UČINKOVITEJŠE OSNOVNE ORGANIZACIJE
Kako se uresničujejo vrste sklepov iz kongresnih dokumentov ZKS in ZKJ, določila zakona o zdru-ženem delu pa tudi v temeljnih organizadjah zdru-ženega dela zadani in sprejeti ukrepi na vseh po-dročjih delovanja in razvoja, so bili bislvena vpra-šanja obiskov v pravkar končani akciji. Čeprav je to akdjo vodil občinski komite Zveze komunistov, so v njej aktivno sodelovali tudi predstavniki predsed-slva občinskega sindikalnega sveta in predsedstva občinske konference ZSMS. IVIed svojim nepo-srednim obiskom v 48 delovnih organizacijah s po-dročja gospodarstva in eni s področja negospodar-stva (Inštitut Jožef Stefan), so se poglobljeno osre-dotočili na pet sklopov vprašanj in sicer na proble-matiko samoupravne o/ganiziranosti, na proces uveljavljanja planiranja, na gospodarjenje, izvaja-nje načel kadrovske politike ter na organiziranost in vlogo družbenopoUtičnih organizadj. Sam izbor 49 organizadj združenega dela z izjemo organizira-nosti Zveze komunistov v okviru osnovnih organi-zadj ni pogojevala praktično nobena druga skupna značilnost.
V tej skupini so bile sicer bolj izpostavljene predvsem tiste delovne organizacije, ki so, oziroma so se srečevale z že kar akutnimi problemi gospo-darjenja, samoupravne organiziranosti pa tudi ka-drovskimi problemi, vanjo pa so bile po drugi strani v ključene tudi tiste, ki zaradi posebnosti svoje de-javnosti zahtevajo posebno pozornost. Vrsto osta-lih organizacij združenega dela pa bo občinski ko-mite zajel v fazi razprav ob zaključnih računih, pa tudi sicer so člani komiteja sprejeli pobudo oziroma sklep, da se tovrstni obiski opravljajo več kot en-krat letno, ob posameznih perečih problemih, kar hkrati zagotavlja tudi večjo prisotnost Zveze ko-munistov ob razreševanju.
In kakšni so rezultati akcije? Na kratko povzeto, nismo več priča stanju,s katerim smo bili soočeni pred letom dni, niso pa tudi v vsem svojem bistvu in vsebini odpravljene pomanjkljivosti in togi pri-stopi k učinkovitejšemu razreševanju.
Na področju samoupravnega organiziranja se »stvari« bistveno spreminjajo. Tako so bile v de-lovnih organizacijah opravljene vrste nalog in pri-
zadevanj za čimhitrejšo vsebino preoblikovanja n.pr. v Tobačni tovarni, Inštitutu Jožef Stefan, v Zmagi, Iskri — avtomatiki__
Priča pa smo še vedno tudi nezadostnemu razumeva-nju vloge in organiziranosti temeljnih organizacij združe-nega dela, ponekod šibki in nepravilni informiranosti de-lavcev, opazni pa so tudi nezadostni učinki delovnih skupnosti na področju razvoja dohodkovnih odnosov pa marsikje, oziroma v veliki večini tam, kjer naletimo na zunanjetrgovinski promet. Bistvenih zapažanj napredka med sedanjim samoupravnim sporazumevanjem in nek-danjo pogodbo skorajda ni.
Se vedno beležimo dokaj visok odstotek delovnih or-ganizacij, ki nimajo izdelanih srednjeročnih razvojnih programov, pa precej teh programov je tudi formalnih. Tako po eni strani, na drugi pa se soočamo tudi z trajnim zasledovanjem in spremljanjem uresničevanja teh ra-zvojnih usmeritev, prvimi pristopi k zasnovam razvojnih načrtov 1981 —1985 in podobno.
Z zornega kota gospodarjenja v delovnih organi-zacijah lahko ugotavljamo dokaj veliko resnost in tehtne pristope k uresniče vanju sprejetih ukrepov za boljše gospodarjenje, pa ne samo pri tistih, ki so še pred kratkim izkazovali izgubo. Zanimivo je, da je tudi ocena uveljavljanja kriterijev o nagrajeva-nju dokaj pestra, delovne organizacije tehtno išče-jo razne rešitve, te so od organizacije do organiza-cije dokaj različne, težko pa je reči, da so primerne ali zadovoljive. Vendar gre tu za jasna prizadevanja in pripravljenost prilagajanja danim razmeram. Premalo pozornosti pa še vedno posvečajo kadrov-skim načelom (štipendiranje, študi j ob delu, slabo
planiranje  kadrov__)  pa  tudi  sarne  kadrovske
službe so marsikje še slabo organizirane.
Zabeležen pa je vsekakor precejšen premik pn delovanju in vlogi osnovnih organizacij Zveze ko-munistov, ne postajajo samo vedno bolj prisotne, marsikje delujejo akcijsko pa tudi tvorno z zvezo sindikatov. Res je, ponekod, kjer jc več temeljnih organizacij, pogrešajo neko koordinacijsko telo, svet ZK bi bil primerna oblika po njihovem mne-nju. Sodelovanje z osnovnimi organizacijami Z.SMS bi lahko bilo tudi boljše, kjer slednje ne de-lujejo, bi jih morali organizirati drugače in podob-no__.......                           ....