SLOVE Političen list za slovenski narod. P« pošti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 cld. 40 kr V administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta t yld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija, Stolni trg št. 6. poleg „Katoliške Bukvarnea. Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: S kr.. če se tiska enkrat: 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, L, 17. Izhaja vsak dan, izvzemsi nedelje in praznike, ob 1 ,6. uri popoludne. i^tev. 113. V Ljubljani, v sredo 18. liiaja 1892. Letnilc XX. Državni zbor. Z Dunaja, 17. maja. Vodne zadeve na Kranjskem. Že v zadnjem poročilu sem omenjal nujnega predloga dr. Ferjančiča in tovarišev, ki vladi priporoča, da naj nemudoma poizveduje o škodi, ki so jo povodnji napravile v nekaterih krajih na Kranjskem in na pomoč pribiti poškodovanemu prebivalstvu. Dotični predlog bil je izročen budgetnemu odseku z naročilom, da naj o njem poroča v osmih dneh. Budgetni odsek je svojo nalogo že rešil in dr. Kathrein poročal je v današnji seji o dotič-nih sklepih budgetnega odseka. Opozarjal je, da prva dolžnost ponesrečenim poškodovanim krajem pomagati zadeva občine in deželo in da pride potem še le država na vrsto, kadar občine, dežela in privatni milodari tej nalogi niso kos. Zato budgetni odsek predlaga, da naj vlada nemudoma poizveduje, ali je škoda, ki so napravile povodnji v nekaterih krajih na Kranjskem, v istini tolika, da je treba državne podpore, in da naj v tem slučaju od državnega zbora zahteva potrebnega zneska. Ta predlog obveljal je brez ugovora. Ker govorim o škodi, ki jo je v nekaterih krajih napravila voda, naj omenjam ša neke vodne zadeve, katere rešitev so zlasti Vrhničanje ža zdavnej želeli. Čolni, ki z Vrhnike v Ljubljano prevažajo razno blago, morali so na Vrhniki in v Liubljani plačevati tako imenovauo vodno mitnino. Enako mitnino morajo plačevati na Savi v Krškem, na Dravi v Mariboru, na Agri in Vekli v Fišeravi, zlasti pa v Pragi od čolnov in ladij na Veltavi. Danes bil je v zbornici razdeljen vladni predlog z načrtom zakona, s katerim se odpravljajo te mit-nine, katerih donesek je za leto 1892 proračunjen na 50.000 gld., od katerih zadeva glavni znesek Veltavo in Prago, ker pride na vse druge vode in kraje le 2770 gld. Te mitnine zavirajo promet in podražnjejo blago ter se tudi težko pobirajo, zato jih hoče vlada odpraviti. Ni dvoma, da državni zbor pritrdi temu predlogu in odobri dotični načrt. Dunajske prometne naprave. Po rešitvi prej omenjeuega predloga nadaljevala se je razprava o dunajskih prometnih napravah. Zanje je govoril nižje-avstrijski poslanec Garnhaft, za premenjevalni predlog barona Dipaulia pa se je krepko potezal baron Morsey. Za njim je obveljal konec razprave in sta prišia kot glavna govornika na vrsto mladočeški poslanec dr. Kaizl proti, puljski poslanec Szczepanovski pa za predloge budgetnega odseka. Po konečni besedi poročevalca dr. Russa bilo je glasovanje. Prva in druga točka, ki zadevati gra-denje mestne železnice in vravnavo Dunajčice, obveljali ste soglasno; za tretjo točko, ki zadeva zgradbo zbiralnih kanalov, nasvetoval je bil Dipauli, da naj se vrne budgetnemu odseku, ki naj jo vnovič pretresa in reši v smislu deželnega zbora nižje-avstrijskega; ali ta predlog je padel, ker so zanj glasovali samo konservativci in Mladočehi, in točka tretja je obveljala po nasvetu odsekovem. O četrti točki, da naj se donavski kanal premeni v ladj.šče, je bilo po nasvetu Herbstovem ustoo glasovanje. Sprejeta je bila s 189 glasovi proti 71; proti njej so glasovali konservativci, Mladočehi in južni Tirolci. Mnogo poslancev se je glasovanja zdržalo. Ob 3/44 uro predsednik sklene sejo in prihodnjo sejo napove za jutri. Pred razhodom ponavljal je dr. L u e g e r svoj zadnji predlog glede dnevnega reda, zahtevajoč, da naj pride pred prvim branjem o valuti na vrsto zakon glede stavbenih obrtov, za njim pa predlog Pacakov. P 1 e n e r je priporočal, da naj ostane pri dnevnem redu, kakor ga je predlagal predsednik, da naj se pa seje po rešitvi dunajskih prometnih naprav za par dnij pretrgajo, da bodo imeli poslanci čas, natančneje se poučiti o denarni valuti. Kaizl in Pattai sta bistveno podpirala predlog Luegerjev, ki je bil pa odklonjen s 83 glasovi proti 71. Ziiuj so glasovali konservativni in mladočeški klub, krščansko-socijalni in nemški naci-jonalni poslanci, nasproti pa levičarski in poljski klub, ki sta zmagala z 12 glasovi. Slovenščina pri koroškem c. in kr. pešpolkn štev. 7. S Koroškega dn<* 15. maja. (Konec.) Ukaz, po katerem se izključi slovenščina načelno iz našega 7. pešpolka, more imeti slabe nasledke za izobražeuje vojakov in za vojaško službo sploh! — Kakšne zmešnjave bi morale nastati, ko bi se nemškemu vojaku kar nakrat slovenski ko-maudovalo. A baš isto načelo ima veljati tudi o slovenskih vojakih, in teh ni malo število, katerim se nemški ukazuje 1 Koliko drazega časa in muj-nega truda se porabi samo za to, da se slovenski vojak priuči nerazumljivim mu nemškim vojaškim izrazom; vspeh temu velikemu trudu mora pa, in temu se ni čuditi, večjidel biti = 0! — To je žalostna istina, o kat6ri nam pričajo mnoga pismena poročila slovenskih podčastnikov, kateri so si z mnogim naporom prisvojili kolikor toliko one zuaue „službene" nemščine, t. j. slovensko-uemške mešanice! Da se je res izdal oni odlok c. in kr. vojnega ministerstva, da se ima izključiti slovenščina iz našega 7. pešpolka, pri katerem brez dvom a sluzi mnogo slovenskih sinov, kaže to, da je do sedaj morala biti potreba slovenščino imeti za polkovui jezik, a da se na merodajnem mestu ne zdi več potrebno, ozirati se še nadalje i na drugi dežeini jezik koroški, — slovenščino. In v istini je že od nekdaj slovenščina veljala za drugi, potrebni polkovui jezik. Zato je nai-višja vojna uprava zahtevala, naj se častniki priuče slovenskemu jeziku. Pa pod raznimi pretvezami, zlasti pod pretvezo, da slovenščine ne govori več, uegu 10% vojakov, pričel se je že pred 20 leti boj zoper slovenščino kot drugi polkovni jezik, in se je pod bivšim polkovnikom Kaifll-om delalo z vsemi silami na to, da bi se slovenščina na korist nemščini iz-bacnila iz polka. „Merodajni" za to so bili razni „uzroki", med katerimi je prvo mesto zavzemal iz-vestno pač „tehtni" razlog — složnosti. Toda vojni minister baron Kuhn o kakšni taki premembi na škodo slovenskim vojakom ničesar ni hotel sli- LISTEK . Sebastopolj. (Spisal Lev Tolstoj, prevel J. P.) XXV. Pa taka usoda ni čakala Vladimira. Poslušal je pripovedko, katero mu je pripovedoval Vasin, ko se je razlegel krik: „Francozi gredo!" Kri je Vladimiru kar udarila k srcu in čutil je, kako ga je pretresel mraz in so mu pobledila lica. Jedno sekundo se kar ganiti ni mogel; ko je pa pogledal okrog, je videl, da so vojaki dosti mirno zapenjali suknje in lezli ven drug za drugim, jeden — menda Meljnikov — je celo rekel šaljivo: „Le pojdimo s kruhom in soljo, fantje!" Vladimir je z Vlangom, ki se niti za korak ni ločil od njega, izlezel iz kladarne in tekel k bateriji. S topovi neso streljali niti s te niti z one strani. Poguma u;u ni toliko dajala mirnost vojakov, kakor pomilovalna prikrita bojazljivost junker-jeva. „Mari morem biti njemu podoben?" mislil si je in veselo tekel k prsibranu, pri katerem so stali njegovi možnarji. Videl je, kako so Francozi tekli po planem naravnost proti njemu in kako so se njih trume z bajoneti, bleščečimi na solncu, pomikale k bližjim jarkom. Neki majhen, širokopleč vojak v zuavski uniformi in s sabljo tekel je pred njimi in skakal čez jame. „Streljajte s kartečami!" zaklical je Vladimir in skočil z zaslonila, pa vojaki so se že bili razvrstili brez njega in žvenk izpuščene karteče mu je zažvižgal nad glavo. „Jeden, dva," je zapovedoval Vladimir in tekel od jednega možnarja k drugemu, prav nič se zmeneč za nevarnost. S strani se je slišalo pokanje pušk našega pri-kritja in vznemirljivi kriki. Nakrat se je strašen obupen klic, ponavljan z nekaterimi glasi, zaslišal z leve strani: „Obkolili bodo nas, obkolili !u Vladimir je pogledal, od kod prihaja ta klic. Kacih dvajset Francozov pokazalo se je zadej! Jeden izmed njih, s črno brado, lep mož, je tekel pred njimi. Ko se je za kacih deset korakov približal bateriji, se je ustavil in ustrelil na Vladimira, potem pa zopet šel proti njemu. Jedno sekundo je Vladimir stal kakor okamenel in verjel ni svojim očem. Ko se je zavedel in ogledal okrog, bile so modre uniforme pred njim na prsibranu, dva Francoza sta kacih deset korakov od njega za-bivala top. Pri njem, razven Meljnikova, kateri je bil ubit s krogl|o, in Vlanga, ki je vzel v roke ročico in z razjarjenim obrazom, povešenimi očmi planil naprej, ni bilo nikogar. „Za menoj, Vladimir Semenič ! za menoj!" klical je Vlang in z ročico mahal po Francozih, ki so bili prišli od zadej. Razdražena postava junkerjeva jih je osupnila. Jednega, ki je bil spredaj, je udaril po glavi, drugi so pa nehotš odstopili. Vlang je pa še vedno gledal nazaj in obupano klical: „Za menoj, Vladimir Semenič, zakaj stojite! Bežite!" Skočil je v jarek, v katerem je ležalo naše peštvo in streljalo na Francoze. Kmalu je pomolil glavo iz jarka, da je pogledal, kaj dela njegov priljubljeni praporščik. Nekaj je v suknji z obrazom proti zemlji ležalo na tem mestu, kjer je poprej stal Vladimir in vse mesto je bilo napolnjeno s Francozi, ki so streljali na naše. (Konec sledi.) M šati, marveč se je od strani vojnega ministerstva septembra meseca 1. 1872 izdal odlok, da se bode pri povišauju od vseh častnikov 7. pešpolka zahtevalo znanje slovenščine, ker je nad 20% vojakov Slovencev. Zaukazalo se je, da se ima vsak častnik izkazati, je li in v koliko je vešč slovenskega jezika v pismu in govoru, ter kako si je pridobil dotičnik svoje znanje slovenskega jezika. A vkljub temu odloku se je častnikom od druge strani namignilo, da znanje slovenskega jezika za gg. častnike ni neobhodno potrebno, ker se slovensko moštvo itak v kratkem času priuči nemščini, v kolikor je to za službo potrebno! Obrnili so se od več stranij in večkrat na vojno ministerstvo z „dokazom", da znanje slovenščine pri pešpolku štev. 7. ni potrebno, in s prošnjo, naj se prekliče prej omenjena naredba glede slovenskega polkovuega jezika. A le-to je znova in odločno zaukazalo, da se imajo častniki učiti slovenščine, ker ta jezik govori več kakor 20°/0 vojakov omenjenega polka. To pa, da je mnogo vojakov veščih nemškega jezika, nikakor ne more in ne sme biti uzrok, da da naj se ona naredba prekliče. — Slovenščina je ostala po tem takem drugi polkovni jezik, za kojega se je smatrala od uekdaj, in je od 1. 1860 sem do-kazauo, da govori nad 20% vojakov slovenski jezik. Tudi v nekem drugem odloku iz I. 1873 se naredba glede slovenskega polkovuega jezika znova potrjuje, ker zahtevajo razmere naše države vsekako, da je vsak častnik vešč vsaj dveh jezikov, ki se rabijo v državi. Ker se od strani častnikov vedno poudarja, da se priprosti vojak (Slovenec) v kratkem času priuči nemškemu jeziku, se sme in more pač tudi pričakovati in zahtevati, da se častuik potrudi priučiti se vsaj toliko narodnemu jeziku moštva, v kolikor to zahteva služba. In priprostemu slovenskemu vojaku, ki pride s polja od težkega vsakdanjega dela, se menda ne bo pripisovalo več na-darjeuosti in zmožnosti, v kratkih mesecih priučiti se tujemu jeziku, nego častniku, ki je dvanajst ali še več let obiskaval šole! Takim načinom se je od vis. vojnega ministerstva dosledno priznavala slovenščiua kot drugi polkovni jezik. Vprašati se moramo na vse to: Zakaj je baš sedaj kar naenkrat vis. c. in kr. vojno ministerstvo — da smemo verjeti poročilu nasprotnih nam nemških listov — preklicalo to naredbo ter koroški peš-polk proglasilo za čisto nemški polk? — Da je samo 10% vojakov Slovencev, to je, kakor smo dokazali, hkratu nemogoče! Kako se je moglo tako nizko število dobiti, to nam je, kakor rečeno, nerazumljivo; to naj se nam raztolmači! Navedeni odlok pa je za nas važen še iz drugih, pomenljivih uzrokov. Vsekako „čudno je namreč, da je ta odlok beli dan zagledal ravno sedaj, ko se je šentjakopski občini po tolikih borbah dovolila slovenska šola, in se bo moralo ravno isto dovoliti tudi drugim občinam, da le vstrajajo v pričeti borbi za narodno šolo. A baš temu povsem poštenemu prizadevanju za vseskozi pravično stvar ima po naših mislih biti hud udarec v obraz omenjeni odlok. S tem odlokom se hoče zaprečiti slovenska šola za vselej, češ, nemščina je vojaku najpotrebnejša reč, brez nje Slovenec na Koroškem itak ne more izhajati. Tudi se nikakor ne bomo motili, ako rečemo, da so ta odlok v prvi vrsti prouzročili vse drugi faktorji od onih, ki se navajajo v nemških listih, in da je z&nj v prvi vrsti zastavila vse svoje moči ona, koroškim Slovencem le predobro, a od jako slabe strani zoana dvojica iz celovških kolodvorskih ulic, katera z železno pestjo hoče zabraniti vsak pojav slovenske narodnosti, in ki bi najrajši videla, da se vsi „bindišarji" boljše danes nego jutri potopi v žlici neosoljenega kropa! Le predobro moramo na vsak korak čutiti liki ovnov rog zvite nakaue naših nasprotnikov, ki napenjajo vse svoje moči, da bi zatrli za vselej močno vejo onega naroda, ki je doslej v vseh hudih dnčh zvesto in neomahljivo stal v borbi za svojega svetlega cesarja!" Povsem se pridružujemo vrlim besedam celovškega „Mira", ki jih je piaal v tej zadevi: „Ta odlok Slovencem jasno kaže, kuka sapa piha za nas na Dunaju. Slabše se nam že ne more več goditi, nego se nam godi. Zdaj so v zatiranju Slovencev na Koroškem vsi naši nasprotniki brez razločka stanu jedini in združeno se poskuša zatreti vse, kar je slovenskega. Kolikor Časa nas so motili iu žalili v naših čutilih le posamezni koroški nemški prenapetneži, ne da bi se bilo od merodajne strani le količkej namignilo zoper to, nismo se dosti zmenili za vse to vpitje in zabavljanje, ali po pritisku od Slovencem dobro nam znane strani so se tem pridružile, kakor vse kaže, sedaj tudi druge osebe, ki bi sicer bile po svoji vesti in svojem stanu zavezane, gojiti mir v deželi ter jednako čuvati pravice obeh, v njej se nahajajočih narodnostij. Tako predrzno postopanje pa nas boli, mora roditi le srd in pospešuje nepotrebno sovraštvo do vsega, kar se nam kaže neizprosljivo nasprotnega. Temu se tembolj čudimo, ko se vendar mi Slovenci za nič dru-zega ne potegujemo, nego za svoje pravice, katere vživajo Nemci v Avstriji že davnej. Govorili bi radi še o marsičem jasneje, kar pa za daues rajši opustimo. Prestali smo že marsikako hudo, zatorej nas tudi ta najnovejši ukrep vojnega ministra čisto nič ni preplašil, kajti tudi ti časi nemškega pritiska bodo minuli!" H koncu se obračamo še do vseh čč. gg. s I o-venskih državnih poslancev, ki so še vselej krepko povzdiguili svoj glas za naše teptane pravice, proseč jih: naj i v tem slučaju, ki je za nas velike načelne važnosti, nikar ne molče, marveč, ako le mogoče, zabranijo veliko krivico, ki se po omenjenem odloku godi našim hrabrim incesarju svojemu vsikdar zvestim vojakom, ter kot zastopniki s 1 o v e n s k e g a n a r o d a odloine ugovori vsakojakomu kršenju naših po postavah nam zajamčenih narodnih pravic! — Kako more vlada, katero so poslanci slovenskega naroda doslej zvesto in požrtvovalno podpirali. zagovarjati ali opravičiti tako ravnanje proti velikemu delu slovenskega ljudstva?! ?? Politični pregled. V L j u b lj a n i, 18. maja. Molrsnje d«t«l«. Vrejenje valute. Poljski klub j» imel največ pomislikov proti zlati veljavi, ali bivši finančni minister Dunajevski je poljskim poslancem dal taka pojasnila, da bodo Poljaki glasovali za zlato veljavo. Dunajevski se je izrekel, da se njemu zdi vrejenje valute potrebno, in da se stvar da vrediti z uve-denjem zlate veljave. Ce je pa sedanji čas za tako vrejenje ugoden, to pa more povedati le sedanji finančni minister, ki ve, kake so državne finančne razmere. Pri tem vprašanju pa ne gre postavljati se na malenkostno stališče in popraševati, kateremu stanu bode koristila zlata veljava. Koristila bode državi in posredno vsem deželam. Pri določevanju relacije se je držati pravice, ne pa interesov tega ali onega stanu. Napis novemu denarju. V eeskih listih se izražajo državnopravni pomisleki proti napisu na cislajtanskih novih zlatih denarjih. Ta napi se bo glasil „Imperator et Rex". Češki listi pišejo, da poznajo cesarja avstrijskega, kralja ogerskega, češkega itd., naslov „Imperator et Eex" pa jim je nekaj novega. Češki poslanci v državnem zboru bodo najbrž iz teh državnopravnih ozirov ugovarjali ta-cemu napisu, ki bi se uvel baje le Madjarom na ljubo. Češ/eo. Po shodu kmetskega društva „Selška Jednota" so Mladočehi marsikatero grenko slišali. Zbrani kmetje so naglašali, da se mora napraviti sprava mej češkimi strankami, in pretili, da bodo usta zamašili tistim poslancem, ki zdražbe delajo. Shod je sklenil resolucijo, da se iz čeških ljudskih šol odpravi pouk nemščine in se pri večjih ljudskih šolah osnujejo poljedelski oddelki. Gospodska zbornica ima v soboto se)o. na dnevnem rodu bode mej drugim tudi predlo?, da se za Galicijo nastavijo stalni okrajni šolski nadzorniki. Budgetna komisija priporoča, da gospodska zbornica pritrdi sklepu zbornice poslancev, kar se bode tudi zgodilo. Ogersko. Predsednik zbornice poslancev bar. Banflj je imenovan tajnim svetnikom. Baron Banffy je še-le tri mesece predsednik, poprej pa še poslanec ni bil. To imenovanje torej ni toliko osebno odlikovanje, temveč se je podelilo Banffy ju !e zaradi njegovega dostojanstva iu pa iz nekih dvornih eti-ketnih ozirov. V nanje drftave. Grška. Nad tri četrtine poslancev v novi zbornici pripada Trikupisovi stranki. Skoro vsi De ljanisovi ministri in preišnji zbornični predsednik so propali pri volitvah. Stranka Deljanisova je uničena. — V Atenah je bila velika razsvetljava v čast Trikupisu. Miuistri Meletopulos, Philaretos in Deimezis so že dali ostavko, ker niso voljeni v zbornico. Italija, Novo italijansko ministerstvo si hoče pred vsem zagotoviti podporo Grispijevo. Trije novi ministri so že bili pri Crispija in bo se dolgo raz-govarjali ž njim. Novo ministerstvo ima sedaj pred vsem dvojno nalogo. Sestaviti nov program, s katerim stopi pred zbornico, in poiskati si nove državne podtajnike, kajti prejšnji bodo razven jednega vsi odstopili. Nemčija. Novi pruski učni minister je vsem gimnazijskim ravnateljem naročil, naj strogo pazijo, da se kje mej gimuazijci ne bodo osnovale dijaške zveze. Proti takim zvezam naj z vso strogostjo postopajo. Lzvirni dopisi. Iz ormoškega okraja, dne 16. maja. (Bazno-t e r o s t i.) Toča je začela pri nas letos že zelo zgodaj padati. Koncem ininolega meseca padlo je je po nekaterih delih našega okraja, največ pa po Medjimurji od Črečaa do Sv. Križa toliko in v takej debelosti, da je pomandrala in v zemljo zbila skoraj vse žito. Kmetom ni druzega preostalo ko žito, kolikor ga je še ostalo, pokositi, njive na novo zorati in na njih koruzo posejati. Toča je ležala cela dva dni, po gozdnih robovih tu in tam celo 3 do 4 dni. — Dne 5. maja smo imeli znova točo, ki je klestila po nekojih goricah severozahodne strani našega okraja. Vinogradniki se po vsej pravici boje letošnje letine: strupena rosa, tu in tam trsna uš in vrhu tega še ledena zrna — neusmiljena toča — kdo bi še z veseljem in s prijetno nado, da dobi troške povrnjene, obdeloval vinograd? — Dne 12. t. m. utonil je 5letni otrok Jakoba Vesenjaka, kočarja v Veliki Nedelji blizu Ormoža. Otrok se je igral brez varstva preblizu domače mlake ter po nesreči padel vanjo. Stariši, pazite na svojo malo deco! Dne 14. maja pa so našli v gozdu blizu Središča kakih 6 let staro deklico čisto samo. Otrok ! druzega ne govori ko besedo „mama", zato se ne i ve, od kod je in kdo ga je v gozdu ostavil. Otrok je bil baje ovit v veliko ruto ter po licu od trnja ves odrapan in opraskan. Najdenko so odvedli k občinskemu predstojniku v Dobravo. Ker se je ta slučaj dal na večih krajih oznaniti, je mogoče, da »se lastnik otroka izve, če namreč taisti deklice ni z namenom v gozdu ostavil. —z—. Z Dunaja, 15. maja. (Prispevek k rešitvi socijalnega vprašanja.) Dan 16. maja 1892 ostal bode pač vsem, ki si v c. kr. dvorni in državni tiskarni bodisi na kakoršenkoli način služijo vsakdanji kruh, v dosmrtnem spominu, kajti s tem dnem postavila jih je vse brez razločka milost presvetlega cesarja Frančiška Jožefa I. na trdno stališče, kjer ne bo nihče več omahoval, boje se, kaj bo. ž njim na stare dni. Delavce in začasno nastavljeno uradno osobje omenjene tiskarne prevzela je namreč z dnem 16. t. m. država v svojo oskrb na stara leta pod pogoji, ki so merodajni za c. kr. uradnike in služabnike. Dosedaj imelo je osobje državne tiskarne med saboj ustanovljeno pokojninsko društvo, iz katerega so onemogli udje in vdove dobivali mesečne pokojnine, za katere je bilo treba udom vplačevati v I. razredu za letnih 300 gld. pokojnine po 50 kr. na teden, v II. razredu pa za letnih 150 gld. po-i kojnine 25 kr. Začetkom meseca maja je pa izšel cesarski odlok, kateri je ravnatelj dvorne in državne tiskarne, dvorni sovetnik vitez Beck dne 9. maja na velikem dvoru nove tiskarne objavil ondi zbranemu osobju, ki šteje nad 1500 članov, na podlagi katerega se vse začasno v tiskarni službujoče osobje glede preskrbnine na stare dni prevzame na državni I pokojninski zaklad. Pogoj, da postane kdo v državni tiskarni sposoben za pripoznanje pokojnine, kedar ! bi več delati ne mogel, je: desetletno nepretrgano službovanje v zavodu in pa dopolnjeno 35. leto v življenju. Pokojnina se bode merila po stopicah, ki so določene za državne uradnike, toraj po dovršenih ' desetih od pet do pet let po osminkah od poslednje letne plače dotičnika. Vendar pa tista ne sme presegati v prvi skupini letnih 800 gld., v drugi 700, v tretji 600, v četrti 500 in v peti 400 gld. V to svrho razdelilo se je službujoče osobje v dve glavni kategoriji in sicer v penzijoniste in provizi-j on is te. Prvi se dele v štiri skupine, ki so: 1. Nadfaktorji, nadkorektorji, nadstrojevodje iu faktorji (800 gld.), 2. korektorji, faktorski namestniki, najvišje izobraženi lesorezi in risarji na kamen ter pisarniško osobje (700 gld.), 8. stavci, strojevodje in drugo tehnično osobje, od katerega se zahteva j večja tehnična izobrazba v tiskarski stroki (600 gld.), ' 4. tiskarji pri strojih na roko, rokodelci, kar se jih I v državni tiskarni potrebuje n. pr. knjigovezi, ključavničarji, mizarji ter pregledovalci državnih papirjev po tisku, predno se izdajo (500 gld.) in 5. skupina (provizijonisti) vse pomožno osobje moškega in ženskega spola, kakor so vkladateljice pri strojih, preštevalci in preštevalke papirja, hišni delavci, hlapci in služabniki (400 gld.) najviše na leto. Kedor bi se kaj pregrešil in ga misli ravnateljstvo odpustiti iz službe, pride popred pred disciplinarno komisijo, katera določi, ali dotičnik izstopi ali ostane i nadalje v službi. Ta komisija je dobra naredba, potrebna pa ni bila, ako se razmere v vodstvu ne spremene, kajti dosedaj iz nagajivosti niso nobenega venkaj gonili. Kdor je tukaj dobil svoj kruh, je bil vže dosedaj lahko prepričan, da mu ga ne bo manjkalo do konca življenja, če je bil namreč dotičnik pameten in je sam sebi hotel dobro. Glavna zasluga gre za ta plemeniti in za pre-osnovo socijalnega življenja tolikanj pomenljivi ter posnemanja vredni čin poleg ravnatelja dvorne in državne tiskarne, dvornega sovetnika viteza Becka, rodom in po duhu Ceha, sekcijskemu načelniku v finančnem ministerstvu, kateremu je namreč tiskarna neposredno podrejena, Possanerju pl. Ehrenthal, bivšemu finančnemu ravnatelju v Ljubljani. Oba ta dva gospoda sta na podlagi statističnih izpiskov o zaslužkih vsacega posamičnika v državni tiskarni službujočega določila gori navedene pokojnine in jih priporočila finančnemu ministru dr. Steinbachu, ki jih je nespremenjene cesarju predložil, da jih potrdi, kar se je tudi zgodilo. Ta cesarski odlok ima tako moč, da vsem v državni tiskarni službujočim osebam štejejo vsa do sedaj vže doslužena leta in takih imajo nekateri vže lepo število, recimo od 35 do 43 službenih let. Za te ljudi bode to velika dobrota. Izmed uradnikov, h katerim spadata prvi dve skupini (S00 in 700 gld. najviše letne pokojnine) jih je nekaj nastavljenih z dekreti. Za te seveda predstoječe ni mer^dajno, kajti taki so v vsem in vsakem jednaki drugim državnim uradnikom. Dnevne novice. V Ljubljani, 18. maja. (Birmovanje v ljubljanski škofiji.) Prevzvišeni gospod knezoškof bodo na svojem prvem letošnjem kanoničnem potovanju delili zakrament sv. birme v naslednjih duhovnijah: Dne 27. maja v Rovtah nad Jesenicami; 28. maja v Rdtečah pri Kranjski Gori; 29. maja na Bohinjski Beli; 30. maja v Kamni Gorici; 31. maja dopoludna na D o b r á v i pri Kropi, popoludne pa v Ovsišah; 1. junija v Besnici pri Kranju; 2. junija v Žabnici pri Stari Loki; 3. junija v Ratečah pri Skofji Loki. (Prvi slovenski katoliški shod.) V zadnjem Času je prejel osnovalni odbor za prvi slov. katoliški shod mnogo naznanil, katera spričujejo, da se zanimanje za katoliški shod vedno množi po raznih slovenskih kronovinah. Vzlasti pa je osnovalni odbor razveselilo milostno pismo prevzvišenega našega metropolita, nadškofa goriškega dr. Alojzija Zorna. Med drugim pravi prevzvišeni v svojem pismu: „S posebnim veseljem sem prebral pismo, ki mi je došlo od si. odbora za prvi slov. katoliški shod. Taki shodi so dandanes ne le nad vse koristni, ampak nekako neobhodno potrebni, da se katoliškim načelom pripomore k zmagi v javnem življenju. Zatorej pohvalno priznavam blagi trud vrlih katoliških mož, ki so se zbrali v ta namen in si prizadevajo, da bi imel katoliški shod v Ljubljani sijajen vspeh. — Dal Bug, da bi ta vzvišena ideja prešinila tudi moji pastirski skrbi izročeno ljudstvo! Zatorej podeljujem velekatoliškemu podjetju svoj višjepastirski blagoslov, želeč, da bi nameravani shod tudi za mojo vladiko-vino donesel obilo sadú. Nič bi me ne moglo bolj veseliti, nego ako bi se tudi moji verniki duhov-8kega tako i svetnega stanú mnogobrojno udeležili tega shoda. — Da sem pa nekoliko zakasnel z odgovorom, je krivo, ker sem želel to velevažno katoliško zadevo predložiti svojim konzistorijalcem v posvetovanje. Kakor se ni dalo drugače pričakovati, so tudi oni idejo nameravanega katoliškega shoda v Ljubljani radostno odobrili." Gotovo se bodo Slovenci jeduako iskreno razveselili teh milostnih višjepastirskih besed prevzvišenega našega metropolita; kakor se jih je hvaležno izradoval osnovalni odbor. To pismo je osnovalnemu odboru priča, da je izpolujen za ugoden vspeh katoliškega shoda prvi pogoj, da se namreč vse priprave vrše pod vodstvom in s pritrdit- vijo od Boga nam postavljenih višjih pastirjev, naših škofov. Potrjeni z višjepastirskim blagoslovom prevzvišenega metropolita, se bodo osnovalni odbori po vseh slovenskih kronovinah tem živahneje in vspešneje trudili, da se to velekatoliško podjetje izvrši častno za verne Slovence! (Umrla) je včeraj ob 10. uri dopoludne v tukajšnjem uršulinskem samostanu č. gospa m. Marija Valburga G a ur ig, večkrat previdena s sv. zakramenti za umirajoče, v 55. letu svoje starosti in 31. svoje slovesne obljube. Pogreb je bil danes ob 7g5. uri popoludne. Naj v miru počiva! (Le mestnega zbora ljubljanskega.) V si nočni soji občinskega svčta ljubljanskega je v imenu finančnega odseka svetovalec S v e t e k poročal o mestne hranilnice računskem zaključku za 1. 1891. Od 1. januvarija do 31. decembra 1891 je 2868 strank vložilo 1,874.664 gld. 58 kr., 2802 stranki pa vzdignili 1,275.194 gld. 39 kr. Kapitalizovane obresti znašajo 50.819 gld. 91 kr. Stanje vlog se je v primeri s prejšnjim letom povekšalo za 599.470 gld. 19 kr. in je znašalo koncem 1891. I. 1,616.324 gld. 11 kr. Upravni troški so znesli 4147 gld. 2 kr., skupni promet 6,899.860 gid. 90 kr. Cisti dohodek za 1. 1891 znaša 895 gld. 65 kr. Poročevalec nasvetuje, naj se račnnski zaključek odobri, upravnemu odboru pa izreče zahvala in abso-lutorij ; ob jednem se naroči mestnemu magistratu, da računski zaključek in bilanco predloži c. kr. deželni vladi v potrjenje. Občinski svetovalec P r o -senc omeni, da bilanca ni tako ugodna, kakor se trdi v poročilu. V računskem zaključku je navedena nakupna cena vrednostnih papirjev, ne pa — kar bi bilo edino pravilno — vrednost papirjev po kurzu dne 31. decembra 1891. leta. Po tem kurzu pa se ne more izkazati dobiček, temveč je zgube 1681 gld. 35 kr. V prihodnje naj se torej računski zaključek sestavlja na podlagi kur-zov zadnjega dnö v letu. Poročevalec odgovarja, da je označena zguba neznatna in bi se le tedaj pokazala zguba ali dobiček, ko bi se papirji prodali. Poročilo je bilo potem sprejeto. — Svetovalec dr. Stare poroča o določitvi roka, kdaj je začeti pobirati mestne priklade in davščine na ozemlji, izločenem iz občine Dolenja Šiška in priklopljenem Ljubljani. Zbor je sklenil, da se vodarina in najemninske priklade začno pobirati dne 1. oktobra 1892, druge priklade pa s 1. januvarijem 1893. Policijsko nadzorstvo je mestna občina prevzela že 8 1. majem t. 1. (Konec sledi.) (Volitve za hrvatski sabor) se bodo vršile dnš 30. in 31. maja, 1. in 2. junija. Po vsej deželi je živahno volilno gibanje. Minolo soboto so imeli shod volilci III. okraja mesta Zagreba ter so sklenili, da ponudijo kandidaturo dr. Pr. Račkemu. Deputa-cija volilcev mu je v nedeljo ponudila kandidaturo, katero je vsprejel. (Ivan pl. Zaje,) slavni hrvatski skladatelj, je v ponedeljek praznoval svoj imendan. Tem povodom mu je karlovški mestni načelnik čestital ter izročil krasno izvedeno diplomo častnega meščana. (Vabilo) k rednemu občnemu zboru deželnega pomočnega društva rudečega križa za Kranjsko v Ljubljani, kateri bo dne 20. maja 1892, ob 6. uri zvečer v mestni dvorani. Dnevni red: 1. Naznanila prvosedstva. 2. Gospodarstveno poročile in račun za leto 1891. 3. Volitev 15 društvenih odbornikov (§§ 14. in 20. pravil). 4. Volitev 3 preglednikov računov in 2 namestnikov (§ 20. pravil). 5. Volitev stalnega sodišča, obstoječ iz 3 članov in 2 namestnikov (§ 22. pravil). Vodstvo vabi k mnogoštevilni udeležitvi. (Samoovadba.) Užitninski agent Roman Bezjak, ki je bil izneveril 170 gld. užitninskega denarja, naredil v Ribnici na Štajerskem 310 gld. dolga ter izginil, se je dne 10. t. m. sam ovadil pri policijskem komisarijatu Simering na Dunaju. (Pri občinski volitvi) v Ustji v postojinskem okraju je bil voljen županom g. Fr. Stibilj, za odbornika pa gg. A. Bratiua in M. Bajec. (Prememba posesti.) Novo hišo št. 8 na Tržaški cesti je kupil g. baron Schwege 1. (C. kr. kmetijske družbe kranjske) občni zbor bode v četrtek dne 9. junija 1892. leta, ob '/,9. uri dopoludne v dvorani mestne hiše v Ljubljani. Vspo-red : 1. Prvomestnik prične zborovanje. 2. Poročilo o delovanju glavnega odbora v letu 1891. 3. Predložitev druibeuega računa za leto 1892. (Račun in proračun se dopošljeta gg. družabnikom še o pravem času, razpoložena sta v nadrobnem pregled v pisarni kmetijske družbe). 4 Volitev družbenega predsednika. 5. Volitev štirih odbornikov v glavni odbor namesto umrlega gospoda višjega davčnega nadzornika Luke Robiča ter po družbenih pravilih izstopivših gospodov barona H. Lazarinija, veleposestnika v Smledniku, Vinka Ogorelca, posestnika v Škofliiei, in Prana Povše-ta, deželnega in državnega poslanca v Ljubljani. 6. Poročila in predlogi od-borovi. 7. Poročila in predlogi podružnic. 8. Nasveti m prosti govori posameznih družabnikov. Raznoterosti. — Častnik ponesrečil. Iz Pulja se poroča : V četrtek 12. t. m. zjutraj je tukajšnji brambovski bataljon odhajal na vaje. Pri tej priliki se splaši konj poročnika Luxe. Nadporočnik Celle zgrabi tovariševega konja za vajete, pri tem pa pade s svojega konja, jedna noga mu obtiči v stremenu, po glavi pa ga konj udari tako zelö, da je že drugi dan umrl. — Jurij Klapka, znani general ogerskih v8taš«v leta 1848 in branitelj Komorna, je včeraj zjutraj v Budimpešti umrl, star 72 let. Rodil se ie leta 1820 v Temešvaru, njegov praded je bil rodom Ceh iz Zuojma. Po dovršenih srednjih šolah je šel k vojakom in bil leta 1838 poročnik, čez nekaj let pa je dal slovo vojaškemu stanu. Leta 1848 pa je zopet vstopil v vrste ogerskih vstaš^v, postal general ter se leta 1849 udeležil mnogih bojev. Dne 12. oktobra 1849 je bežal iz domovine, kamor se je vrnil pomiloščen še le leta 1867. B'l je na Angleškem, mnogo časa v Carigradu, v Švici itd. Sploh je živel iako nemirno živlienje. T «igrami. Dunaj, 18. maja. V budgetnem odseku je nasvetoval dr. Beer, naj se vzame 8 milijonov posojila proti 4% obrestim za gradnje zavodov in druge poprave na avstrijskih višjih šolah. Naučni minister je s tem nasvetom zadovoljen. — V državnem zboru je grof Taaffe odgovoril na interpelacijo poslanca Richterja, da sedaj še ni umestna predloga zakona, po katerem naj bi dežele skrbele za troške svojih deželanov v oskrbo vališčih. Cetinje, 17. maja. Princ Peter Kara-gjorgjevič se je pripeljal. Ruski poslanik Argyropulos je odpotoval v Rim. Berolin, 18. maja. „Berliner Tagblatt" poroča, da je Wesselitzky, izdajatelj lista „Allgemeine Reichscorrespondenzu, ki je nedavno prvi objavil poročilo o bolezni sultanovi, iztiran iz Prusije. Marselj, 17. maja. Švedski kralj je došel in bil uradno sprejet. Tukaj ostane dva dni. Atene, 17. maja. Kraljeva družina jutri odpotuje v Kodanj. Umrli «•«: V b olnišnici: 13. maja Anton Sternad, dninar, 53 let, jetika, 15. maja. Ignac Marolt, rudar, 27 let, jetika. Tuj «i. 16. maja. Pri Maliču: Urban; Schwarz, Gold, potovalci; Schum-mel s soprogo, Karan, Blau, Deutsch, Löwy trgovci z Dunaja. — pl. Auerhan, (poročnik; Preskovič trgovec, iz Prage. — Griinhut, trgovec, iz Gradca. — Pappenhaim in Weil, trgovci iz Berolina. — Unter, iz Gradca. — Gestaiger, iz Trsta. Pri Juinem kolodvoru: Wasserman, stavbenski nadzornik, in Stolfa, inžener iz Trsta. — Lohn, z Dunaja. — Križman trgovec, iz Kranja. — Paccini; stavbeni nadzornik- — Finger, iz Št. Vida — Hirsohman iz Kočevja. Vremensko «porodilo. i. U. i a iv v ; n »• Srednm temperatura 11-7". za 2 7° nad normalom Koverte s firmo priporoča Katoliška Tiskarna po nizkej ceni. *> Primerno darilce! Kalan: w 8 o n slovenskemu ljudstvu v pouk in zabavo. II. zvezek izšel je ravnokar ter se dobiva v „Katol. Bukvami1' in Tiskarni komad po 20 kr., V smislu § 40 društvenih pravil se s tem naznanja, da bo drugi rcfliii oIkiiî zbor vzajemnno zavarovalnega društva dne 3. junija 1.1. popoldne ob 5. uri na Dunaju, v društvenih prostorih I, Backerstrasse štev. 14. Dnevni red: 1.) Ravnateliskega svetovalstva računsko poročilo. 2.) Poročilo pregledovalcev račuuov. 3 ) Predložitev podietnih računov iu bilince za leto 1891. 4.) Volitev revizorjev. 253 2—1 Dunaj, dne 10. maja 1892. Osrednje ravnateljstvo društva „ TJnio catholica". P. n. Usojam si naznaniti, da sem po 191etnem službovanji kot tehniški vodja in stavbinski mojster čestite kranjske stavbinske družb- odstopil od te službe In ustanovil lastni svoj obrt v svoji hiši na Marije Terezije cesti št. 10 in tii z dnem 1. maja otvoril svojo pisarno. Oprt na mnogostranske izkušnje in svojo lastno delavno moč pri skromnih zahtevah glede zaslužka, moči mi je tekmovati najuspešneje z vsako konkurenco, ter se priporočam v prevzetje no vih gradenj, v pre- in prizidovanje, dalje za vsakovrstna popravljanja, prenovljenja in skladnja dela, isto-tako za vsakeršna tesarska in krovska dela ter v izvrševanje načrtov, proračunov in v dobavo gradiva za zidanje, zagotavljajoč najsohdnejšo in najvestnejšo izvršitev. Najodličnejšim spoštovanjem ' 2346-5 Viljem Tito. stavbinski mojster in arhitekt. vabilo k občnemu zboru okrajne bolniške blagajne za ljubljansko okolico, ki bode v Šent-Vidu pri I^jubljani v društveni dvorani na Nebohod 26. maja 1892 popoldne ob 3. uri. Dnevni i*eiuvn» i'i-iiiH iivstr. »si./,Hin. ki>d t'nnk-4% »6 n 25 Zastavna pisma „ „ ., ,. .. 4',% 100 „ 30 Kreditne srečke, I0u gld. ... . 187 „ 50 St. Génois srečka, 40 gld. . .... 63 „ — Ljubljanske srečke, 20 gld....... Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . . Rudolfove srečke, 10 gld....... Salmove srečke, 40 gld........ \Vindischgraezove srečke, 20 gld..... Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v. Akcije južne iel«zmc«, 20O gld. sr, . . Papirni rubelj.......... Laških lir 100.......... 22 gld. 17 „ 22 „ 63 „ 149 . 2 S 80 . 60 70 25 26 imenjarnična delniška družba na Dunaju, I., Wollzeile štev. 10. /■'•iikiilantne.še se kupujejo in prodajajo v Kiirsnem listu navede vrednostni papirji, srečko, valuta in devize. Razna naročila IzvrSč se najtočneje. Z>r, nalaganje glavnic priporočamo: 4* galldke propinacijske zadolžnioe. 4zastavna pisma peštanske ogerske komer- oijonalne banke. 4%«fc komunalne obveznice ogerske hipotečne banke z 10 premijo. Na te papirje daje posojila avstro-ogerska banka in podružnice njene. Fromcsc za žrebanje dné 14. maja ! Ogerske srečke, cele polovične gld. 4 \ in 50 kr „ 21 . 1 kolek. Glavni dobitek 120.000 gld. av. velj. Ogerske bipotcene srečke à gld. 1\, in 50 kr. kolek. Glavni dobitek 50.000 gld. av. velj. Izdaiateli : Dr. Ivan Janežii. _ --- --"-*1*