Ahačič Konči
Mamut
Velik je kakor mamut.
V Planici iniatno mumutsko skakalnico.
Mamut, mamutski! Odkod te be&ede? Kaj pomenijo?
Mamut je orjuški slon. ki je žioel pred oee sto lisoč leli po osej seoernl. nrednji in južni Evropi, Aziji in Severni Ameriki, ki jih je tedttj pokrtDal debel Ird. Polagoma je začel led kopneli. UmikujoČemu se ledu so sledile črede mamutoo do njegove nedunje meje, I. j. do seoerne Sihirije in seoerne Kanade. Tu najdemo največ leh mrtoih '/.ioali.
Kakšni so ti kraji?                                                        ,
] severni Sibiriji ne uspenu nifi dreoje niti grmičeoje, iemoeč ie timji. ker so th oečno zamrznjvna do približno 60 cm globoko. Tu pusti del Sibi-rije imenujetno lundru. A« jugu prehuju tundra d tajgo, porasllo s smrecjem. Tudi n tajgi so llu stulno globoko zamrznjena. Le o doeli do treh pohtnih mesecih se odtale stimo loliko, du dopušdujo iioljenje nujskromnejšeniu dreoju. Ta plast. ki se o kraikem in hladnem poietju odtaju. je fenka. /W njo leže plasti peska, proda in gline. ki imajo o sebi zakopana osakoDrsttna itlaroda&tiu živalska Iritpla, med njinii ludi mamutska. Tc pltisli ho bile naphutjene oziroma nasute d ledenih dobah tn so tedaj takoj zamrznile. Pozneje so se nasipale nanje druge plasti, lnko da m prišle n ni/.je lege. kttmor ne seže ueč sončnu toplotu. in se zato niso odtalih nikdar več.
kakor puč nse rcke, spreminjajo ttidi sibirske reke sooj tok. Počmi a uztrajno glodajo svoji* bregooe iti izpodjedapajo te nižje. pred oeč kot 100.000 leti naplanljene plasti. I časih se v dolnjili plusleh že izpodkopani. a zarudi zumrznjenju Še nendur trdni bregooi. umjejo o oelikih plazooih. Ob takih prilikah se veckrut prikažejo že zdatmaj iiumrle žioali, zakopane o fem zmrznjenem pesku, Tako je n. pr. letit t?9(>. naplavita reka I.ena tui prod o snojettt izlioti do xduj najoečjegn '/.mineiia mamulu, kjer je (o bnJTut pošast zagledal niromasen ribič. Kljttb temu, da je bil ta nestnor oeč kot 100.000 let zakopan v ledu. je bilo njegouo meso tak-o soeže. kukor da bi bil praokar poginil.
No — in kakšen je in slon v podrobnosti?
Prav podoben danes v oroči lndiji žioečemu sionu. Saj imata oba istega pra-deda. Razliko med obema poDzroča predosem razlikti o podnebju. o katerem iiui indijski slon in je žioel mamut, ier drugačna prc-hrana. Tuko je trnel mavuil kočnike. sestaoijene iz sle-klooinastih ploščic, do 30 po Meuilu, lako da so bili zelo pripravn-i za ŽDečenje težje prebuvljioe, trde rasl-Hnske Itrane. Razen tega je Mamut, skoraj do kraja izkopan iz sibirskega ledu. imel mamut iopel, soetlo Meso je bilo teko sveže. da so ga jedli psi. V oklih „ i  -    .        i    -  i.         i            so nasli v razah rasthnske ostanke zadnje luamu-
rdecerjao   kozuh   s   skoraj                                tove pojedine.
pol melra dolgimi kocinami
in masten rep, k&r ga naj bi ose ščitilo pred mrazom. Razen lega se je od svo-
jega itulijskega mrodstoa razlikooal še po sooji znatno pecji oelikosti, saj je dosegel preko štiri metre hrbtne Dišine in je imel do štiri metre dolgu oklu, ki sta bila itiočno ukrioljenu, včasih skornj p krogu zavita. Kost ieh oklov je že pred daonimi časi prišla nti Kiinjsko, kjcr se zdaj občudujemo prasture slonokosčene umelnine. Po pruoljicah, ki so jih skoDati sibirski prodajalci mamutskili okel, so lo kost pridobioali od •.¦ pudseemskih«. glodalceD. Mamulska »kosU ni tako lepa in dragocena kot slonoou kost. StoiiaoČletno ležanje o ledu jo je napramlo raskaoo in  krhko.
In zdaj še oprašanje; Zakuj so izumrli ti uelikuni?
Če beremo optse loooo na slone, ki jih. prtrejajo z oelikim uspehotn današnju ufrikanska zamorska plemena s snojitn neverjetno preprosdm oroijem, bomo razumeli, da so tudi mamuti postali irtev najbolj prebri-sanega krooloka vseh časov, naaih pradedoo iz konca ledene dobe.