarski-porečki (1363. g.), Krčki (1388. g.) i Poljički statut (1440. g.). No, da bi se vidjelo, da je riječ o razvijenom sustavu lo- kalne uprave, valja spomenuti da su slične statute imali i gotovo svi drugi gradovi na hrvatskim područjima: [Skra- dinski (XIII. st.), Brački (1305.), zadarski (1305.), Lastovski (1310.), Splitski (1312.), Rapski (1328.), Hvarski (1331.), Mljetski (1345.), Senjski (1388.), Šibenski (XIv.st.), k astavski (1400.), Paški (Xv.st.), Novigradski (1402.g.), Bujski, Dvigradski (1413.), Puljski (1431.), Buzetski (1435. i 1575.), Plominski (1438.), cresko-osorski (1441.), Balski (1467.), zakon k aštela Mošćenic (1470.), Motovunski statut (1507.), veprinački zakon (1507.), Umaški statut (1528.), Riječki (1530.), Rovinjski (1531.), oprtaljski (1533.), Grožnjanski (1558.), Trsatski (1640.).] Ti podaci govore da je u hrvatskim područjima – i prije nego u mnogim zapadnoeuropskim državama – postojao, odnosno postupno oblikovan cjelovit sustav izvornoga, javnog i privatnog prava. Primjeri su brojni, i od osobitog povijesnog značenja.« 18. prosinca 1997. URL: https://hr.wikisource.org/wiki/ Poslanica_Franje_Tu%c4%91mana_Saboru_u_ prigodi_promjene_Ustava (zadnjič obiskano 13. 9. 2017). 263 DIGNITAS n Istrski in kvarnerski statuti kot zgodovinski ustavni dokumenti o temeljih hrvaške ustavnosti, ki izvirajo iz hrvaške pravne zgo- dovine, je pisal tudi predsednik hrvaškega Ustavnega sodišča dr. Jadranko crnić v uvodu k prvi izdaji hrvaške ustave po osamosvo- jitvi, v svoji doktorski disertaciji in v prispevku z naslovom Temelj- ne odrednice Ustava Republike Hrvatske. 56 Med iskanjem virov v prid utemeljitvi, da so pravne določbe v srednjeveških zakonih in statutih ustavne narave, smo na to vpra- šanje prejeli potrditve in mnenja hrvaških pravnih strokovnjakov (dr. Tomislav Galović, dr. Sanja Barić) in njune usmeritve k doda- tnim pravnim virom, ki pa so težko dostopni, zato jih na tem me- stu žal ne moremo uvrstiti med verodostojne vire. Med njimi je tudi doktorska disertacija dr. Duške Šarin. o ustavnem značaju Statuta mesta korčule piše Arsen Bačić v svojem delu z naslovom o ustavnom karakteru urbanog prava XIII. stoljeća: Primjer statuta grada i otoka korčule iz 1214. godine. o virih ustavnosti v Satutu mesta korčula piše tudi Lovro Botica Tadinov v prispevku z naslovom Talijani i Dalmacija – pogled s korčule. v njem med drugim pravi, da so se v času, ko je v velikem delu evrope še prevladovala samovolja fevdalnih gospodarjev, v Statutu mesta korčula že rojevali zametki ustavnosti, človekovih pravic in tržnega gospodarstva. 57 Simbolično je avgusta 2015 v Malinski na otoku krku v poveza- vi s krško ustavno tradicijo potekala okrogla miza ob 25. obletnici sprejema prve hrvaške ustave. v prispevku, objavljenem v krškem zborniku leta 2016, se dr. Tomislav Galović skupaj z drugimi pisci med drugim posveča zgodovinskim pravnim virom ob nastanku nove hrvaške ustave, v času nastajanja imenovane najprej »krčki ustav«, kasneje pa »Božični ustav«. 58 vse to dokazuje, da obstaja ne samo znanstvena, temveč tudi čustvena povezava med srednjeve- ško tradicijo in moderno hrvaško ustavnostjo. Sodobna hrvaška ustava vsebuje določbe, v katerih naj- demo povezave temeljne hrvaške ustavnosti z obravnava- nimi srednjeveškimi pravni akti: 59 56 Jadranko crnić, Ustav Republike Hrvatske. zagreb: Informator,1991, str. 53. 57L ovro Botica Tadinov, Talijani i Dalmacija – pogled s korčule, 2011, http://www.hkv.hr/izdvojeno/ tribine/ostali-tekstovi/8377-lovro-botica-tadinov-talijani-i-dalmacija-pogled-s-korule-.html (zadnjič obi- skano 13.9.2017). 58 Tomislav Galovič, 25. obljetnica hrvatskog Ustava i njegova krčkog nacrta (1990.–2015.). krčki zbor - nik št. 74, 2016, str. 209 - 216 59U stav Republike Hrvatske. Narodne novine. zagreb, 2001. URL: http://narodne-novine.nn.hr/clanci/ sluzbeni/2001_05_41_705.html (zadnjič obiskano 22. 10. 2015). 264 DIGNITAS n Ustavno pravo in pravna argumentacija V temeljnih določbah prvega poglavja tretji člen določa spoštovanje svobode, enakosti, narodne enakopravnosti in ena- kopravnosti spolov, pacifizem, socialne pravice, spoštovanje člo- vekovih pravic, nedotakljivost lastnine, ohranjanje narave in člo- vekovega okoliša, vladavino prava in demokratični večstrankarski sistem. V določbah obravnavanih statutov lahko najdemo zametke v večini navedenih ustavnih vrednot. Seveda pa so to le zametki, ki so se nadgrajevali s spremembo vsakega družbenega reda v zgo- dovini človeštva. Z izraženo željo po zapisu »starih zakonov«, ki so jih prebivalci istrskih in kvarnerskih občin z ustnim izročilom prenašali iz roda v rod, so takratni prebivalci dosegli, da jim je vladajoča oblast pri- sluhnila. Z zapisom zakonov je seveda zase dobro poskrbela tudi oblast, kar se kaže v določbah, ki bi jih v demokratičnem sistemu lahko uvrstili med izvršilne in sodne. Za oblast pa je bilo z zakoni dobro poskrbljeno tudi s finančne plati. Izrazito omejevanje vla- dajoče oblasti je izraženo v prvih petih členih Vinodolskega zako- na. V njih so škofu in knezu sicer dane določene pravice, ki jima pripadajo ob opravljanju njunih funkcij, plačilo, ki jima ob tem pripada, pa znaša samo določeno vsoto soldinov. Drugo poglavje vsebuje določbe človekovih pravic in te- meljnih svoboščin. 14. člen vsakomur v Republiki Hrvaški omo- goča pravice in svoboščine, ne glede na raso, barvo kože, spol, jezik, veroizpoved, politično ali drugo prepričanje, narodnostno ali socialno poreklo, imetje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj ali druge funkcije. Pred zakonom so vsi enaki. O človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah, navedenih v 14. členu ustave, najdemo primer v 69. členu Creškega (Osorske- ga) statuta. Ta določba nezakonskega sina postavlja v enakovre- den položaj s sinom, rojenim v zakonski zvezi. V vseh obravnavanih srednjeveških pravnih aktih najdemo do- ločbe, ki omejujejo svobodo in pravice ljudi v povezavi s storjeni- mi prekrški, ki niso v skladu s pravili o javnem redu in miru. Pravica do pritožbe je zelo jasno opredeljena v Moščeniškem statutu. 3. člen pravi: Kdor se čuti oškodovanega, se lahko pritoži na sodbo starešinam, nato rektorju ali svojemu gospodu kapeta- nu. Pritožbeni rok 8 dni je določen tudi v Krškem statutu v poglav- ju Pravni običaj o prisežnikih in v Creškem (Osorskem) statutu v 46. členu. 265 DIGNITAS n Istrski in kvarnerski statuti kot zgodovinski ustavni dokumenti Glede na to, da so bili srednjeveški statuti in zakoni napisani tudi z namenom zagotovitve sodnega varstva, lahko vzporednice z njimi najdemo v 19. členu ustave. Pravico do sojenja v zakonitem roku, ki znaša tri dni, določa Senjski statut v 30. členu. Peti člen Creškega (Osorskega) statuta vsakomur omogoča pra- vico do odvetnika. Če ga nima v prvem naroku, obtoženi lahko odvetnika najde v roku treh dni. Gospod knez obtoženemu lahko odobri tudi daljši rok. O plačilu odvetniku priča tudi 54. člen Vi- nodolskega zakona. Brez vložene pritožbe ni bila dovoljena vnovična pravda o stvari, v kateri je že bilo pravnomočno odločeno (22. člen Veprin- škega zakona in 20. člen Kastavskega statuta). Podobno določbo vsebuje 24. člen Veprinškega zakona, vendar le omejuje možnost vnovičnega sojenja s plačilom denarnega nadomestila, je pa ne prepoveduje. V obravnavanih statutih najdemo določbe o sodelovanju prebi- valcev pri opravljanju občinskih poslov in sodnih zadev. 55. člen Trsatskega zakona določa postopek izbire starca (starešine) kot člana sodišča. V istem zakonu v končnih, neoštevilčenih določbah najdemo tudi postopek izbire satnika (stotnika). 21. člen Senjske- ga statuta svetnikom in upravitelju omogoča izbiro pisarja. Krški (Vrbniški) statut v poglavju o izbiri ljudi, potrebnih občini, določa »obveznost« sodelovanja pri občinskih zadevah. Tretje poglavje določa gospodarske, socialne in kultur- ne pravice. Vsi statuti in zakoni razen Zakona mesta Kastav vsebujejo do- ločbe v zvezi z dedovanjem. Na tem mestu velja izpostaviti določbe, priznane s strani mo- ščeniškega kapetana Franja Knežića iz leta 1627, ki prebivalcem dajejo polno svobodo za hišo, ohišnico in zemljo, ki jo obdelujejo, ob plačilu desetine. Vsi obravnavani statuti in zakoni vsebujejo določbe, ki se na- našajo na plačilo davkov, desetine in drugih dajatev, ki pripada- jo vladarju. Tipičen primer je Grižanski urbar, ki v zaključnem tekstu količinsko predpisuje dajatve, ki jih morajo posamezniki prispevati fevdalcu. 25. člen Trsatskega zakona predpisuje denarno kazen za ško- do, povzročeno živalim. Veprinški zakon zadeve, povezane s skr- bjo za lokalno okolje, ureja v členih od 26 do 32. Prepoved seka- 266 DIGNITAS n Ustavno pravo in pravna argumentacija nja dreves v gozdovih najdemo v večini statutov, med drugim v Moščeniškem, v določbi z dne 6. marca 1690 in v 43. členu tretje knjige Statuta mesta Reka. Skrb za javno dobro je močno izraže- na v Creškem (Osorskem) statutu. 236. člen prepoveduje odmeta- vanje smeti v morje, 238. člen pa prepoveduje odlaganje smeti v bližini vodnih virov. Krški (Vrbniški) statut vsebuje poglavje z naslovom Skrb za starše in določa ravnanje s starši s poudarkom na zagotavljanju prehrane zanje. 223. člen Creškega (Osorskega) statuta predpisu- je ustvarjanje zalog hrane, ki je namenjena siromakom. 96. člen istega zakona pa predpisuje skrb za osebe, ki nimajo opravilne sposobnosti. 19. člen Trsatskega zakona govori o zagroženi kazni v primeru, če bi kdo osramotil ali oškodoval starca. V 4. poglavju ustava predpisuje organizacijo državne obla- sti, med njimi določbe s področja sodne oblasti. Vsi srednjeveški zakoni in statuti s področja vzhodne Istre in Kvarnerja vsebujejo določbe, ki so urejale razmerja med oblastjo in prebivalci. V vseh obravnavanih pravnih aktih najdemo določ- be v zvezi z opravljanjem sodne službe in izbiro sodnikov. Četrta točka drugega dela Krškega (Vrbniškega) statuta omejuje knezu »prodajo javne službe«, ki spada v pristojnost podkneza. Šesto poglavje Ustave Republike Hrvaške pa vsebuje do- ločbe v zvezi z mestno, lokalno in področno (regionalno) samoupravo. V drugi določbi z dne 7. marca 1639 Moščeniški statut dolo- ča način izbiranja občinskih veljakov, »za katere doslej v zakonu ni bilo zapisano, da jih izbirajo podložniki. Tudi odslej jih mora, skladno s starimi pravnimi običaji, izbrati občina, potrditi pa rek- tor reškega kolegija«. V obravnavanih statutih je večkrat izražena skrb za vzdrževa- nje in ohranjanje javnega dobrega. 71., 72. in 78. člen Trsatskega zakona določajo popravilo in čiščenje občinskih cest. 16. člen četr- te knjige Statuta mesta Reka določa urejanje in vzdrževanje poti, primernih za prehod s konji in z vozovi. 64. člen Zakona mesta Kastav predpisuje nov postopek izbire stražarjev zaradi dosedanje premajhne učinkovitosti. Določbe, ki urejajo stražo ognja, najdemo v večini statutov, kar potrjuje skrb občine za urejanje lokalnih za- dev. V Creškem (Osorskem) statutu 237.,238.,239.,240. in 241. člen predpisujejo ravnanje z odpadki (komunala) s prepovedovanjem odlaganja smeti na določenih mestih, ki štejejo za javno dobro. 267 DIGNITAS n Istrski in kvarnerski statuti kot zgodovinski ustavni dokumenti Z zapisom pravnih norm v statute in zakone so obravnavane srednjeveške občine uredile pravno razmerje med vladajočo obla- stjo in občinami. Vinodolski zakon polovico pogodbene kazni iz 14. člena na- menja občinski blagajni. Krški (Vrbniški) statut, med drugim, v poglavju o zmerjanju občinskih svetnikov del kazni za takšno ka- znivo dejanje namenja občinski blagajni. Moščeniški statut zbira- nje, delitev in hranjenje občinskih sredstev opredeljuje v osmi in deveti točki. 60 Določbe današnje hrvaške ustave izhajajo iz moderne- ga pojmovanja ustavnosti in jih v času nastanka srednjeve- ških pravnih aktov še ni bilo mogoče zaznati: 61 Drugo poglavje z naslovom Temeljne določbe v 1. členu pravi, da je Republika Hrvaška enotna, nedeljiva demokratična in socialna država, v kateri oblast izhaja iz ljudstva kot skupnosti svo- bodnih in enakopravnih državljanov. 4. člen predpisuje skladnost zakonov z ustavo in skladnost ostalih predpisov z ustavo in zako- ni. 6. člen govori o svobodnem ustanavljanju političnih strank, 7. člen pa o hrvaških oboroženih silah. v istem poglavju 8. člen do- loča, da se smejo državne meje spreminjati le z odločitvijo Sabo- ra Republike Hrvaške. 12. člen določa, da je uradni jezik hrvaški, uradna pisava pa latinica. Tretje poglavje z naslovom Temeljne človekove pravice in svoboščine v 21. členu vsakemu človeku priznava pravico do življenja. v Republiki Hrvaški ni smrtne kazni. 38. člen zagota- vlja svobodo mišljenja in izražanja misli, svobodo tiska, govora in javnega nastopanja, prepoved cenzure itd. 53. člen določa, da je Narodna banka Hrvaške centralna banka Republiške Hrvaške, ki skrbi za stabilnost valute in likvidnost. 56. člen zagotavlja social- no zavarovanje, 58. člen pa zdravstveno varstvo. 60. člen omogoča pravico do stavke. 65. člen določa obvezno in brezplačno osnov- nošolsko izobraževanje, ki je vsakomur dostopno pod enakimi pogoji, srednješolsko in visokošolsko izobraževanje pa vsakomur v skladu z njegovimi sposobnostmi. Četrto poglavje z naslovom Organiziranost državne oblasti vsebuje določbe, ki urejajo delovanje Sabora Republike Hrvaške, predsednika RH, vlade RH in sodne oblasti. 60 Helena Rejc (op. pod črto št. 1). 61 Prav tam, str.1. 268 DIGNITAS n Ustavno pravo in pravna argumentacija Peto poglavje z naslovom Ustavno sodišče Republike Hrvaške določa organizacijo in delovanje ustavnega sodišča. 4. Sklepne misli Dokumenti, napisani v obdobju med 13. in 17. stoletjem, ki smo jih raziskovali, so nastali na podlagi »starih zakonov«, ki so se do prvih zapisov prenašali z ustnim izročilom. z analiziranjem vsebine posameznih aktov smo ugotovili, da so ti statuti in zakoni tedanjih mestnih državic v obdobju srednjega veka prvič urejali ustavnopravna razmerja med prebivalstvom tega območja. Predstavili smo tiste določbe Ustave Republike Hrvaške, v kate- rih smo po opravljeni analizi preučevanih srednjeveških statutov in zakonov našli temelje hrvaškega konstitucionalizma. Ugotovili smo, da so kodifikacije ustavnopravnih norm v statutih istrskih in kvarnerskih mestnih državic pomemben razvojni temelj hrva- ške ustavnosti, saj hrvaška ustava vsebuje določbe, ki jih vsebin- sko lahko povežemo z nekaterimi določbami s področja urejanja ustavnopravnih razmerij med takratnim prebivalstvom in vladajo- čo oblastjo. Povezave najdemo tudi v določbah, ki urejajo sodne zadeve, organizacijo občinske uprave, skrb za okolje, in določbe, ki urejajo človekove pravice. Predstavili pa smo tudi poglavja hrva- ške ustave, ki vsebujejo moderne pojme ustavnosti in jih v obdo- bju nastanka srednjeveških pravnih aktov še ni bilo mogoče najti. v pisavi glagolici, ki se je na nekaterih področjih Istre in kvar - nerja uveljavila s pomočjo apostolov cirila in Metoda, so bili napi- sani v inodolski zakon, veprinški zakon, Grižanski urbar in vrbni- ški statut. Pisava je bila namenjena tudi neukemu ljudstvu, ki mu je na ta način približala tako cerkvene kot posvetne zadeve s področja vsakdanjega življenja. vklesana je bila v cerkvene portale, pričala je o dogodkih, ki zaradi njene uporabe niso utonili v pozabo. Pisa- vo še danes poznajo nekateri redki posamezniki. Na osnovi opra- vljene raziskave torej lahko rečemo, da so srednjeveške statutarne norme, nastale na območju Istre in kvarnerja, zapisane v glagolici, element duhovne in kulturne dediščine hrvaške države. v današnjih, modernih časih, v času demokracije, si težko pred- stavljamo življenje v srednjem veku in boj takratnih prebivalcev za pravice, ki so nam danes samoumevne. ob prebiranju in analizira- nju srednjeveških aktov pa se, če zanemarimo jezikovne prepreke, 269 DIGNITAS n Istrski in kvarnerski statuti kot zgodovinski ustavni dokumenti z lahkoto, kot bi brali pravljico, preselimo v tisto obdobje in se poistovetimo s takratnimi prebivalci, ki se borijo za svoje pravice. S kodifikacijo starih zakonov, pridobljenih, priborjenih in ude- janjenih v stoletjih, je bil tako srednjeveški podložnik, skupaj s pri- padniki cerkvene, občinske in fevdalne oblasti, pobudnik in zače- tnik, ki je uspel postaviti temelje današnji hrvaški ustavi. 62 VIRI IN LITeRa TURa Botica Tadinov, Lovro, Talijani i Dalmacija – pogled s korčule, 2011. URL: http://www.hkv.hr/izdvo- jeno/tribine/ostali-tekstovi/8377-lovro-botica-tadinov-talijani-i-dalmacija-pogled-s-korule-.html 13.9.2017. Bratulić, Josip, Tragom glagoljskih natpisa. zagreb: Nacionalna i sveučilišna biblioteka, 1984. Bratulić, Josip, Glagolica in njen pomen. v: Istran. Dekani: kPD Jadran, 1994. Str. 56–58. Fučić, Branko, Glagoljska epigrafika: kulturno-historijski vidovi. zagreb: kršćanska sadašnjost, 1982. Galović, Tomislav, 25. obljetnica hrvatskog Ustava i njegova krčkog nacrta (1990.–2015.). krčki zbor - nik št. 74, 2016, str. 209–216. Goldstein, Ivo, Hrvaška zgodovina. Ljubljana: Društvo Slovenska matica, 2008. 7. Istarska enciklopedija. veprinački statut (zakon veprinački iz 1507), 2008 (e-vir). URL: http://istra. lzmk.hr/clanak.aspx?id=2928 19. 4. 2017. klen, Danilo, Statuti, urbari, notari: Istre, Rijeke, Hrv. Primorja i otoka. Rijeka: Historijski arhiv, 1968. kos, Dušan, Statut izolskega komuna iz leta 1360. koper: Univerza na Primorskem, znanstveno-razi- skovalno središče, založba Annales, 2006. kos, Dušan, Miroslav Pahor - Janez Šumrada: »Statut piranskega komuna od 13. do 17. stoletja«. v: kronika. 1987, letn. 37, št, 1–2, str. 161–162. Margetić, Lujo in STRČIĆ, Petar, krčki (v rbanski) statut iz 1388. krk: Povijesno društvo otoka krka; zagreb: Društvo krčana i prijatelja otoka krka, 2008. Margetić, Lujo, v inodolski zakon. Rijeka; Novi v inodolski: Skupština općine Rijeka [ ... et al.], 1989. Margetić, Lujo in MoGUŠ, Milan, zakon trsatski. Rijeka: Izdavački centar Rijeka, 1991. Margetić, Lujo, zakon grada k astva iz 1400. v: Radovi zavoda za povijesne znanosti HAzU u zadru. zadar: 1994. Str. 263–308. Mavčič, Arne, The Slovenian wine law. v: Dignitas: revija za človekove pravice, 2013, št. 59/60, str. 317 – 340. Najlepši izleti po Hrvaški. URL: http://hr-cro.com/croatia/krk_vrbnik/slo 16. 5. 2017. Pahor, Miroslav in äUMRADA, Janez, Statut Piranskega komuna od 13. do 17. stoletja. Ljubljana: Sloven- ska akademija znanosti in umetnosti, znanstvenoraziskovalni center SAzU, zgodovinski inötitut Milka kosa, 1987. Rejc, Helena. Statuti z istrskega in kvarnerskega območja kot zgodovinski ustavni dokumenti. kranj: Fakulteta za državne in evropske študije, 2017. Simoniti, vasko, Statut Moščenic iz leta 1616. v: Acta Histriae, 1994, št. III, str. 97–112. Srednjovjekovni zakoni i opći akti na kvarneru / priredio, napisao popratne studije i preveo Lujo Margetić. zagreb: Nakladni zavod Globus, 2012. Statutum terrae Fluminis anno MDXXX = Statut grada Rijeke iz godine 1530 = Statuti concessi al comune di Fiume da Ferdinando I nel MDXXX / [prijevod na hrvatski] zlatko Herkov, [prijevod na talijanski] Silvino Gigante; [prijevod na talijanski »Uvodnog slova«, traduzione in italiano della »Nota introduttiva« Melita Sciucca]. Rijeka = Fiume: IcR – Izdavački centar Rijeka, 2001. Šesto godina zakona Grada k astva od Letta 1400. v: zakon Grada k astva od Letta 1400 / ur. Darinko Munić. k astav: Grad k astav, 2000. Str. v–X. Tuđman, Franjo, Poslanica Predsjednika Republike Hrvatskom državnom saboru u prigodi promjene Ustava Republike Hrvatske i obilježavanja sedme obljetnice proglašenja Ustava Republike Hrvat- 62 Besedilo celotnega prispevka je povzeto po magistrskem delu Helene Rejc z naslovom Statuti z istrskega in kvarnerskega območja kot zgodovinski ustavni dokumenti, nastalega pod mentorstvom prof. dr. Arneja Marjana Mavčiča (Fakulteta za državne in evropske študije, kranj, 2017). 270 DIGNITAS n Ustavno pravo in pravna argumentacija ske, 18. prosinca 1997. URL: https://hr.wikisource.org/wiki/ Poslanica_Franje_Tu%c4%91mana_ Saboru_u_prigodi_promjene_Ustava 13. 9. 2017. Ustav Republike Hrvatske. zagreb: Informator, 1991. Ustav Republike Hrvatske. Narodne novine. zagreb, 2001. URL: http://narodne-novine.nn.hr/clanci/ sluzbeni/2001_05_41_705.html (zadnjič obiskano 22. 10. 2015). vrbnički štatut: 1388–1988: prema čitanju Črnčić-Rački-Štefić / priredio Stjepan Štefić. Rijeka: Parti- zanska knjiga, 1988. vrbnički statut, http://stari.nsk.hr/Bastina/knjige/vrbnicki_statut/ vrbnicki_statut.html (zadnjič obi- skano 22. 10. 2015). Žontar, Josip, k astavščina in njeni statuti do konca 16. stoletja. v: zbornik znanstvenih razprav juri- dične fakultete. Ljubljana: Juridična fakulteta, 1946. Str. 153–219.