IZHAJA VSAKO NEDELJO.
Naročnina : za celo leto D. 40, za pol leta D. 20, za četrt leta D. 10 V-Ameriko Dol. 3.
lnserati po tarifi.
CRfl MOL
fT' -
ftMltffo . MIŠTVO
^IfA t*
LETO I.
Gospodarski, narodni, kulturni tednik
ŠTEV. 2.
No pravoj poti.
Kda smo se za stalno odločili, da izdamo za naše ltidstvo naše novine, smo se zavedali velkih težav i triida, štere bomo morali nositi. Itak smo se pa toga ne prestrašili i smo list izdali i prvo številko razposlali. Znali smo, ka lüdstvo te naš list pozdravi. To se je tüdi zgodilo. Naš list je bio pozdravljen vse-širom, kama je prišeo. Vsakši, što ga je prešteo je z veseljom povedao edino istino : takši list je nam potreben.
Že dugo je bila želja v naših srcih, da pride med nas eden takši list, zato smo izdali „Kmečko moč", edne nepolitične novine, štere naj ne bi sliižile ni-ednoj političnoj stranki, nego samo našemi lüdstvi. Zdaj, kda je že prva številka med našim lüdstvom vidimo, ka smo na pravoj poti. To pot, štero so si zabrale naše novine, je prava, ar samo tak pride med lüdstvo dobro štenje. Po toj poti, to je po poti pravice i ljübezni do bližnjega bomo šli tüdi naprej za blagor naroda i domovine. Zato si vsaki želej takše novine, štere bi prinašale lepe, podučljive i ža naše ljüdstvo hasnovite reči.
Naša „Kmečka moč" so tekše novine i zato je „Kmečka moč" bila pozdravljena od vsa-koga. Mi smo sami ne pričakovali tak velkoga navdušenja i pozdravov na naše novine. Zdaj pa vidimo, ka smo našemi lüdstvi dali nekaj zaistino dobroga i zdaj vidimo, da smo včinoli za naš narod dobro delo.
Naše novine so na pravoj poti. To nam je zadoščenje i to nam je tüdi v spodbüdo. Šli bomo naprej po toj pravoj poti, štera nas vse pripela do boljše i zadovoljnejše bodočnosti.
K delu !
V Prekmurju nov list, tako se govori danes povsod. Take in slične govorice se slišijo povsod, koder človek hodi.
Res je, nekaj nenavadnega je nepolitičen list in to celo pred volitvami. Toda drugači ni je bilo mogoče. Sicer smo vedno bili mnenja, da naš list nesme iziti pred volitvami, ker smo bili prepričani, da bi naš korak vsakdo razumel napačno, odnosno bi nas že pri rojstvu obsodil, da smo privesek kake politične stranke, ter da pod drugo firmo pri-krivlemo svojo barvo. Ali stvar ni je tàka. Mi smo na ta pokret mislili že pred letami. Ker pa nam razmere tega niso dopuščale, da bi stopili v javno življenje, smo bili primorani počakati do danes. Naša stvar je dozorela, naš čas je prišel in z delom smo mogli začeti. Ponosni smo na svoje delo, ker delamo in bomo delali za narod in domovino, kateri posvetimo vse svoje sile in moči.
Zato pa se tudi ne bojimo, da naše delo nebi imelo zažel-jenoga uspeha, ker smo popolnoma prepričani, da vsako delo rodi sad, dobro delo, dober sad. Delo za narod je častno, posebno pa takšno delo, s katerim se od-
pravi med ljudstvom vsa mržnja, medsebojno sovraštvo ter se naseli bratska ljubezen, ki je edina podlaga za mirno, zadovoljno in srečno življenje. Zaraditega nas neovirajo niti volitve, ki stojijo pred nami. Volilna doba bo tudi najboljši dokaz za naše delo, ker se v tem kratkem času vsa javnost prepriča, da v resnici nismo bili skriti pod nobeno stranko.
Ljübezen do naroda in domovine nas je vodila, da smo se kot mladi idealisti podali na težko in dandanes nehvaležno pot: na delo za narod. Edino, ta misel nas je vodila, ko smo začeli z izdajanjem našega lista. Zastaviti hočemo vse svoje sile, storiti vse, da bo to delo napredovalo in rodilo končno uspeh.
Dobro delo se samo hvali. Tüdi naš list bo pokazal, da vrši dobro delo. Prepodil bo s svojimi par številkami vse pomiselke, yse nezaupanje, ki bi ga imel mogoče še kdo do njega. V listu se vendar prikrivati ne da nič. Zato se mi tü obračamo na vse naše narodne kroge z prošnjo, da stopijo z nami, v našem listu k pravemu in stvarnemu delu za naš narod. Pri našem listu se morajo združiti vse starejše in mlajše sile ! Tu mora biti ognjišče, od koder se mora širiti topla ljubezen do dela, do naroda in domovine.
Mi pozivamo in prosimo vse svoje prijatelje, prijateljice našega ljudstva, vse rodoljube, da ta pre-potreben pokret podprejo materi-jelno in pred vsem pa moralno. Mi smo prepričani, da vsak izmed nas čuti potrebo takšnega
dela, zato je v nas tudi upanje, da najdemo pri naši narodni inteligenci na popolno razumevanje in vsestransko podporo.
„Kmečka moč".
Naš prekmurski narod je povečini kmečki: obdelüje zemljo i si hrani živino i iz toga živi. Le malo jih je pri nas, ki bi se navčiii kake meštrije i si s tem služili krüh, ešče menje pa jih je trgovcov i takših, šteri so se včnavčili za „gospode". — Isti-na vsakši stan je potreben, ar je eden drügomi na pomoč i eden brez drügoga ne bi mogeo živeti. Zato tej stanovi ne bi smeli biti eden drügomi na škodo, nego na pomoč, na podporo, ar samo v bratskoj Ijübezni vseh teh stanov je sreča i zadovoljstvo.
Nieden teh stanov ne je brez brig, skrbi, križov i težav, — pa tiidi nieden ne brez veselja i sreče. Vsakši stan ma lepe, vesele i svetle dneve i vüre v življenji, ma pa tiidi tužne, žalostne dni i noči.
Ali čtije se na vse strani, da se najslabše godi ravno kmečkomi stani, da njega giili vse, da je le kmet sirmak, trpin i mučenik, šteri od ranoga jütra pa dokes-noga večera dela, se mantra i trpi, v znoji svojega obraza si sliiži krüh, poleg toga pa da ne je veseli, ar ga vsi stiskajo. Posebno naše kmečke matere i žene, kelko trpijo, kelko delajo! Poleg toga, da zgoji svojo navadno mnogoštevilno deco, ešče vodi celo gospodarstvo i gospodinjstvo doma, na polji pa opravlja mogoče ravnotakša žmetna dela kak mož.
No, tüdi kmečki stan ma svoje veselje, svoje lepe, sunčne dneve. Ma, pa ešče kelko i kak lepe, ešče lepše i veselejše, kak šterište drügi stan.
I ravno to, te lepe sunčne dni kmečkoga stana bi rada pokazala kmečkomi ljüdstvi „Kmečka moč". Zato je „Kmečka moč" ne politična, ne strankarska. Lahko pravimo i to bo vsakši
sam vido, da je „Kmečka moč" niti ne list kak druge navadne novine, štere prinašajo samo kakše novice, poleg toga pa se znajo samo, kregati, nego, da je „Kmečka moč" v istini knjiga, Itera je puna vsefele lepih na-vukov za naš kmečko-delavni stan. „Kmečka moč" je veseli list za drOžino, za vsako drtižino, posebno pa za prekmursko, za kmečko. Je najboljša prijaleljica za dečke i dekle, ar prinaša za njih lepe navuke, pripovesti i smešnice; „Kmečka moč" je prijateljica za moža i ženo, ar njima davle dobre tanače, kak naj vodita gospodarstvo i gospodinjstvo, da bo njima dobro šlo i bo božji blagoslov pri vsem njüvom deli. „Kmečka moč" je vučitel-jica za očo i mater, ar njima pove, kak naj zgajata svojo deco, da jiva bodo bogali i spošttivali i tak bo srečna njüva drttžina, v šteroj bo vladala ljübezen i hišni mir. „Kmečka moč" je v radost seromi starčki ravno tak kak gladini. Je tolažnica siromaške kmečke drtižine. „Kmečka moč" je list, šteri bo vsakši tjeden pri-našao najlepše povejsti, novice, navuke i tanače. Vsi, vsi najdete v njoj hrano za svojo dUšo i srce tak v veselih dnevih kak v žalostnih vürah.
Mi smo gvtišni, da bo s „Kmečkov močjov" vsakši zadovoljen. Zato je niti ne silimo našim ljüdem, ar se bo ona sama priporočala, ona si bo sama pridobila zavüpanje i ljübezen našega ljüdstva. Mislimo, da ona nema niti ednoga neprijatelja ali sovražnika, ar vsakši mora uvi-diti, da je potrebna. Ravno zato jo radostno pozdravljajo vsi dobromisleči i jo podpirajo od našega priprostoga dobroga delavca i kmeta gor do najvekših svetskih i dühovnih gospodov, šteri vsi bodo pisali v njo.
„Kmečkoj moči" je edini cio: pomoč našemi ljüdstvi v vseh njegovih prilikah z dobrimi tanači i navuki i to edinole iz Ijübezni do našega ljüdstva i do naše domovine.
Ha želejmo, „Kmečka moč"
Dobili smo i objavimo.
Mislim, da bode vsakši naš čtevec tistih mislih, štere bom tü navajao na hasek našega prebivalstva Gornjega Prekmurja. Zraven, da je prišla prva številka „Kmečka moč" sem sprevido, da je eden takši nepolitičen list neobhodno potreben, ar samo stem se bodemo znali sporazumeti i vküpno živeti z našimi brati on stran Müre.
Prie pa, kak bi gučali od vküpnoga" življenja, poglednimo si malo našo zvezo, štera veže Prekmurje z Slovenijov. Prek-murje sicer ima dva lesena mosta i dve železniškivi progi, kak vez z Slovenijov, vse na jako po-trebnom i prometnom kraji, ka je sploh hvalevredno, ar je to prekmurskomi narodi na velki. hasek. Ali te hasek oživa dolnji i srednji deo Prekmurja. Ar imamo vsi dužnosti, imamo potem tüdi pravice. Zato v imeni pravice prosimo vse merodajne Unitele, oblasti i vso javnost, da se zraven včinijo potrebni stopaji i iz-poslilje kredit, da se napravi most prek Müre med občinami Petanjci i Slatina-Radenci, šteri bo najboljša vez med brati i edina rešitev gospodarskoga pitanja Gornjega dela Prekmurja.
„Kmečka moč" ! Ti pa podpiraj naš predlog, piši i piši tečas, da se vse naše želje izpunijo.
I PO DOMOVIN» I
Naša gasilna driištva.
Kak prinašamo na driigom mesti je pretečeni tjeden v našem kraji na več mestah gorelo. Sploj so v našoj krajini ognji postali nekak bole gosti, če ne vsakši tjeden, pa je vsakši mesec kde ogenj. Da bi svojemi bližjnemiv njegovoj najvekšoj nevoli pomagala, so se po naših vesnicah ustanovila prostovoljna gasilna driištva. Vsakši pameten človek
zna, da so ta drtištva samo na najvekši hasek. Itak pa ta drtlštva majo svoje neprijatele, šteri pa delajo proti njim ali iz zblodnosti, ali iz nepametnosti. Naša gasilna drCištva so siromaška. Komaj majo brizgalnico, drügi priprav pa jako ne. Sama sinemrejovse küpiti, občine pa, štere majo za vse drügo peneze, pa navadno neščejo dati nikaj.
Mi se v našem fisti večkrat povrnemo k toj stvari, zdaj samo apeliramo na naše oblasti, da včasi izdajo odlok, da se mora v vsakšoj vesi ustanoviti gasilno društvo i se morajo znaküpiti potrebne priprave za gašenje.
Pri ognji v Lipovcih smo videli, da gasilci delajo jako dobro, samo ne je bilo haklov, s šterimi bi se dosta napravilo, nekda je morala meti vsakša hiša hakeo. Ne bi bilo dobro, če bi zdaj tüdi pri vsakšoj hiši bio hakeo ? Vsekak morajo tü oblasti včiniti svojo dužnost i občine pa držati prepotrebna gasilna društva. Človeki neide v glavo, kak je to mogoče, da nas telko ognjov ne navči, ka bi že ednok vsi delali nato, ka bližnjemi v najstrašnejših časih pomagamo.
Strašen ogenj v Lipovcih.
Dne 15-ga toga meseca okoli 9 vtire večer je vdarila strela v gospodarsko poslopje g. Martina Forjan (Vinkovič), posestnika v Lipovcih. Komaj je spraščalo i je bilo že vse v ednom ognji. Ogenj je stakšov nagloščov raz-sajao, da ne je bilo mogoče rešiti nikaj. Nesrečen posestnik si je šteo rešiti živino, ali pri tom deli ga je ogenj tak spožežgao, da več nika nemre i je jako žinetno, da bi ozdravo. Zgorelo je vso gospodarsko poslopje, seno, žrebec bikec, kokoši i vnogo drügoga. Škode približno do 100-000 Din. Ar je pihao veter, se je viižgala tüdi sosedova hiša gosp. Štefana Baligač, posestnika v Lipovcih. Zgorelo je zgornji del hrambe. Kvara se ceni okoli 50.000 Din. Zraven kak je ogenj vövdaro, so domači
ogenjgasilci že tam bili. Med zvünskimi, so prvi pripeljali brizgalnico, ognjegasilci iz Bratonec. Za temi so prišli ognjegasilci iz Gančan, Rakičana, Beltinec i Dokležovja. Ogenjgasilcom vsa hvala, da se ogenj bole ne raz-širo.
Bratonci. Ob priliki zadnje velke nevihte, je strela vdarila v hišo g. Ivana Sreš, posestnika i čebelara v Bratoncih. Kvara ne je bilo nikšega.
Ogenj v Tešanovcih je bio 15-ga julija zvečer, šteri je vnogo kvara napravo.
Žiški. Minolo nedelo je. bio pri nas velki viher, šteri je spodro več drevja. Strela je napravila škodo na telegrafskih drogih, štere je razčesala. — Tüdi prinas smo začnoli z čiščejnjom odvodnih jarkov, ka bo sigurno hasnilo njivam i travnikom. Želeti bi bilo samo, da se vsi jarki skopajo i sčistijo.
Proslava jezeroletnice sv. Cirila i Metoda se je vršila tüdi na Srednjoj Bistrici. Na proslavo je prišlo dosta lüdi iz cele fare.
Kobilje. Letos mamo bolj slabo letino. Žito davle le po 5 kg. pšenica pa od 15—30 kg. križ. Zdaj smo dobili hvala Bogi, čiravno malo prekesno, lepi dež. Tak se vüpamo, da bomo dobili obilnejše jesenske pridelke. Gorice so povečini pozeble. Gde so ne, se dozdaj preci dobro držijo. — Cerkev mamo lepo poprav-leno, samo to nam je žmetno, da nas okoli 2000 Slovencov mora poslOšati madjarsko predgo i molitve. Prosimo našega mil. škofa, da že ednok napravijo nekaj, da dobimo Slovenci v Jugoslaviji svoje pravice tüdi v cerkvi. Najboljše bi bilo, da bi nam dali slovenskega dühovnika na Kobilje, či pa to ne mogoče, da bode vsako nedeljo in svetek rana meša in predga slovenska v farni cerkvi. — Ešče edna novica pri nas je to, da zopet ščejo odati samo v našoj občini okoli 400 plügov loga. Ka bo v Prekmurji za drva za par let, na to nišče ne misli. Prosimo ob-
lastvo, da zavarje naše interese pri toj odaji. O tom bomo ešče pisali.
Dol. Lendava. Za nove no-vine „Kmečko moč", mamo v Lendavi že 100 naročnikov. Ar znamo, da so te novine ne politične, nego pišejo samo za gospodarstvo, včenje i za naš slovenski narod, čtemo pa radi „Kmečko moč" i bomo zagvišno pridobili v kratkom Časi do 200 naročnikov.
Veh Polana. Letos mamo slabšo letino kak lani. Žito davle po 5 kg. pšenica na pol kak lani. Po lepom dežji čakamo lepšo trgatev v jesen.
Šolstvo. Minister prosvete je dao odlok, po šterom se ukine dosta razredov na osnovnih šolah. V ljubljanskoj oblasti se je že začnolo z odpravo nešternih razredov. Pride pa na vrsto mariborska oblast. Kak se čtije pride do precejšnjih sprememb tüdi pri nas v Prekmurji.
Mariborska oblastna skupščina je bila pozvana vküp za minočo sredo. Na novo bo se sestavlao oblastni proračun, ar je prvejšega ministrstvo ne odobrilo. Nadale se določijo slflžbene razmere oblastnoga uradništva.
Za vol o sovraštva je v No-voj Gradiški sin strelo z revol-verom svojega očo.
Vojaški dopasti. Vojno ministrstvo je odredilo, da se vsi vojaki, šteri siiižijo pun rok, püstijo na 1 mesec dopüsta za-volo pomaganja pri polskom deli.
V Beogradi se je zgodo te čuden slučaj. Vmrla je nekša ženska. Kda so jo pa drügi den šteli zakopati i so jo djali že v triigo (škrinjo) i jokali ža njov, se je ženska v trügi vzdignola. Vsi so v velkom strahi razbežali. Žena je pa oživela i pravijo, ka ozdravi.
Ogenj v Berkovcih. Tü je zgorelo gospodarsko poslopje g. Jožefa Lipič, župana v Fokovcih. Škode je 35 jezere dinarov.
Mir in sreča je bogastvo, Zadovoljnost je zlato. Za tem hrepeni vse človeštvo In tja vodi „Kmečka moč".
I PO SVETI I
V	Ameriki se je zastrupilo 20 oseb z pokvarjenim alkoholom.
V	Ameriki, kak pri nas je tüdi velka vročina i velke nevihte. Kak pravijo poročila je tam ešče hlljše. Tam je od vročine dozdaj vmrlo 113 oseb. Strejla je tüdi bujla več lüdi.
^TOUTÜN^iovos^
DOMAČE.
Priprave za volitve so v deli. Po celoj domovini se vršijo agitacijski shodi. Najvekša ne-vola je pri vseh strankah ta,
* ka je preveč kandidatov i premalo volilcov za nje.
Naša vlada, — štero majo eden deo radikalov i Davidovi-čevi demokrati — je v nevarnosti ka spadne pred volitvami. Demokratski deo vlade je ne zadovolen, ar vse kaže, ka volitve ne bodo slobodne i to kri-
Navuk za pijance.
Dosta krat čiijete vsefele navu-ke, v šterih se guči od grdoga i ne-varnoga pijančevanja. Pijančevanji sta najvekšim vzroka žganica i vino ; obe tevi pijači, žganica i vino, pa sta, kak
to že vsi znamo, dobri i hasnoviti ;
t
dobra i liasnovita reč pa mora imeti tüdi dobre i hasnovite posledice. Ar je pijančevanje, ali po domačem povedano, pijanost naravna posledica vnogoga vživanja dobre žganice i dobroga vina, mora potem tüdi pijanost biti dobra i hasnovita.
Pijančevanje je na hasek vsem človeškim driištvam, ar vsem stanovom davle lepi i obilni zaslüzek, zaslužek pa je jako dobra reč, zato je
vico spravlajo na ministerskoga prepsednika.
SVETOVNE.
Revolucija v Austriji. V
maloj sosednoj Austrijskoj republiki je nastala revolucija. Bečko delavstvo se je vzdignolo proti vladi. Zažgali so palačo ministrstva pravde. Policija i vojaštvo je nastopilo proti oboroženim delavcom. Vršili so se velki boji po bečkih ulicah, v šterih je bilo usmrčenih do 60 lüdi več sto pa ranjenih. V celoj državi je bio razglašen strajk. I tak so ne vozile železnice tri dni, zavolo toga je že sfalüvala hrana. Vlada je na zadnje dobila pomoč vojaštva z drügih krajov i se njoj je posrečilo revolucijo zadtišiti. Zdaj je že pa vsevrednom delovanji.
| POUČNO |
Domača vzgoja.
1. Sptoina naloga vzgoje.
Človik živi dvojno živlenje ; telesno i duševno živlenje. Vzgo-
dobro tüdi pijančevanje. Pijančevanje davle lepi zaslužek krčmari, šteromi ne trbej delati, se trüditi, ar njemi pijanec znosi za žganico i vino vse žUljatnimi rokami zaslužene i žmetno pridobljene dinare, od šterih g. krč-mar dobro i Iehko žive brez vsake skrbi. Pijančevanje davle zaslužek zdravnikom, ar pijanec dostakrat sebi ali komi drügomi razbije glavo, potere nogo ali roko, ali pa v noči domo idoči spadne v grabo. ali na küp kamenja pa se buje. Pijančevanje je tüdi vzrok dugim betegom; zato imajo od pijancov žvUn zdravnikov ešče lepi zaslužek postrežniki (ver-tarje po bolnicah (špitalaj) apotekarji i jamar, šteromi dajo pijanci največ dela i tak tüdi največ zaslužka.
Nadale se skrbi pijanec za dober zaslužek vsem meštrom, na priliko : če pijanec spotere okna, kupice, steklenice (kante — glaže), zasluži
jitela (materina) dužnost je te vzgajati deco telesno i duševno. Telesno vzgajamo dete, či se skrbimo za njegvo telo, zdravje, moč. Dtiševna vzgoja pa je v ednom tali vzgoja človečega razum« i v drügom tali vzgoja morale, to je vzgoja dužnosti, štero ma človik proti sebi proti biž-njemi.
Delo telesne vzgoje je v začetki samo materina, pa tüdi kesnej, gda je že dete starejše, ma mati velki tao toga dela. Vzgoja razuma je tüdi v začetki v rokaj matere i cele driižine, kesnej pa prevzeme te poseo šola. Pri vzgoji morale pa dela šola i človeča družba, ali od začetka pa dokonča vzgojnoga časa pa ma svoj tao drtižina, domača fami-lija, najvekši tao pa ma mati.
(Dalje prih.)
Novi šolski stoici. V novom finančnom zakoni (za leto 1927 1928) se minister prosvete pooblašča, da izda naredbo od us-tanavlanja novih šolskih stolcov. Minister je to naredbo izdao i tak se bodo v celoj našoj domovini nastavili novi krajni šolski sveti. V toj naredbi je pa tüdi
glažar ; mizar (tišlar) zasltiži, če pija-neč spotere klopi, stolce, stole; krojač (sabó) zasluži, če si med bitjom pijanci razstrgajo obleko ; klobučar zaslUži, če vnoči pijanec zgübi klbuk (krščak) ; lončar zasluži, ar pijanec, kda pride domo v ženo zKiča sklede, tanjere i vse ka njemi vroke pride. Ponočnim stražarom kratijo pijanci dugi čas ; sodnikom (birovom) dav-lejo največ dela, zato njim privoščijo lepo službo. Na vsezadnje je pijančevanje tüdi hasnovita za državo. Znano je, da ima vsaka drčava dosta ječ (voz) i kaznilnic, štere mora zdrževati z velkimi stroški. Za koga bi pa držale te zavode, či ne bi bilo pijancov ? Vej je nekak zračuno, da je v takših zavodaj dve tretini kotrig vinske bratovščine. To so glavni haski pijančevanja za celo človeško dmžbo.
I PODLISTEK . I

člen, šteri pravi, ka se sprejmejo v prvi razred osnovnih šol tista deca, štera bodo do novoga leta stara sedem let. Lehko pa se sprejmejo tiidi tista deca, štera so do prvoga septembra stara 6 let, če to želejo stariši i če je v šoli prostor. Tak bodo šla deca po toj naredbi edno leto kesnej v šolo.
Alkohol i deca. Na ednonr proščenji sam vido žalostno sliko. Okoli edenajst let stari dečkeci so se kotali pijani po zemli. Za istino žalostno! Alkohol je strup (čemer), šteri vniči v človeki živce, srce, getra i obisti. Deca, šterih stariši so vdani alkoholi so vsigdar zaostali na teli i diiši. Nemajo veselja do dela i ne do včenja. Starišje, ki davlejo deci alkoholne pijače, si spravlajo deco v rani grob. Starišje nikdar deci nej dati alkohola!
Gospodinjam ! Mesa nikšega nikdar ne perite, kda ga devlete kiihat, nego samo obrišite z mokrov cotov. — Kiiharica, če ti je žiipa presolena, vrži v njo eden dva sirovivč krumpla i žiipa (juha) bo dobra! Krumpeo pri kiihanji potegne so na sebe.
j SMEŽNtCE j
TOLAŽBA.
Bolnik: „Ali zaistino ozdravim, gospon doktor?"
Zdravnik: „Zagviišno gospod ! Ar izmed sto ljiidi, šteri imajo to bolezen ozdravi le eden. Zdaj pa mi jih je kak to sami vidite iz mojih zapisnikov, umrlo že 99, tak te vi morete ozdraviti.
#
* *
POČAKAJTE MALO.
Vučiteo v šoli krega ednoga dečkeca, zakaj je tak čaren i zamazani. Dečkec pa odgovori na kratko :
„E, vej ešče dnes ne nedelja !"
*
* *
ŽE BIO KAŠT1GAN1-
Sodnik pita obdolženca : Ali ste že bili kdaj kaštigani ?
Obdolženec: Ja bio sam, te, da sem se oženo
*
* *
PRI ZDRAVNIKI.
Zdravnik preišče bolnika i nje-mi pravi : „Vaša pliiča so fertik !"
Bolnik: „Bom pa z jetrami fre-tao eden čas. Zbogom !"
K sreži !
Za srečo je stvorjeno naše srce Vsak je sam svoje sreče kovač.
Jeli smo srečni?
Malo, jako malo je ljiidi, šteri pripoznajo, da so srečni, prav iz srca srečni. Mi se navadno trüdimo od ranoga jiitra, pa do kesnoga večera, delamo i se mantramo. Če se pa na konci pitamo, jeli smo srečni, itak pravimo, da smo ne.
Pa itak to nesme tak biti. Nesmo zato stvorjeni, da bi se samo trüdili i trpeli, nego smo stvorjeni za srečo. „Za.srečo je stvorjeno naše srce". Bog sam nam je vcepo v srce želo, poželenje za srečov.
Bog sam je neskončno dober i smileni. Kak bi te da mogoče bilo, da bi on stvoro nas, ljiidi, človeka po svojoj podobi, zato, da bi bili nesrečni? Ne, to je ne mogoče! — Bog nas je stvoro, da smo srečni i to ne samo na ovom, nego tiidi že na tom sveti. — Bog nam je stvoro zemljo, vodo, zrak, sunce
Vino razveseljuje človeško srce ; veselo srce pa je velka sreča za človeštvo že na tom sveti. Zato ide človik, če je žalosten, čemeren i dotrt od vsak-denešnjih skrbi, navadno v krčmo, kje njemi vino vse skrbi raztira. I šteri vsikdar svoje skrbi z vinom ! raztira, takšemi se počasi tak zgodi, da ščasoma vse njegove posvetne skrbi prevzeme krčmar, ali kakši dober prijateo ; on pa po tistom veselo i brezskrbno žive dale.
Pijančiivanje davle človeki srčnost, pogum i korajžo; same lepe lastnosti prihajajo od pijančiivanja, ar pijanci dobro znajo, da spejvlejo : „Eden glažek al' pa dva, to nam korajžo da !" I korajža je dobra, večkrat ešče jako potrebna lasnost. Ništeren ne bi legel, ne krao, ne klao če ne bi meo korajže. Podložniki ne bi nazaj gučali prednikom, če nebi meli korajže.
Deca ne bi žalila starišov, če
ne bi mela korajžo ; sin ne bi bio zapeljivec, hčerka ne bi bila razviiz-danka, žena nebi skrivoma norila svojega moža, mož nebi zapravo vse vrednosti, če nebi meo korajže.
To so istinski dogodki, šteri prihajajo od pijančveanje. Najbokši dokazi za te trditve so naši časniki, v Šterih se večkrat šte: Tam se je eden obeso; kda so ga odvezali, so najšli pri njem prazno steklenico. Tam se je pa eden strelo, poleg njega so najšli prazno steklenico. Zakaj sta oba mela poleg sebe steklenice? Zato, ar sta si z alkoholom napravila koraižo, ar si inači nebi viipala vzeti živlenje. V drügom mesti smo pa šteli, da je mož v pijanosti bujo dete, ženo . . . Nasprotno pa tiidi čtemo, da je žena bujla svojega moža, deco zapüstil i postala razviiz-danka . . . Zato vse je trbelo korajže. To korajžo pa so si vinski
bratci pridobili v alkoholi.
Če to vse premišlavlemo, lehko povemo : Či ščeš biti betežasti, jezlav, čemerasti, slab, siromak, nezadovolen — bodi pijanec. Če ščeš biti raztrgani, zaničevani, zasramovani i preklinjanj — bodi pijanec. Če ščeš biti manjak, zapraviivec, pohiijšlivec, na sramoto vsem liidem — bodi pijanec. Če ščeš biti nehvaležen sin, lagoji mož, neusmiljeni oča — če želeš ženi žalost, deci sramoto, vsem domačim nesrečo — bodi pijanec. Če bi rad friško i nesrečno mro, se večno pcgiibo — bodi pijanec!
Vera u Boga i kmečka sloga
Bodi podloga našega dela,
Tak bo zagvušna kmečka
zmaga
Po šteroj za sija sloboda zlata.
pa jezero i jezero reči, štere vse so zato, da služijo nam ljüdem v dobro. —
Bog nam pa je dao tüdi zdravje, da lahko delamo; dao nam je pamet i razum, da dobro i pravilno delamo ; dao nam je voljo, da delamo za sebe, za svojo dobro i premagamo težave, nemarnost.
Vse to mamo ne zato, da bi bili nesrečni, nego ravno na-opak, zato, da bi bili srečnivi, zadovolni.
Pa itak vnogi, vnogi pravijo dà so nesrečni i nezadovolni, — kak je to mogoče? Ka je tomi vzrok ?
Istina, za srečo smo stvor-jeni i vse' ka je na sveti, je dano nain, za naše dobro. — Ali tüdi od naše volje je odvisna sreča: „Vsak je sam svoje sreče kovač". — Ali lahko trdimo, da dnesden vnogo lüdi ne zna prav živeti, ne znajo kovati svoje sreče.
To vala posebno za vas, za vašo lepo domovino:
Dežela lepa, ljudstvo močno zdravo,
A što nam kaže pot do sreče pravo ?
„Kmečka moč" nam kaže to pot, do prave sreče. Štera je pot, ki vodi do sreče, bomo povedali na kratci, na lehko, da bo vsakši razmo. Našli bomo vzrok, zakaj se čutimo nesrečne, navčili pa se bomo ttidi zdravil, vrastva: sredstvo, da se bomo čutili srečne.
Tak bomo vsakši tjeden napravili eden korak bliže k sreči, dokeč ne bomo prišli do nje.
Le pazljivo etimo i si zapomnimo dobro, ka smo čteli v „Kmečkoj moči" od sreče.—
(Dalje.)
Mladost sveža sija s tebe, Idealna »Kmečka moč". Zato naprej po poti pravice In te pozdravi kmečki rod.
Desetere zapovedi za moške.
Društvo amerikanski žensek je zavolo mirnoga, dobroga i za dovolnoga zakonskoga živlenja izdalo sledeče desetere zapovedi za moške.
Zapovedi se glasijo :
1.	Rano stani i pripravi zajt-rek k posteli svoje žene.
2.	Dokeč se tvoja žena kople, bejži na plač i küpi vse, ka je za obed potrebno.
3.	Kühati začni samo te, či je žena že odišla na svoje sak-denešnje šetanje, ar moreš znati, ka kühinjska saga nedene dobro njenim počinjenim živcom.
4.	Dekle ne drži, opravi vse sam, ar bi ovači postala žena ljubosumna.
5.	Za obed prestiraj v red-nom časi. Pazi, nepresoli žiipe, ar je tvoja žena tak nej želna znati, či si zalübleni v njo.
6.	Po obedi, pri pranji posode, ne rogači z posodov, ar s tem ženo motiš v spanji.
7.	Dokeč ti žena po obedi spi, ne kradni njeni cigaretlinov. V njenom sni se čuvaj od kajenja, ar je to strašno grdo, či ti tak delaš, kak ona.
8.	Ci tvoja žena pozove na jtižino spoiega „staroga", pripravi vse hitro kredi i prosi jo za do-volenje, ka tisti čas lejko ideš na špancer.
9.	Svoj odhod od hiže zdrži redno, nej ka bi se prvle domo postavo, ar za to nedobiš posebne hvale od žene.
10.	Leži rano i spi globoko, ne ka bi se prebüdo, če žena pride v noči kesno domo. Če se prebüdiS se napravi, kak da ne bi čiio. Pred spanjom se nikdar ne spozabi dati hvalo Bogi ka te blagoslovo z dobrov ženov, z šterov v takšem lejpom miri živeš.
I GOSPODARSTVO |
Žetev je zanami, skoro mamo že tüdi zmlačeno. Letošnja žetev pa je, kak vidimo iz poročila iz vseh krajov naše krajine preci žalostna. Pšenice je ešče ešče nekaj, liki žita je malo. Križ davle komaj po 5—6 kg. Kmetje se spitavlemo, ka bo znama, ka bo za kriih ? Ka bomo sejali ? Edni so prestrašeni i se silijo i küpüjejo že zdaj žito za dragi penez. Pravijo, ka bo brš sledkar drakše. To pa je ne istina. Žito je pri nas obrodilo slabo, a po drügih krajeh naše domovine pa je žetev izpadla jako dobro, kak pravijo poročila. Zato se že opaža, ka cena zrnji kaple.
Kmetje, ne se trbej zato siliti s küpiivanjom. Počakajte malo, kda bo že vse zmlačeno, bomo že videli kak-še bodo približno stalne cene i te bomo küpüvali.
Dobro bi bilo, če bi se občine organizirale i tak sküpno kiipile kde dobro žito, posebno na seme. Tak bi nam prišlo dosta falej.
Grozdna plesenf ali oidij.
Letošnje ugodno vreme nas je obvarovalo v vinogradih pred pero-nospero (strupeno roso). Tembolj se pa je zadnji čas pojavila plesenj tako, da je vsako odlašanje z žvepla-njem vezano z velikansko škodo za naše vinogradnike. Tudi pri tej bolezni vlada med nekaterimi vinogradniki nepravilno mnenje češ, da se z dobrim škropljenjem galice vniči tudi oidij. Pri vinogradnikih vlada nerazumljiv strah radi žvepljanja, ker mislijo, da žvepleni prah vino pokvari s tem, da dobi neprijeten smrdljiv duh. Koliko vinogradnikov se mi je že izgovarjalo na ta način, da se žvepljanja ne bodo oprijeli, kér se boje, da se vino pokvari. Kljub temu, da vidijo pri nekaterih boljših vinogradnikih prašanje t žveplom, se ne udajo, da bi tudi oni poskušali to prepofrebno delo. Oidij ali plesnoba
Ruenuniki krmil Ferdinand I. vmro.
Iz Bukarešte nam javijo, da je dne 20. julija popolnoči ob 2. vöri premino vl.adar rumunske kraljevine Njeg. Vel. kralj Ferdinand I. Pogreb bo v soboto. Vladarske posle je prevzeo princ Mihael I. šteri
je proglašen za kralja.
je bolezen, katero je teško odpraviti ako pustimo, da se nekaj let v vinogradu razvija. Trosi te bolezni preidejo tudi na zemljo in popolno očiščenje oidija je tedaj skoro nemogoče. Vinogradniki bi morali jemati za vzgled svoje sosede s preko ali pa vinogradnike držav Italije, Francije in dr., k j eise pridela na miljone hektolitrov najboljšega vina. V teh krajih pa se uporablja žveplo ravno v takih množinah in ravno tako resno, kot modra galica. Kakor so razširjene škropilnice za modro galico, tako bi mogli kmetovalci nabaviti žveplalnike in žnjimi započeti to koristno delo. V tem času, ko je nastopila bolezen v večji meri, je takoj pričeti s prašenjem. Žveplanje naj se obavi v mirnem ne vetrovnem vremenu v jutranjih urah in sicer se vzame na 1 oral vinograda 5 do 8 kg žvepla. Prašiti je treba natanko, kakor bi megla prešla vinograd, osobito pa je paziti, da so po-žveplani vsi grozdi. S tem, da smo natanko požveplali se ni bati, da bi dobilo grozdje ali pozneje vino neprijeten okus po žveplu, ker solnce hitro razkraja in se žveplo pozneje ne opaža.
Grozdni sukač.
Grozdni sukač ali po naše imenovani grozdni molj je eden največjih trsnih škodljivcev. Kako veliko škodo napravlja na trsju ta škodlivec smo opazili lansko leto, ko je bilo uničenega nad '/3 vsega pridelka. Boj proti temu črvu je zelo težak, kajti vsa dosedanja sredstva niso pokazala pravih uspehov za pokončevanje. Ponujajo se vinogradnikom razni preparati, ki bi naj z uspehom pokonče-vali grozdnega moljca. Vendar je do-sedaj bilo vsako teh sredstev preslabo. Je namreč tako, ako bi bila tekočina, ki sestoji iz vode in gotovega strupa tako močna, da bi črva uničila, je vničeno tudi grozdje. Zato pa naj ne mislijo vinogradniki, da je zatiranje tega črva tako lahko, kakor je pri pernosperi in podobni glivičnih bolezni. Edino sredstvo, ki se opo-nese najboljše je delo lastnih rok s tem, da se gosenice ubadajo spince-to (šilo ali igla) ali pa masti s prsti. To delo bi bilo najuspešnejše in naj-
lažje izvršeno pri razvoji druge generacije, ko pride grozdje v dobo zorenja, da je prevlečeno z nekim prahom, je treba paziti, da se preveč ne dotikamo s prstom jagod, ker to škoduje zoritvi. Marsikateremu vinogradniku se zdi, da je to delo vezano s prevelikimi stroški z ozirom na zamudo časa, ako enkrat uvede to akcijo, osobito z odraslo deco, bo ob bratvi uvidel, kako dobičkanosni posel je opravil. S tem, da vničimo sedanji razvoj molja, ohranimo grozdje pred razjedanjem, ki povzroča gnitje, poleg tega je pa uničen mnogoštevilni rod, ki se lahko pojavi pozneje v tretjem razvoju ali pa 0-stane zvišan za drugo leto.
Zakaj krave zmečejo? Vnogo-mi vérti krava zmeče i vért neve kak je to mogoče. Včasih pa niti neverno, ka kakša mala reč škodi. Nikdar ne napajajte živine iz škafa ali korita, kde ste kaj žajtali. Žajfanica škodi kravi i lehko zmeče, če pije vodo, v šteroj je že samo malo žajfanice.
Svinjski betegi. Dober vért sì tüdi s tem skrbi za zdravje svojih svinj, da hleve vsakši mesec bar dvakrat poškropi z vapnom. Svinja pa tiidi liibi čistočo, zato je dobro, če pameten gospodar svinjske hleve večkrat opere.
Kak obranimo belice pred gnitjom.. Kakša vsakša drüga stvar, st tiidi belice rade kvarijo poleti. Da si je očuvamo dobre, je moramo sklasti v kakšno škatiilo za to na-pravleno i je poljati z vodov razredčenim vapnom i je držati na hladnom. Takše belice pa se smejo rabiti za testo, kiihane majo naimre tek po vapni.
Sen ja :
V Beltincih je bilo senje 15. t. m. Prišlo je živine vkiip jako dosta, do 500 komadov. Prišla je lepa živina, posebno biki. Kupčija pa je bila bole mrtva, ar je zviinešnjih kiipcov jako ne bilo. Najlepši biki so se küpüvali po 10 Din kg. Najlepše krave so se tržile po 3500 do 4000 Din.
V Dol. Lendavi bo senje govensko, konjsko i kramarsko 28. julija, .to je v četrtek.
I CENEJ
Penezi :
1	dolar
1	av. šiling
1	čehosl. krona
1	nemška marka
1	francuski frank
1	švicarski frank
1	italjanska lira
1	madž. pengö
Din.	56'-« 8--„ 1-68
„	13-28
„	2'20
„	10-92
„	3-08 „ 9-60
Državno 1% invensticijsko posojilo Din 84-50 Državna renta za ra ratno šteto Din 343 —
Blago :
Pšenica nova Din 300— — Oves novi	„ -170— —
Kuruza staia „ 180—182
Glasi uredništva:
Ker smo že spet nekatere članke dobili prepozno, prosimo vse gg. ki nam prispevajo s članki, da nam v bodoče pošlejo članke, da iste dobimo v roke že v torek.
VAŽNO !
VAŽNO !
Redka prilika! Redita speča!
Radi preselitve, se proda v najlepšem kraju „Slovenskih goric" lejja, moderno urejena, nova vila: 2 sobi, kuhinja, shramba, veranda, vinska klet, drvarnica z pol orala lepega, mladoga sadovnjaka in pol orala vinograda. — Naslov se pove v 000000 upravi lista. 000000
calcitra
Učenko
z vsaj 4 razredi osnovne šole sprejme TISKARNA PANONIJA v Murski Soboti, Šolska ulica 241
MM

^ J^^w X O/^I r	V Oglasnem oddelku stanejo oglasi 1 Din, med tekstom
1 FNF ( it II AS( Iv *	1-50 Din in »poslano" 2 Din za vsaki cma. Popust se da
wubauw v .	prj 3-5 kratnem oglaševanju 15%, od 5 krat več pa 25%
~	Cene malih oglasov 10 Din.
I I I I I I I
M. ROSENBERG
veletrgovina z železom in špecerijskim blagom
V LJUTOMERU
Prodaja po najnižji dnevni cen] prvovrstni cement in vsakovrstno železje za stavbe
Nadalje ima na veliko izbiro najboljših, trpežnih in modernih bi-ciklov z vsemi rezervnimi deli.
KUPUJE NA VELIKO IN MALO ŽITO, PŠENICO, IN VSE VRSTE POLJSKIH PRIDELKOV PO NAJ-0-0 VIŠJI DNEVNI CENI. 0-0
J. BRUMEN
MURSKA SOBOTA
Velika zaloga vsakovrstnih čeviev po najnižjih cenah. Zaloga in prodaja Singer Šivalnih strojev na obroke. Pletenje vsakovrstne trikotaže kot: vest, jop, bluz, oblek 1.1, d. tudi na oooo naročilo, oooo
-S»*--
i
Suhe gobe i jajca
kupuje po najvišji ceni
Franc Senčar
trgovec v Ljutomeru

, V zalogi
I so v Tiskarni Panoniji |
I LOVSKI IN RIBIŠKI ZAKON
^ za Prekmurje in Medjimurje nevezan 22 Din 30 Din
1
vezan
V tisku:
NOVI IMENIK OBČIN PREKMURJU
sestavil srezki poglavar Lipovšek
Cena 12 Din
Krstni, poročni, domovinski listi, za-VA dolžnice, potrdila, smrtovnice i. t. d. (S
1	I
I PREPRODAJALCEM POPUST! A
1 i
1

Amerikanci! Pozor!
Lepi prostor z gostilno v prijaznem trgu marborske oblasti je na prodaj, zaradi rodbinskih ooooooooo razmer, oooooooo
Prometna gostilna, nova poslopja, obširni hlevi, 7 oralov prvovrstnega zemljišča arondiranega.
Prostori so pripravni tudi za mmmmmm trgovino, mmmmmm Natančneje se izve v Tiskarni „Panoniji" v Murski Soboti
JOŽEF HORVAT
v Murski Soboti
ima brezalkoholno restavracijo
vsigdar friška topla i mrzla jedila; malinovec, bezgovec, borovničar, črešnjev sok, višnjev in ribizli sok — kompoti — Vsigdar dobra postrežba!
Ir
Službo išče.
Občinam, trgom, mestom se naznanja, da ena mlada diplomirana
•t
babica
<4
ki je v Ljubljani dovršila babiško šolo, išče stalno službo. Nastop takoj. Plača po dogovoru. Naslov se pove na uredništvu. — Občine ne zamudite te prilike I Preskrbite si dobro babico I
J. TISKARNA III Murska Sobota	e	PANONIJA -1, Šolska ul. št. 241 III
||| izvršuje vsa tiskarska 1 dela solidno in točno		izdelujejo se vsa knji- ||f govežka dela najlepše |