Lisí 45. .-"•^i-í?- : j « i I • v m i v m v - 1 ecaj XLIX i i Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld., za pol leta 1 gld. 50 kr. in za četrt leta 80 kr., — po pošti prejemane pa za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. — Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic". V Ljubljani 13. novembra 1891 Sedanji politični položaj in Slovenci. IV. da Popolnoma napačno je mišljenje nekaterih politikov, se s tem, da se napravi spravo mej Čehi in Nemci zmirom odrekli zgodo- V deželah češke krone Čehi za nepostavno, kar je sklenil. Mari bi se s tem ne omajalo nekako vsepravno razmerje v državi in napravila zmešnjava. Kdor torej zahteva obnovljenje češkega državnega prava na ta način, zahteva nekaj uemogcčega. a pravo, dokler se javno mnenje Omenili smo že vinskemu pravu svojemu. Sprava nema s tem pravom zanima, ni nič opraviti. Položaj po skleneni spravi v tem oziru gotovo ce bil slabši nego je sedaj. Za vresničenje češkega prava je treba dovoljenja državnega zbora in dotičnih deželnih zborov. Brez tega pa ne pojde, naj vlada na Dunaju 3 mrtvo. Češki narod je pa za svoje navdušen in zatorej lahko rečemo, da tudi dolžnost njegovih zastopnikov v postavodajnih zanj zgodovinsko pravo je zborih, da delujejo za obnovlj 3nje tega prava. Ker se pa ta stvar drugače ne da doseči, kakor ustavnim potom, koli naj imajo na Češkem politi vodstvo morajo tudi to doseči skušati po ustavnem potu Sedaj y rekah Nemci ali pa Čehi Zahtevanje, da bi krona sama brez dovoljenja PO stavodajnih zastopov dala češki kraljevini stara položaj za to ni ugoden, ali dolžnost narodnih zastopnikov je, delati na to, da se položej ugodno zasuče. Ne doseči, ker ni prava, se nam pri sedanjih razmerah zdi čudno. Mi ne bodemo razpravljali, v koliko bi se tako postopanje dalo zgodovinski opravičiti. Stvar se lahko ozira z več stališč. Vsak zgodovinar s svojega stališča večkrat lahko dokaže to ali ono, kakor mu ravno ugaja. Vse take razprave pa nemajo drugo nego akademicno vrednost. Za praktičnega politika pa imajo veljavo le obstoječe faktične razmere in pa vladajoče narodno mnenje. Vsako politično pravo ima tako dolgo nekaj vrednosti, dokler je narodno gre se izgovarjati, sedaj ne moremo ni vlada nam tako naklonjena, kakor je bila Hohenwartova ali Potockega. Resen mož se s takim ne izgovarja. Sicer pa danes tudi Potockega ali Hohenwartova vlada ne mogla se postaviti na isto stališče, kakor pred dvajsetimi leti. Dvajset let se ne da izbrisati iz zgodovinskega teka ko o zgodovine se ne da nazaj zasukati. Zastonj je zdi-hovati po prejšnjih ugodnih časih. Kakor sedaj stvari stoje, je gotovo, da bi propal mnenje zanj » ko pa narodno mnenje je zavrglo » pa nikdo ne oživi. vsak predlog, ki bi se stavil za obnovljenje češkega državnega prava. Nemci tudi Cehom ne zaupajo, da bi njih narodnih pravic pozneje ne kratili, ko roke. dobili moč v Nemci sodijo druge po sebi. Kakor sami v več Ozirati se nam je pred vsem na to, da vsi narodi krajih zatirajo Slovane, tako bi tudi pozneje Čehi Nemce. avstrijske države sedaj priznavajo ustavo, ne izvzimši koliko je njih bojazen opravičena j danes Cehov. Od kar so na Dunaji v državnem zboru, so pa na reči Zameriti se jim pa ne more, če so oprezni ne moremo Na stališču ustave 5 naj že tudi dajo kako izjavo, da se s slovansko dobrotljivost se tudi ni ravno zanašati, ko se vidi tem ne odrečejo svojim državnopravnim pravicam. Ustavno življenje se je tako močno ukoreninilo, da bi se javalne še našel kak minister, ki bi ustavno sistiral, kakor jo je s Srbi baš rahlo ne postopajo. Brez Nemcev se pa po da Slovan zatira celo Slovana, zakaj bi pa Nemca Rusi zatirajo Poljake, Poljaki Rusine in Hrvatje tudi o svojem času Belkredi. Ce pa naša ustava velja ? se trebne večine ne dobi in se zatorej v tej stvari morajo pa tudi more le ustavnim potom premeniti. Rečimo, da vedno jemati v poštev. Zaradi tega se pa nam ne zdi krona kar izjavila, da se sedanja ustava razveljavi » pametno ? da tisti j ki se navdušujejo za češko zgodo ker se ne strinja s prejšnjimi zgodovinskimi pravicami, vinsko pravo, semtertja propovedujejo sovraštvo proti in obnovi češko državno pravo. Mari bi s tem krona ne Nemcem, dočim bi morali na vse načine na to delati, da rekla » da je državni zbor bil nepostaven, da jè torej vse dobe Nemce za svoje namene. k : - i řOvV • 4 356 Ko se na Češkem, Moravském in v Šleziji nare- zapuščinah; 3. Deklamacija; 4. petje; 5. slučajni govori dila sprava na pametnih podlagah ? se sovraštvo mej in predlogi ; 6. prosta zabava. obema narodoma manjšati jelo, posebno če bi še politični vodj delali za pomirjenje nekatenh desetletjih se pa napravile prav zmirne razmere. Nemci videli, da so jim s potrebnimi postavnimi naredbami že zagotovljene narodne pravice tako, da jim Čehi škodovati ne morejo, ko tudi hoteli, Cehi bi pa videli ravno isto. V gospo darskih zadevah lepo mirno delovali in se oboji prepričali, da nič ne ovira njih mirnega ravnanja. Ko bi čas, da se začno se tako duhovi pomirili, bil bi pravi pogajanje za obnovljenje starih zgodovinskih pravic. Pri tacih razmerah bi se Nemci nič več ne pomišljali dovo- liti Cehom, kar žele, vsaj bi videli, da tudi njim ne bode v škodo, če se z obnovljenjem starih pravic povekša upliv dežel češke krone, da, imeli bodo celo še koristi, ker se bode narodno gospodarstvo lepše razvijalo pod obširno deželno avtonomijo. prvi Zaradi tega pa lahko rečemo, da bi baš sprava bila korak k obnovljenju starih čeških zgodovinskih pravic. Sedanja vlada sama je Čehom hotela v tej stvari pogladiti pot s tem, da je sklicala dunajske konference Mi s tem ne rečemo, da je vlada to storilo iz to tudi iz drugih vzro bežni do Čehov, temveč storila je kov, kakor smo že pojasnili. Pa bodi temu kakor koli ; Čehom je bila dana lepa priložnost, da kaj store za ob- novljenje Čeških zgodovinskih prav. Žal, da češki poli tiki niso znali porabiti ugodne prilike. Tukaj se je zares pokazala resničnost nemškega izreka : „Ein grosser Moment fand ein kleines Geschlecht." Ko je bila dolžnost vseh politikov v deželi, da vse sile napno, da se napravi mir v deželi in tako pogladi pot za bodoče veliko in pomenljivo delovanje, so se pa začel* Mlado- in Staročehi ravsati mej seboj, in prvi so jeli hude agitacije mej narodom, kateri so jako vznemirili. S tem so pa prepreči'i vsako vspešno delovanje. Po drugem potu pa Čehi ne bodo prišli do svojih zgodovinskih pravic, zato pa bode še kdaj narod češki hudo obsojal sedanje politike, če tudi jim danes slavo poje. Družba sv. Cirila in Metoda na Koroškem. Pred zborovanjem pride okrajni komisar doktor K 1 e b 1 iz Beljaka in prepove vse govore, ki se strogo ne tičejo šole, kakor tudi deklamacijo in petje, ob eclnem zapreti, da se bode z vso strogostjo zakona postopalo proti onim, ki nasprotno delali. Dne 25. oktobra t. 1. je imela b e 1 j a š k a podruž niča enak shod v Ledenicah z naslednjim vspore dom : macije ; spisal dr. Vošnjak) ; 5. slučajni nasvèti ; 6. prosta zabava. Pozdrav načelnikov; 2. poučni govor; 3. dekla-- „Svoji k svojim" (prizor iz kmečkega življenja dom Dne 24. oKtobra, torej dan pred napovedanim sho- podružnični načelnik, ki ie prav pravilno in ob v Beda pravem času naznanil 8hod okrajnemu glavarstvu ljaku, dobil dopis od tega, v katerem se zaukazuje črtati iz v8poreda V86 točke izvzemši prvo se morajo in peto. Zaradi kratkega časa se ni mogel odpovedati shod, ki je bil že napovedan po časuikih. Tako je dne 25. oktobra prišlo veliko število udele encev, ki pa niso bili zadovoljni 8 prvo in peto točko, temveč so rajši opustili shod. Ker je tudi k temu zborovanju prišel okrajni komisar dr Klebl m , izjavili so mu navzoči, da je prepoved točke popolnoma neopravičena in neutemelj v društvenem zakonu, in ker se je dr. Klebl v opravičenje c. kr. okrajnega glavarstva skliceval na višje kroge kot ukaz od zgoraj, nastala je med navzočimi velika nevolja in razburjenost, katera je bila tem umev • v nejsa ker so bili drugod enaki shodi družbe sv. Cirila in Metoda brez ovire, kakor n. pr. dne 11. oktobra t. pliberške podružnice, dne 18. oktobra t. 1. podružnice za Kotmarovas. dne 25. oktobra t. 1. v Med-g o r j a h itd. ozirom na to, da so družbi sv. Cirila in Metoda po 3. od notranjega ministerstva dne aprila 1885 potrjenih društvenih pravil in po lit. veljavnih podružničnih pravil dovoljeni shodi s predavanji, dekla-macijami, petjem, gledališkimi predstavami in prostimi zabavami ; z ozirom na to, da po § 21. društvenega za kona z dne 15. novembra 1867 drž. zak. št. 134, more oblastvo tedaj prepovedati ali zaključiti shod, če je Slovenski poslanci so izročili dne 10. t. m. poslanski bil prirejen proti določbam društvenega zakona, oziroma zbornici naslednjo interpelacijo, katero je konservativni če se na shodu samem vrše protizakoniti dogodki, če se klub odobril in so jo poleg naših poslancev podpisale obravnavajo stvari, ki so izven kroga pravil ali č« se tudi druge skupine konservativnega kluba : Interpelacija poslanca K 1 u n a, dr. F e r j a n č i č a in tovarišev na Nj. ekscelenco gospoda ministerskega predsednika, kot voditelja notranjega ministerstva. shod kaže nevaren javnemu redu, kar tu ni bilo ; in ko-nečno z ozirom na to, da more nejednako izvrševanje pravice shajanja in zborovanja le zmanjšati ogled ob la8tev pri prebivalstvu, vprašajo podpisani Nj. ekscelenco : 1. Ali so Nj. ekscelenci znani navedeni dogodki, a Za Z i 1 j s k o dolino in župnijo Vrata na Ko- katerimi seje družbi sv. Cirila in Metoda kratila društ roškem ustanovljena podružnica družbe sv. Cirila in Me- vena pravica? toda. ima namen pospeševati slovensko šolstvo, je ho tela dne 11. oktobra 1.1 Bistrici imeti shod z na slednjim vsporedom : 1. Pozdrav predsednikov ; 2. govor o okr. komisar? 2. Ali se je to kratenje v resnici vršilo na višje povelje, na migljej od zgoraj, kakor je trdil dotični c. kr. > gjgjr p 357 Hoče Nj. ekscelenca poskrbeti, da nižja oblastva ne bodo samovoljno kratila pravice shajanja in zborovanja ? Na Dunaju, 10. novembra 1891. Slede podpisi. Družba sv. Cirila in Metoda. (Konec.) Dohodkov je bilo 7505 gld. 82 kr. Med temi sta podpori kranjskega deželnega zbora 1000 gld., Ljubljanskega mesta 400 gld, in volilo 500 gld. nepozabnega slovenskega rodoljub* Fr. Kotnika na Vrdu. Vse podružnice pa so dale le 3322 gld. 80 kr., kar je vkljub nepremožno8ti slovenskega naroda v obče vender le premajhna vsota. Kaj je temu krivo? Po našem mnenji prevelika mlačnost in zaspanost Slovencev na Kranjskem. Ta dežela, ki naj bi bila vsem Slovencem v vsakem oziru v vzgled, ima res lepo število podružnic : štirideset jih je, a vse te so dale družbi v celem letu 1890. u bornih 1 45 7 gld. 3 3 kr. Na to svotico vojvodina Kranjska nikakor ne more biti ponosna, nasprotno : zakriti bi morala od sramote svoj obraz pred slovenskimi deli drugih dežel. Štirideset podružnic na Kranjskem moralo bi vsa-kakor položiti na družbeni plemeniti žrtvenik vsaj štirikrat večjo vsoto ! Ako pregledamo zaznamke o doneskih kranjskih podružnic v 1. 1890., mora res zaboleti srce vsakega pravega rodoljuba, tako malenkostna požrtvovalnost in naklonjenost do naše prevažne šolske družbe a kaže se na Kranjskem. Huda sodba, a resnična ! Nekatere podružnice iz večjih krajev so poslale jako neznatne doneske, marsikje pa celo podružnice ni, dasi bi morala tamkaj biti ter vzgledno delovati za družbene namene, n. pr. ženska podružnica v Ljubljani, ki bi sama lahko oskrbela družbi dohodkov za dva otroška vita pri nas v Gorici. A Ljubljanske narodne gospe se ne dado vzbuditi po vzgledih svojih vrlih sovrstnic v Lit'ji, v Trstu in pri nas v Gorici ! ! Vse drugače je pri nas na Primorskem. Tu je narodni davek vsled vedne borbe proti našim narodnim nasprotnikom tako velik, da večji ne more in ne sme biti. — Vzemimo za vzgled deželico Goriško. Tu je naše rodoljubno razumništvo in zavedno prebivalstvo zložilo le za „Slogine" učne zavode radodarnih doneskov 1583 gld. 69 kr., torej še za 126 gld. 33 kr. več, nego je cela dežela Kranjska položila na oltar družbe sv. C. in M. Vrhu tega je samih 9 podružnic na Goriškem poslalo družbenemu vodstvu v Ljubljano 808 gld. 75 kr., a štiri podružnice so se v tem času šele osnovale, tako da njih doneskov še ni v računu za 1. 1890. Sama ženska podružnica Goriška poslala je 300 gld., dasi »o naše rodoljubne gospe in gospodične oskrbele otročičem otroških vrtov v Gorici, Pevmi in Podgori za božičnico z darovi v vrednosti nad 400 gld., ki niso vzprejeti v nikak račun. Jednake božičnice se prirejajo v Gorici vsako leto! Ako primerjamo število Slovencev na Goriškem in Kranjskem ter njih požrtvovalnost za namene družbe sv. C. in M. vidimo, da so goriški Slovenci sedemkrat po-žrtvovalnejši nego naši ljubi sosedje „Kranjci". Koga naj ne razžalosti taka mlačnost Slovencev na Kranjskem? Seveda : za neko novo tiskarno v Ljubljani, ki je najbrže tako potrebna, kakor kurje oko na nogi, so pa letali kar celi 8totaki. Celo vsota 550 gld. je bila naznanjena med darovi ! Družba sv. C. in M. vzdržuje še nekaj let otroški vrt v Pevmi ter podpira Podgorskega, letos pa je dala „Slogi" prvo podporo v znesku 500 gld. Toda doslej smo goriški Slovenci v vsem skupaj več dali družbi nego ona nam. Vse to, kar smo povedali doslej, pač opravičuje našo zahtevo, da nam mora družba oskrbeti vsaj še dva otroška vrta v Gorici, kajti potreba je nujna, uspeh pa bi bil tak, da bi se ga od srca veselil vsak rodoljuben Slovenec. Aiso družba to stori, potem bodo naše podružnice na Goriškem toliko bolje poslovale, ker se jih ljudstvo oklene z veliko večjo navdušenostjo za preplemenito nalogo naše Ciril-Metodove družbe; tako bi drugi Slo-venci le malo ali nič pripomogli k vzdrževanju zaželjenih novîh otroških vrtov. In če bi tudi dokladali nekaj sto-takov, nič za to, saj n. pr. cela dežela Kranjska, ki ne pozna takih stisk in težav, v kakoršnih živimo tu ob meji, mora pač nekaj storiti za nas, ki ptičakujemu njene pomoči. Posnema naj v požrtvovalnosti prebivalstvo na Goriškem, pa bo! Sami pač ne moremo skrbeti za vse svoje velike potrebe na polji narodne vzgoje na Goriškem ! Zato ae uljudno obračamo do slavnega glavnega odbora s prošnjo, da bi ustregel naši opravičeni želji ter * ustanovil v našem mestu dva otroška vrta. Upamo, da naše prošnje ne bodo brez uspeha. * * Gori opisana mlačnost kranjskih Slovencev za to našo prevažno družbo je oni vrzok, ki nas tu ob meji po vsej pravici — vznemirja, kakor smo omenjali že v uvodu tega članka. Ako k doneskom goriških podružnic prištejemo še moško v Trstu z doneskom 1579 gld. 26 kr., žensko v Trstu z 71 gld. 90 kr., sv. Ivana v Vrdeli s 33 gld. ter Podgrajsko v Istri s 64 gld., dobimo donesek primorskih podružnic 2556 gld. 91 kr. — torej le za 110 gld. manj, nego so stali vsi družbeni zavodi na Slovenskem. To leto smo Primorci dali družbi torej več nego ona nam. Nikakor pa ni upati, da bi Primorci vsako leto sami krili vse stroške, ki bodo vsako leto 0 morebiti še veči. Ako se to pričakuje od nas, potem je družba sv. C. in M. za nas nepotrebna, ker ona ima gotovo ta namen, da pomaga Slovencem ob jezikovnih mejah v vzdrževanji potrebnih šol in otroških vrtov. Kaj bo z nami, ako naša požrtvovalnost tu ob meji opeša, a na Kranjskem ostane tako neznatna, kakeršna je bila 1. 1890.? To so pač opravičeni vzroki, da nas podani račun za 1.1890. vznemirja in da tem potom prosimo slovensko 358 razumništvo na Kranjskem, naj začne nekoliko požrtvo- lijonov gld., ter ž njimi izvršila vse vodne stavbe, vrav valneje delovati, za našo prevažno šolsko družbo. Ne oodite mlačni, gospoda, v tem prevažnem narodnem delu, kajti Vaša sveta dolžnost je, da skrbite za narodni ob- ^a napravljajo miši in škodljivi mrčesi na polji šlezij nanje voda in ošusenje močvirjev. Poslanec baron Rolsberg je stavil oziraje se nato » stanek Slovencev ob jezikovnih mejah. Vedite, da za po- 8kim kmetom veliko škode, samostalen predlo rr e? da se tujčeoim delom Koroškega in Primorskega pride na vrsto kmetom postavno zaukaže uničevati te škodljivke. Zbornica je po dokončani razpravi o vodnih in cestnih stav- dežela Kranjska!! In s tem bodi konec našemu opominjanju! Vander a pritrdila tej resoluciji, ter jo priporočila vladi ? da moramo naposled izjaviti, \F J svojim člankom ukrene glede nje potrebne korake. i .odbor, kate temu bi imeli kaj očitati ! n - - ^■nnortniiiiSMiii i - iHHiHHHHHHHiHHHHIHHHHI vestno in požrfvovalno vrši svojo vzvišeno nalogo. MJmstfksntm+m1 jTwte^i3kyi mí. i -^jct'à , li iiiÉtMfcai Minii 't j ifa ' *V'i " il ' m iV r• n r ~r>y~-j iéííO " vy Vsprejel se ie pa ob enem tudi dostavek poslan Družbeni odbor častno, Barwinskega, da se ne omejuje vlada samo na Šlezij t čast in hvala mu ! Vsa ampak da raztegne dotične ukrepe tudi na novine. Politični pregled. druge kro- tej seji, to je dne 30. oktobra, prišel je na vrsto tudi Foregger-jev predlog glede premembe tiskovnega zakona. Dr. Foregger zahteva, da se odpravi čas- nikarski koiek ? dovoli prosta kolportaža ter prevstroji Domače dežele. Dne 26. oktobra je storil obljubo novoizvoljeni po- slanec Erwin Auersperg, naslednik barona Tauffererja. objektivno postopanje. Dr. Forreger porabil je to priliko, da je po svoje grajal pisavo protisemitskih časopisov, ter jo imenoval nedostojno. Poslanec Hofman se sicer strinja po načelih s pred- la dan je bil na vrsti naslov Javno varstvo". Slavik je govornikom. On nasvetuje celo » da bi vzela država v povdarjal, da niso v postavi utemeljena posebna policijska svoje roke inserate. To po njegovem mnenju v marse vmazani vodstva za Dunaj, Prago in Primorsko. Doktor Roser se sikaterem oziru bilo koristno. Odstranili je pritoževal o potepuhih iu ciganih, kateri prizadevajo jQ pohujšljivi inserati, kojih so posebno dunajski časo veliko sitnosti in škode mirnemu prebivalstvu. Nasvetoval pisi polni, a vlada bi dobila lepih dohodkov, kateri bi je, naj se taki ljudje pošljejo v Bosno iu Hercegovino ter jej omogočili odpraviti kolek. S tem Hofman-ovim pred naj glede Gleda se se tam porabijo pri javnih stavbah. Tožil je tudi mnogih nesreč; ki se dogajajo pri večih stavbah pa nato logom gubili bi niso kaj zadovoljni dunajski časnikarji, veiiki časniki ogromne dohodke ebno kajti ka- da se pred nego mogoče dovrši stavba, tere jim danes donašajo inserati. za varnost delavcev se pa malo kdo zmeni. Pri nadaljevanji posvetovanja o tem prodlogu dne Baron Morsey je pa povedal čudne reči o javni ne- 31. oktobra govoiil je prvi češki poslanec Pacak ter po varnosti v radgonskem okraji. Roparji so tam izvrstno vdarjal veliki pomen časnikarstva, zahtevajoč zanj koli organizirani teku jednega samega leta dogodilo se je nad 50 roparskih napadov. Ne dolgo od tega sta poslanca Forregger in Stirgkh izročila v zbornici posebno interpelacijo, ali od takrat bilo je vlomljeno uže petkrat da kor mogočo veliko svobodo. Rekel je, da se mladočeški poslanci vjemajo z Foregger-jevim predlogom, a zraven tega zahtevajo še, da se odpravi kavcija in uradna cen- ne zura. Za njim govoril je doktor Lueger. Razumi se, da prišli zločincem na sled. Doktor Trojan je pa spet ni ostal nič dolžan dr. Forregger-ju zaradi napadov na ponavljal, da vlada na Češkem velika razburjenost, ker protisemitsko časopisje. Govornik priznava sicer potrebo napadajo Nemci v mestih Čehe. kjer so v manjšini. premembe tiskovnega zakona, a ima jako malo upanja Pri naslovu „cestne in vodne stavbe" govorili so da prišlo do tega, ker posebno vladi sedanji zakon razni poslanci, se ve, da vsak o potrebščinah svojega ugaja. Sicer se pa ne ve, jeli ima vlada veči vpliv na volilnega okraja. Tudi goriški poslanec dr. Gregorčič je se časnikarstvo, ali časnikarstvo na vlado. Tako omeni go pritoževal o slabem stanju cest na Tolminskem, posebno onih med Tolminom in Kobaridom, in pa po idrijski dolini, katero bode vlada baje prevzela v državno upravo, katerej pa še mnogo manka, predno bo zadostovala katerega se jej vornik urednika „Sonn- und Montags-Zeitung" Scharfa, ki je baje jako dober prijatelj grofa Taaffe-ja. Pa tudi dunajski namestnik, pravi Lueger, si šteje v posebno 9 čast, da je sodelovalec „Tagblatt-a". Ko je bral nekatere odlomke iz konfiskovanih časopisov, hotel mu je podpredsednik Chlumecky to zabraniti, češ, da se ne smejo brati iz zahtevam iz strategičnega stališča, daja posebna važnost. Zahteval je od vlade, da ustanovi v Tolminu stavbinsko ekspozituro, ker bode na tak način tehniškemu osebji laže nadzorovati delo in ceste iz bližine nego pa iz take oddaljenosti kakor dozdaj. Govoril je o tej točki tudi češki poslanec Kaftan, ter tožil j da v državnem zboru konfiskováni članki. Ali Lueger mu ]e med odobrovanjem zbornice odgovoril, da je ravno državni zbor mesto, na katerem se ima odločno obsojati neopravičeni konfiskacije. Dne 9. t. m. je otvoril minister za vnanje reči Kal- se v tem pogledu za Češko premalo stori, posebno če se premisli, da plača Češka 99 milijonov goldinarjev davka, noky avstrijsko delegacijo. Za predsednika je bil izvoljen Poljak Rotovski je pa vladi priporočal, da bi po- knez Schonburg. V svojem nagovoru je izbrani predsednik suemala druge države ter vzela na posodo kakih 500 mi- povdarjal, da je evropski mir zagotovljen. Hvalil je del«- 350 \anje vlade za ohraDjenje miru. Mir je pa potreben ne ko je slovesno prisegel, da bode vedno pokoren papežu samo med državami, ampak tudi v notranjem ; to za- udan kralju in vladi htevajo sedanje narodne, socijaln Končal je svoj govor z vsklikom Iz samostana Martinsberškega ne politične zmešnja Hoch u na cesarja bode prinesel v svojo novo stolico nič drugega, nego kar je nad samostanskimi vrati s kratko besedo zapisano, Iz skupnega proračuna, ki se je predložil za leto namreč mir u 1892 delegacijam, posnamemo tole Skup potreb Budapešti se bode na vseučilišči stolica čine znašajo 139,142.886 gld. Po odbitku pokritja v nesku 2,673.508 gld. in carinskih preostankov v znesku za hrvaški jezik, tako se je izrazil naučni minister eni zadnjih sej ogrskega parlamenta. v 40,155.180 gld., znaša čista potrebščina 96,314.198 gld., Poslauec Gjurković je zahteval od finančne ogrske na tak način 3,802.459 gld. več nego lani. Za Hercego- uprave, da osnuje na Hrvaškem še eno finančno ravna- vino in Bosno znaša izredna čista potrebščina 4,135.000, teljstvo. Finančni minister Weckerle je pa odgovoril, da se gld. h katerej naj se prišteje naknadni kredit za leto 1891. protivi taki osnovi uže zaradi tega, ker ni na Hrvaškem v znesku 1,904.818 gld. Za vojsko se bode potrebovalo sposobnih strokovnih močijjin pa, ker se hrvaški uradniki 119,265.266 gld., to je za 4,320.828 gld več j nego mi stalno ne naseljujejo radi zunaj Zagreba. Da ni tako nulo leto. Porabil se bode ta veči znesek za napravo govorjenje laskovo za Hrvate, nam ni treba še posebej konserv za vojake, za zboljšanje in razširjenje "bark v poudarjati. Nam se niti dostojno ne zdi. 'Galiciji, za pomnoženje poročnikov za 225, pa za poinjenje 14 baterijskih divizij. Donašati mora potem potrebščinam naša državna polovica 70% ogrsKa pa 30 °/ /o» kar pa čisto nič ne ovira, da nista le minister Vri an je države. Rimu je bil te dni obdržavan mejuarodni mi nje reči in pa skupni finančni minister Madjara, mar rovni kongres, katerega se je udeležilo mnogo zastopoikov več zahteva se še, da mora biti Madjar tudi sekcijski razûih evropskih držav. Da bi bil ta kongres kake po načelnik v ministerstvu za vnanje reči kar se bode odgovarjajo na interpelacijo Beôthyjevo. Ogrska delegacija si je sebne važnosti tudi zgodilo, kakor je obljubil minister Kállay 7 izbrala za predsednika grofa Frana Zichy-ja , t. m. je vzprejel cesar delegacije Dne 11 Na nagovore obeh delegacijskih predsednikov ne veruje nobeden. Bolgariji se boje bolgarskih emigrantov, ki so nastanjeni na Drinopolji. Bolgarska vlada zahteva namreč od Drinopoljske oblasti, da jih strogo nadzoruje ali pa odstrani. Tam se vedno nekaj kuha. Ruski minister za vnanje reči odpotuje baje te dni rekel cesar, da živi zdaj Avstro-Ogrska v prijateljskih razmerah z vsemi državami ter da vlada popolno spo-razumljenje z zaveznikoma za vzdržanje miru. Sicer pa, v Pariz. Nemška. burga Nemškim listom se poroča iz Peter- ? da je bilo uže vse pripravljeno, da pride ruski da niso še odstranj nevarnosti političnemu položa car v Berolin. Grof Šuvalov, ruski poslanik v Berolinu » v Evropi. Tudi oboroževanja se še vedno nadaljujejo. J'e bil 0 tem popolnoma prepričan ter tudi ruski minister Vender pa upati da se bode vsled splošne potrebe za vnanje reči pl. Giers prišel je iz Italije v Wiesbaden miru konečno dosegel mirovni namen. Vlada je omejila nalašč za to, da bo v bližini Berolina, ako bi ga potre proračun za Tudi Bosna ojsko mornarico na najnujnejše potrebe Hercogovi vedno napreduieti Knez bchônburg, predsednik avstrijske delegacije, v svojem nagovoru, da so delegati pripravlj zato 5 da ohrani moč države » boval car. A v zadnjem trenotku odločil je car iz lastne inicijative, da ne gre v Berolin, kar je celo ruske kroge jako osupnilo. Angleška. — Pri banketih, katere prireja lord-bodo dovolili potrebno, major se navadno oglaša Salisbury, angleški ministerski povdarjal i skrbeti ozirali se bodo pa tudi na to kolikor bedo zamogli na- predsednik, da pove svetu o angleških političnih razme rodi žrtvovati. Evropskim narodom je ohranjenje miru jako potrebno glede na velike iznajdbe, vsled katerih kar se njemu poljubi. Tako se je zgodilo tudi te irsko politiko je Salisbury zadovoljen, ravno tako kmetijstvo v vseh se bode razvijala obrtnija, trgovina in državah. Predsednik ogrske delegacij voljstvo, da se niso povekšala mednarodna nasprotja od Ie trdil, da je rah, dni. z odnošaji v Egiptu. Angleško politično obnebje }"> jasno azil zado- na DJem nobenega niti najmanjšega oblačka. Tornielli J je prijateljstvo med Angleško in Italijo «»dnjega zborovanja delegacij. Konstatuje, da je vpljiv velikega pomene za evropski mir. socijalnih težav na splošne odnošaje držav velik. Izraža tudi veselje nad ponovljeno zvezo z Nemčijo in Italijo. Najbolje jamstvo za mir je pa to, da je naša država vedno popolnoma pripravljena za vojsko. Ogrska delegacija je pripravljena vse potrebno dovoliti za brambeno ki Braziliji so se začeli ponavljati nemeri. moč države, ne da bi se rušilo finančno ravnotežje se je v zadnjih letih doseglo. Narodno gospodarstvo. Trgovska in obrtniška zbornica. (Dalje.) c.) sestoje samo iz redovnih znamenj ali razstavnih Ogrska. — Novi ogrski primas Vaszary rekel je v svetinj (tudi v zvezi z imeni ali tvrdkami) (trg. min ovojem govoru, pri obedu, ki je ^bil prirejen tisti dan 12./2. 1891. 1., št. 48.324 in 18./4. 191. 1., št. 15.716); 360 » d.) obče rabijo v prometa ozoamenilo določenih Ako ono zaukaže, vpiše se znamka z dnevom prvotnega. vrst blaga 5 priznanila. (Dalje prihodnjič.) ) obsegajoče nemoralne in pohujšljiv drugače javnemu redu protivne prikaze, napise ali take podatke, kateri se ne ujemajo z istinitimi trgovinskimi razmerami ali t resnico ter lahko prevarijo uživajoče občinstvo. Kadar kakovih dvomov, je ali podatke, ne odpravijo gori Poučne stvari. dovoliti take napise in navedena dokazila, dokazati je p o s e b e, da se ti podatki ujemajo z istinitimi trgovinskimi razmerami in z resnico. Znamčnim napisom se videzno ne ujema oznemenilo vrst blaga 8 poslovnimi (opravilnimi) razmerami tvrdke, ki prosi za vpis, pridejati je dostavek, iz katerega se dá razločno posneti, ne nanaša na izvor blaga, ampak Zemljepisni in narodopisni obrazi. Nabral Fr. Jaroslav. (Dalje.) Božidar Vuković. Tiskanje slovenskih in hrvat skih knjig na Nemškem. Prve slovenske in hr vatske tiskarne v domovini. istem času, ko Božidar Vukovič v Benetkah da se znamčno krajevno oznamenilo knjige tiskal za pravoslavne cerkve, snoval je v mislih kvaliteto, in to mo- iguman samostana Miliševa v Hercegovini, kako bi ustrojil rebiti tako, da se pridene zavod (établissement) ali pa kraj se v resnici izdeluj blago Niso motilne besede: pristna kvaliteta naznanilom, n. pr. pristna Pariška kvaliteta ločno naznačen pravi kraj izdelovanja. (Trg 1890. i v svojem samostanu tiskarno cerkvenih knjig. Zaradi tega odpravi v Benetkah tri redovnike, mej njimi Mar-8 krajevnim darija, da ondi preskrbe, česar je treba za novo tiskarno, ako ni raz- Njegovi poslanci so se seznan;li v Benetkah z Božida- dovolj m 17/10 št. 42.894.) III. Dostavek na znamčnih podobah, da se bodo rovim pomočnikom Todorom Ljubovičem in pregovorili ga, da pojde ž njimi v Miliševo, da jim pomore urediti tiskarno Pozneje je prevzel upravo te tiskarne omenjeni rabile v raznih drugih barvah poleg prijavljene j ni Mardarij, ali 1552. je odšel oa poziv kneza Radiše dovoljen (trg. min. 24./11. 1890. 1. št. 48.512). koliko se da smatrati poraba znamke po tuji osebi v drugi nevpi8ani barvi kot kaznivo posnemanje, to razsodi sodišče. e želi prosilec obrane, da se mu vložena znamka razločno obrani še v drugih barvah ali barvenih kombi- n ciiah, mora jo predložiti za vpis v vsaki barvi ali barveni kombin posebe (trg. min. 1./3 posamezni 1891. 736), kar je vsakakor storiti pri vseh znamkah Dimitroviča v arbanaški Beligrad, da ondi ustroji novo tiskarno. Ko je bila tiskarna v redu, začel je v njej tiskati Evangelja" ; ali predno je delo dovršil, umrl je Radiša> in njegova tiskarna je prišla v roke Trojana Gundnliča> dobrovniškega vlastelina. Mardarij je pri njem dokončal omenjeno knjigo, a potem se je povrnil v Mileševo, da zopet prevzame upravo tamošnje tiskarne. Ker so bile črke že obrabljene, začel je sam nove vlivati in potem še več knjig utisnil. Malo po malem so tiskarne pro- j katerih značilno znamenje je barva znamčne podobe IV. Priudarki k znamčnim podobam (grbi, cehovska pale, zato je v 17. in 18, stoletji bilo zopet veliko po-mankanje cerkvenih knjig, katere so morali večinoma iz Rusije naročati,, ker so na slovanskem jugu zaradi tur znamenja i. e. r.), katere smejo nekatere skupine obrt- g^ih V0j8jj V8e umetelnosti in tudi tiskarstvo trdo spanja nikov rabiti vsled posebnih propisov, vpišejo se le, ako obrtniki dokažejo, da spadajo k dotičnim skupinam. spale. # 3H jH IB ' 1 Jéi t- ■ 1 " i J Jjtf P fll 1 3 ,1 Li TpÉHř^l Sredi 16. stoletja, to je za časa cerkvene reforma-Priudarki, ki se vpisujejo z znamkam* vred, smatrajo se cije^ imeia je slovenska in hrvatska knjiga dve tiskarni na Nemškem. Kako to ? Baron Janez Ungnad, porojen in za znamčne dele ter jih morajo imeti tudi ki išeji vzorni kosci. Ako bi se rabile pa znamke v prometu tudi 1490 bil je jako bogat grajščak hrvatski, štajerski brez priudarka, velja obrana za nje le tedaj, kadar so kraDj8in in koroški, pa tudi junak na glasu. Naposled je vpisane še posebe brez priudarka. (Trg. m^n. l./ll. 1890. 1. št. 40.740) postal povednik hrvatske in kraj veliki župan Varaždinski. Ali bil je tudi jako iskren pristaš Kar se pa tiče znamek, katere so na blagu po Lutrovega nauka, in ko je 1547 prišla poved, da njih označenem nalašč ali pa slučajno dvakrat naslikane, morajo vsi pristali nove vere ali se vrniti v Krilo kato-priporoča se, da se da vpisati poleg enojne znamke še liške cerkve ali se izseliti iz domovine, odložil je Ungnad njen podvojek, da je tako zagotovlj za slučaj svojo čast in odšel v Wurtemberg. Nastanil se je v mestu postavna obrana ter da ima predpravico pred poznejšnjimi Urachu, kjer mu je poklonil vojvoda wiirtemberški *dvor naznanilci dvojstvenih znamek M VI Kadar se ne dovoli vpis znamek zato odstavku točki Miinchhof*. Ali tu ni pozabil svoje domovine, temveč se ker ni z redko požrtvovalnostjo in stanovitnostjo trudil, ûa se ali širi nova vera mej slovenskim in hrvatskim ljudstvom a potrebnih dokazil, omenjenih v zato, ker se smatrajo za znamke, kakeršne so izključene tiskom. -Zaradi tega je vzprejel pod svoje okrilje učene Slovence in Hrvate, kateri so bili z istega razloga kakor od vpisa, naznani se to pismeno prosilcu znamčne obrane. Prosilec sme v 30 dneh vložiti pritožbo do c. kr. trgo- on pregnani iz domovine. Dal je vlivati ćirilske in gla vinskega ministerstva pri trgovski in obrtniški zbornici, golske črke in ustrojil po eno tiskarno v Tubingenu m 361 Wúrtembergu, kjer se je od 1560. 1. do smrti Ungnadove 1594. 1. tiskala velika množina slovenskih in hrvatskih knjig. tem poslu Deželni zbor se bode še pred Božičem snidel. Tovarno za sukno v Vodmatu pri Ljubljani je so Ungnada z umom in peresom kupil gos. Krenner iz Škofje Loke ter se je baje pri podpirali Jurij Dalmatin, Štefan Konzul, Peter Verger, čelo uže delati. ali po smrti Ungnadovi je vse razpalo. Natisnene knjige pa «o bile zaplenjene in sežgane. Kakor smo videli, najstarejše slovenske in hrvatske knjige niso bile tiskane v domovini, temveč na tujem, in to zato. ker ondaj pri nas tiskáren ni bilo. Res se je prva 8rb8ko-hrvatska tiskarna ustrojila že 1493.1. na Ce- Na Kranjskem je 3313 selišč in 84.144 hiš. dne 31. decembra je bilo na Kranjskem prisotnih stanovalcev 498.953 in odsotnih pa 24.360. Gos. dr. Jernej Zupanec c. kr. notar v Ljubljani in predsednik notarske zbornice je podaril za šolo v svojem rojstvenem kraji v Št. Lenartu nad Železniki 3000 gold. Slava uzornemu rodoljubu ! Pri c. kr. deželnem žendarmerijskem poveljstvu v Ljubljani je imenovan Josip Supančič za stotnika prve vrste, druge vr^te. Pavel Gardik de Garda pa za stotnika Pred nekoliko časom je bila deputacija Lju tin j i J ali slabo je uspevala, kakor tudi njena posestrima bljanskega mestnega zbora na Dunaji pri vojnem mi v Mileševu. Zato so hrvatske knjige v trojem pismu bile tiskane iz prvega v Italiji, in sicer glagolske v Rimu, ćirilske v Benetkah, a z latinico nekaj v Benetkah, v Eimu, Padovi, Jakinu i. nÍ8tru ter ga naprosila, da bi se prenesla vojaška bolnišnica iz srede mesta kam drugam — ter se prodal ta prostor Ljubljanskemu mestu, ki bi ga porabil večinoma za javne stavbe, nič proti tej želji. .T principu nima baje vojni minister Deželnozborska volitev dne m. v mestni Razne reči. Glede naših državnih poslancev in njihove taktike izrekli smo uže svoje mnenje. Ker je to vprašanje \elikege pomena, pečalo se je ž njim in se še peča malo ne vse slovensko časopisje. Nekateri naših listov so se volilni skupini Postojua-Lož-Vrhnika se je vršila v lepem redu in je bil za poslanca izvoljen Lenarčič po odločno izrazili proti izstopu naših državnih poslancev iz Hohenwartovega kluba, in med temi bili smo tudi mi. Drugi zrejo pa v tem največo nesrečo za naš narod, ker se niso naši poslanci pridružili Mladočehom, ali vsaj osnovali kak jugoslovanski klub, tretji pa menijo, da ni bilo treba zaradi tega vprašanja toliko hrupa, ker bosta danes ali jutre tako in tako zasela ministersko stole Plener in Chlumecky, in potem se bodo hote ali nehote 868tnik in trgovec na Vrhniki. Novi poslanec je odločen narodnjak ter jako čislana oseba, od vseh, ki ga poznajo. Se ve da pri naših borečih se strankah, dala je tudi ta volitev povod, da sta si skočile v lase in sicer po našem mnenji prav po nepotrebnem. Nam je pač vse eduo, kdo je prvi za to bil, da se voli v deželni zbor Lenarčič. Pač nam je pa na tem ležeče j kdo je Lenarčič? Ko sledi . Le- temu vprašanju od vseh strani odgovor, da bode narčič kot deželni poslanec, mož na svojem mestu vse drugo čisto nič ne briga. nas znašli naši poslanci v opoziciji. Ali Toplicah na Dolenjskem so začeli polagati vodovodne cevi za vodovod iz Podturna do Toplic, ki bode dolg nad 2000 metrov. Za to delo je dovolil kranjski kar je najhuje, je bojazen, katero izraža „Nova Soča" — namreč, da je prepir v domačem taboru slovenski narod ua Kranjskem tako demoraliziral, da bode težko sposoben za resno in odločno opozicijo. Izpiti za učiteljstvo usposobljene. V minoli ponedeljek so se pričeli na tukajšnji učiteljski pripravnici izpiti za u-čiteljstvo usposobljene. Oglasilo se je v ta namen 49 kandidatov in kandidatinj, in sicer dela 18 kandidatov Koroškem je našel neki kmet pod krtino 50 cekinov iz deželni zbor 1000 gld., kranjska hranilnica 500 gld., knez Auersperg pa je dal za 1000 gld. vodovodnih cevi iz tovarne svoje. Odlikovanje, črnogorski knez je podelil gospodu M. Živic-u, inženirju v Trstu ter našemu domoljubu, Danilov red IV. vrste. Še se nahajajo zakladi. Na Polskem Vrhu na in 22 kandidatinj izpit za ljudske šole, za meščanske šole in pet iz francoščine kandidatinje časa ogrskih kraljev Vladislava in Matije. Pristaniški admiralat naše mornarice v Pulj listu Iz „Edinosti" posnamemo, da stoji v italijanskem Ecco di Pola", da je dr. Laginja, novoizbrani je poslal k sv. Heleni pri Ljubljani, kjer je pokopan državni isterski poslanec kar se tiče značaja, zanesljivosti pokojni msgr. Račić, krasen venec iz bršljana s trakom, in inteligence več vreden nego sto italijanskih kričačev. na katerem stoji napis „Štefanija". To se je zgodilo Razumeti pa se mora, da je beseda kričači naperjena proti italijanskim kolovodjem v Istri, če samo pristno vsled želje cesaričinje vdove Štefanije Nadvojvodinji Margareti se obrača zdravje italijansko glasilo o svojih možeh tako govori, potem \edno na bolj bode najbrže res tako in vender je bilo prilogi vladnega If II lista Tržaškega „Adria" žal > da ni bil izvoljen eden dogcdek je napravil veliko hrupa in zmešnjave in vničii iz mej teh kričačev. Vsaka glava ima svojo pamet. £ * t Slovenske posojilnice na Koroškem in Nemci. Na Koroškem so ustanovili ondotni rodoljubi v za- dnjih letih dvanajst posojiln Take posojil » so sicer denarni zavodi ali imajo ob enem tudi važen poli tičen pomen, kajti denar je, zal, sveta gospodar. tem se zatekli namreč naši slovenski katerim so mo- po8ojilnicam naj kmeije v denarni stiski mesto k tujcem rali zraven plačevanja visokih obresti, prodati tudi prosto voljo noaebno ob času volitev. Lahko umevno, da niso 3 posebno ob času volitev, bile posojilnice s takim namenom po volji Nemcem, še vedno mislijo, da smo Slovenci le za to na svetu da jim delamo tlako. Mnogo so toraj delali na to, da bi onemogočili ustanovitev slovenskih posojil Ker se jim pa to ni posrečilo, zmislili so si nekaj drugega. Osnovati hočejo namreč po izgledu zveze slovenskih posojilnic v Celji, zvezo koroških posojilnic ter vabijo tudi slovenske posojilnice, da bi pristopile k tej zvezi. S tem pri bi si Nemci nekaj vpliva do slovenskih posojilnic ter bi njih pravega namena v Ker so pa slovenske po jih tako ovirali v izvrševanji narodno gospodarskem pogledu, sojilaice večinoma uže pristopile k zvezi slovenskih posojilnic v Celji, od katere so imele uže mnoge koristi in ker nas je Slovence izkustvo uže dovelj poučilo, da nam ne kaže nikj pričani smo, in ikdar z Nemci črešnje zobati ; pre da bodo slovenski rodoljubi imajo njih vodstvo v rokah, odločno odbili, omenjeno ponudbo Ono soboto so bili na Dunaji pogovori med sekcijskim načelnikom dr. pl. Wittekom in predsednikom južne železnice baronom Hopfenom in glavnim ravna- teljem Schulerjem gled podržavljenja južne železnice Ker zahteva južna železnica baj preveč odškodnine in se tudi ogrska vlada protivi podržavlj te železnice y zato malo upan da bi prišlo do sporazumljenja vsaj v kratkem času ne. Po adniem ljudskem štetji je to stran Litave po narodnosti: Nemcev 8,461.997 Čehov in Slovakov 473.578, Poljakov 3,726.827, Rusov 3,191.497, Sloven cev 1.176.535, Srbov in Hrvatov 644.769, Italija 674.701, Rumuncev 209.026, Madjarov 8.139. Vseh pre bivalcev je 23,895.41 o O. Slovanov je 14.123.206 » torej skoro dvakrat toliko kolikor Nemcev, a vender bi smeli molčati ter dopuščati Nemcem, da delajo v Avstriji mi z nami, kakor hočejo. Rim se je v nekem cirkusu med predstavo zrušila estrada in je bilo pri tej priliki ranjenih nad 100 OBeb. Berolinu sta se usmrtila bankirja Friedlânder sta se na tak način od- ? da in Sommerfeld, oba žida tegnila ječi, ker sta poneverila več milijonov denarja loženega pri njiju od malih obrtnikov, trgovcev t. d. Ta V8e zaupanje, katero je imelo občinstvo v take zavode. Za to pa vre občinstvo od vseh strani skupaj ter za hteva od enakih zavodov, da mu povrnejo ves naloženi denar. V Berolinu so poslali denarni odnošaji vsled tega dogodka jako kritični ter se boje splošnega » kraha". Turški Metuzalem. V Azijski Turčiji živi v ne kem selu starec, ki je pred kratkem praznoval 8vo) 152. rojstveni dan. Kliče se Mustafa-Rabe. Njegovi vnuki imajo po 108 in 107 let. Na Amerikanskih otokih je liko škode. Na indiških uaselbiuah mrtvih, ranjenih pa 200. edil vrtinec va- bilo 60 Budimpeštanske tržne ceue z dne 11. novembra 1891. Pšenica gld. 10.90 do 11.55, rž gld. 10 50 do 10.65, oves (novi) gld. 6.60 do 6.75, pr to ld. 5.70 do 6.06 Kurzi na Dunajski borzi dne 12. novembra Papirna renta Srebrna Zlata » Mareijeva renta . Napoleonclori (20 frankov) C. kr. cekini . Nemške marke gld tt 5? 11 11 11 n 90-80.. 90 55. 108.45. 101-85. 9-36. 5-61 57*92* 2 Giontini trgovina s knjigami m papirjem Največja zaloga slovenskih molitvenih knjig in spisov za mladino in priprosto ljudstvo Imeniki se pošiljajo brezplačno Zaloga vsakovrstnega papirja * m -m 1 / V t in pisnih potrebščin 9 kakor: pisarniškega, konceptnega in pismovnega pa pirja, zavitkov s firmo brez peres tint. šolskih stvari j i. t. d Dobro blago, nizke cene Prodaja se na debelo m na drobno Kclor zeli dobi cenik zastonj ZALOGA goslij, kitar, citer, klavirjev (preigranih) strun in posamičnih sestavin. v Šolske knjige za ljudske in srednje šole. (3) l Odgovorni urednik Gustav Pire. Tisk i u založba : J. Blasnikovi nasledniki. V i \ • •