Uredništvo: Ljubljana, Tyrševa cesta št. 17
Naročnina četrtletno 15 din za pol leta 80 din za vse leto (»0 lin Posamezne številke 1.50 din V zamejstvo celoletna naročnina 90 din
Ljubljana, 7. aprila 1919
w
EP"8!
Upravništvo: Ljubljana, Tyrševa cesta 17 Poštnočekovni račun:
Ljubljana št. 16.176 Rokopisov ne vračamo Oglasi po tarifu
Tisku Zadružn« tiskarna (M. Blejec) v Ljubljani
Prpombe
k slovenskemu političnemu programu
5. Slovenci in država.
Slovenci' se vse premalo zavedamo, da smo soustanovitelji te države, dia smo kol narod1 njen sestavni dtel, da brez nas te države ne bi bilo, da je zato ta država v enaki meri naša, kakor je država Srbov in Hrvatov. Ustanovili' smo jo s Srbi i*n Hrvati, da. bi imeli v njej svoj dom, da bi 'imeli v njej zavarovane svoje narodne pravice in svojo narodno prihodnost. Mi to državo potrjujemo v prvi vrsti zaradi na« samih, ker vidimo danes v njej ne glede na vsa razočaranja, ki smo jih doživeli, edino mogoč državnopravni okvir za naše samostojno narodno življenje, la država bo predstavljala za nas tem večjo vrednoto. čim bol j se bomo čutili v njej varne. Zato je z našega stališča največji škodljivec države tisti, ki izrablja moč in sredstva: države proti našim narodnim koristim.
Očitali so nam. da smo separatisti; očitali so nam to tisti, ki so hoteli državo udinjati hegemonih tienim pri zadevam j eni enega: naroda in so> div jansko rušili idejne in pravne osnove te države. Ni je vrednote, kateri na ljubo 'bi smeli odi'katerega koli naroda zahtevati, da sebe žrtvuje. Očitati nekemu, narodu v celoti, da je p roti državen, je nesmiselno početje, ker s takim očitkom naravnost zanikamo pravico neke države do obstoja-. Narodi so bili pred državo, in država je le organizacijska oblika naroda. Država zajema svoj smisel, svojo pravico do obstoja iz svoja službe narodu. Odnos naroda do diržave je odnos gospodarja do svojega doma,.
Narodna korist je osnovna, korist, in državna. korist se mora. z narodno kriti, če naj bo dlržava močna in trdna. Res ja, da lahko predstavlja država tudi neke samostojne čustvene vrednote, 'kar vidimo tam, kjer narodna in dlržavna prizadevanja sovpadajo in so zgodovinska izročila izoblikovala močno državljansko zavest. A pri nas more ifi — kar je »Slo-
venija« že večkrat poudarila — državna zavest samo skozi narodno zavest, druge poti do nje ni. Naj bi se te preproste, a osnovne resnice, zavedali vsi, ki v našem državnem življenju odločajo. Državna zavest ni nekaj, kar nastane preko noči, ali v dveh desetletjih. Kdor |>ri nas ni dober Slovenec — tu mislim na. našega preprostega človeka — ne more biti dober državljan, ker gleda na; državo Zgolj z vidika, svoje neposredne osebne koristi in bo zato ka j lahko .podlegel vplivom tuje propagande. Samo krepka narodna zavest lahko zavaru je našega človeka pred to propagando. Kjer smo narodno vzgo jo zanemarjali, ne bo državljanska vzgoja nič zalegla, ker nima, nikjer pravih korenin.
Slovenci kot državni narod nimamo svojih zgodovinskih izročili. Osvobodili smo se tujega gospostva s strahovito žrtvijo ene tretjine tujega gospostva s strahovito žrtvijo ene tretjine svojega naroda. Noben d,,rug narod ni svojega osvobojen j a' taiko drago plačal. Tem bolj smemo v svoji državi zahtevati vse praivice svobodnega naroda. Popolno nerazumevanje zgodovinske naloge in zemljepisnega položaja1 te države kaže. kdor trdi, dai Slovenija za državno celoto ni nujno potrebna. Usoda vseh treh državnih naroodv je tesno ix>vezana z neokrnjenostjo te države. V,saka politična katastrofa., ki bi zadela nas. bi zadela tudi ostala; dva1 državna naroda. Navezani smo zaradi političnega: in zemljepisnega: položaja na medsebojno sožitje, in vsi moramo želeti, da bi bila ta država močna, trdna in ugledna. To pa bo le, če bodo stali za njo kot svojo državo vsi n jeni narodi. Kdor koli bi torej danes oviral notranjo narodno ureditev te države v smislu enakoprav-i oslii vseh treh narodov, bi bil državni škodl jivec v pravem pomenu besede. Slovenci zato ne bomo nehali terjati vse pravice državnega naroda, ker vemo. da s tem ne služimo samo sebi. ampak tudi državi in njeni prihodnosti.
Veselo veliko noč
želimo vsem sodelavcem, naročnikom in prijateljem našega tednika!
V praznikih Vstajenja naj navda vse slovenske ljudi živa vera v vstajenje malih narodov vkljub teminam, ki jih obdajajo. V današnjih dneh se dogajajo najbolj neverjetne izpremembe hitreje, kakor bi kdo pričakoval. Po velikih viharjih je nebo bolj čisto, kakor po nedolžnih nevihtah!
Tudi slovenstvo bo doživelo vstajenje v celoti!
Uredništvo in upravništvo tednika „Slovenije,<
političnega naroda, ki pa za slovenska narodni program kot tak pni takratnih okoliščinah niso mogli ničesar storili, Ena najvažnejših njiihnih skrbi je bila sikrb za kranjski deželni zbor in odbor, da kljub tesnemu okviru tedanjih ustavnih predpisov razvije krepko slovensko avtonomijo. Pod njihnim okriljem je kranjski deželni zbor in odbor Io svoje tlelo izvršil tako odlično, da so bili na to ponosni tudi politiki iz Štajerske, Goriške in Primorja, cela slovenska javnost je imela to delo za splošen slovenski narodni politični uspeh.
Zunanje oznamenilo vsega političnega dela pa je bila najostrejša demokracija. Dr. Janez Evangelist Krek ni bil demokrat samo zaradi takratne mode, ampak resnično po svoji naravi, tako da drugačen sploh biti nii mogel. Zaradi tega trdijo tisti, ki so dobro poznali njegov značaj, ne pa »os.krunjievalci mrličev«, da bi bil demokrat in zopercentralist iudi danes, če bi še živel. Druigi seveda so bili tudi demokrati na vsa usta, kar jih pa ni prav nič oviralo, da ne bi potem, ko je moda. zavrgla demokracijo kot preživelo in označila kot modno blago diktatorje in voditelje, postali najhujši samodržci, pandluirji in klečeplazci pred novimi maliki.
Če pregled ujemo galerijo slik naših slovenskih političnih ljudi, vidimo, da je vsak, če je le dosegel nekoliko političnih uspehov, ali pa če je brez uspehov prišel slučajno do politične močii, takoj postal velik samodržec. Zato ni čudno, da se je po res znatnih uspehih to primerilo tudi dr. Šušteršiču. Bil pa je toliko »previden, da je bil pripravljen, samodrštvo deliti z dr. Lampeiom in tudli z dr. Krekom, vendar odkrito demokratični dr. Krek v tem pogledu ni poznal popuščanja. Zato je prišlo do znane borbe med njima, v kateri je dir. Krek za svoje stališče od začetka našel odkrite pripadnike samo v delavstvu in v katoliškem akademskem starešinstvu. Ko je videl, kako druga slovenska javnost malo resno vizame demokratično stališče, je izjavil, da misli, da je bilo ms e njegovo dotedanje deli o zastonj.
Takratno moško stališče katoliškega akademič-nega starešinstva jo v slovenski javnosti vzbudilo pretirane naide, da bo v prihodnje, ko sc število katoliških razumnikov primerno pomnoži, vsaj v talko imenovani slovenski katoliški skupnosti postalo vsako samodrštvo nemogoče. Pri tem pa niso računali ljudje s tem. da lahko samodržtvo dobi bolj sodobno ime in da so tudi med razumniki plazilci in prilizovale!
I olitičnega dela posameznih narednikov in kor-poralov v mestil, in po deželi ni treba posebej opisovati. Io delo se je izživljalo v podrobnem organiziranj u strank in v političnem medseboj-
Naša politična polpreteklost
Pravu io, da je zgodovina učiteljica življenja. Samo nihče se ne mara odi nje učiti. Gotovo io najbolj poduc.na nasa najbližja preteklost, gotovo je pa tudi. da io, posebno mladina najmanj pozna To je bilo vedno tako. V stari, Avstriji slS sorj; zgodovine redno obdelali z vso natančnost io zgodovino do leta 1848., o Babenberžanih smo se morali nauičitii vse podrobnosti, celo kako je kido klel, za zgodovino po letu 1848. pa je zmanjkalo časa, da smo samo v nekaj obniteih celo snov ob-ravnali.
Vsak zgodovinar bo moral priznati, da je bila doba pred razpadom Avstrije ena najvažnejših v sb)venski zgodovini, la dobo je nekdo imenoval »dobo štirih Janezov«, to je dobo dr. Kreka, dr. ^ušteršiča, dr. Tavčarja in Hribarja, pri tem je liri?' Poredno pripomnil, da sta bila največja po-dr p mecl njimi prav za prav Franc Suklje in |) i^etl Latmpe. t.i..č-»S:iikomrie<,obe raiclli očitajo, da so samo drol,-diin,* nai| , vnaiu- da so v tem pogledu razva-! Ji |K)I't,K'"0i občinstvo, da je dobilo napačen ime	1 |K)!m>n' Politiziranje isamo iskanje drobili »L-	Jez|k°vaem in gospodarskem polju, ve-
p'r . *e. sauio za posameznike.
:	ravicn,i zgodovinar bo pa moral priznati, da
ta doba dosegla, da je tudi ljudstvo samo do-
bilo zavest 'in prepričanje, da smo Slovenci ne samo po jeziku, ampak tudi politično narod, da smo političen subjekt. To prepričanje se je pokazalo Iudi v tem. da se je najmočnejša slovenska.' 'stranka prekrsltila v »vseslovensko ljudsko stranko«. Seveda je bila mogočosit za, dejansko narodno: politiko zelo majhna. Mogoče je bilo prirejati manifestacije tega političnega: prepričanja in mogoče je bilo to politiko nekoliko' izvajati v državnem zboru nai Dunaju.
la državni zbor je bil podoben ladji. na. kateri se vsi potniki zavedajo, dla je navrtana in da l)o treba iskati reširtve. Vsi pa, skrbno prikrivajo to zavest in kažejo na zunaj naj večjo brezskrb-,IOf- | UM" (b'žavnem zboru sio brezskrbno reševali tekoča vprašan ja, zraven so vodili sem in tja obravnave, v katerih so se kosali najboljši govorniki posameznih narodov, kdo bo na javnost napravil večji vtisk. Lahko priznamo, da so takratni zastopniki slovanskega, naroda častno zastopali našo .stvar. Na drugi strani je bilo po kuloarjih c os i pi alkanu h spletkarjev, avstrijski dvor je bil na tein področju prvi. pa tudi nekateri naši zastopniki so se v tem dobro izkazovali in tudi kasneje v naši državi se ta navada ni dala zatajiti.
V dunajskem državnem zboru so se zastopniki slovenskega naroda imeli za zastopnike enotnega
Poštnina plačat^
v gotovini.
izhaja vsak petek.
Leto VIII. št. 14.
fHodtta
Nogavice, rokavice, vsakovrstno damsko in moško perilo, žepni robci, brisače, ščetke, krojaške in šiviljske potrebščine kupite
najugodneje pri
Hetetinc,
ob vodi, blizu Prešernovega spomenika
nem zmerjanju zelo nizke stopnje, ki je pa zelo zadovoljilo nagone takratnih polizobražencev.
S preobratom in vstopom slovenskega naroda v jugoslovansko državo so bile najprej in najbolj korenito zavržene največje dobrine prejšnje politične dobe. Fran Šuklje je lepo popisal, kako žalostno je bila zavržena slovenska avtonomija
kot žalosten spomin i<z Avstrije. Na drugi strani so začeli z vsemi sredstvi naravnost pretkano ospo-ravati prej že kot, samo po sebi umevno prepričanje, da smo slovenci političen narodi in da; se hočemo kot taki izživljati. Vražovstvo, ki ga je tako pravično zaznamoval Ivan Cankar, je bilo postavljeno na oltar, in voditelji vseh strank so se začeli vrstiti in mu zdaj eden. zdaj drugi vihteli kadilnico-.
Demokratizem je začel postajati fraza, njegovi dotedanji pripadniki, so od vrha doli začeli razlagati. da ne more vzdržati zoper boljševizem, pač pa da se je izkazal zoper 'boljševizem fašizem, kateremu je treba pripraviti pot. Svoje dni bo lahko napisati lepo analizo, kako je tako imenovano slovensko izobraženstvo to pot pripravljalo in kako lahko so se našle žrtve, ki šobile pripravljene igrati vlogo ducejev.
Naiša mladina, kakor rečeno, to dobo tik za nami, hudo malo pozna. Vsak pai mora priznati, da bi bilo zanjo to poznanje hudo koristno. Pojmi, te polpretekle dobe in pojmi sedanje dobe so sii v tako ostrem nasprotju, daje njih primerjava hudo podučna. Če bodo pojmi dobe. ki je tiilk pred nami, spel v tako ostrem nasprotju, jih bomo mogli razumeti in obvladati samo, če •bomo poznali natančno tudi pojme polpretekle dobe.
Sicer pa, ali ni naš namen, skušati doseči, da bi se vršil politični razvoj slovenskega naroda v ravni črti?	Ouidain.
JNS in predsporazumsko stanje
Bili so časi, ko so reševali oblastniki hrvaško vprašanje tako, da so odredili, tla ga ni. Postavili so ga kratko in malo z dnevnega reda1. Ti časi so za. nami.
Danes, ki ga štejemo mi od 8. oktobra 1937 naprej, je gornje vprašanje postavljeno na dnevni red, navsezadnje celo uradno. Po skušnjah zadnjih dvajsetih let v tej državi nas spomin opozarja na potrebne skrbi, da se ne, bi ustvarila samo nevarnost, da vprašanje ne bi bilo rešeno prav, temveč obstaja že sedaj celo nevarnost še bolj usodnega pomena. Nevarnost od tistih, ki so bili sposobni razglasiti, da je hrvaško vprašanje že s tem, da je sploh postavljeno na dnevni red, tudi rešeno.
Pako stališče bi bilo sicer norčevanje iz danega vprašanja, ali takih norčevanj iz vprašanj vseh strok smo že doživeli nič kolikokrat. Zato so bili poskusi v navedenem smislu kot nalašč pripravni zato, da se vzdržuje v nedogled sedanji notranji nered ob navidezni pripravljenosti vseli, da se ta nered popravi, ne da bi se »pripravljenost« kdaj nehala.
Omenjena nevarnost obstaja. O tem smo prepričani, zato smo dolžni nanjo opozoriti. la hip samo še ne vemo natančno, kje tiči, kdo jo neguje. Če pa ocenjujemo domneve po politični preteklosti ne samo krivcev stanja, v katerem država tiči, temveč tudi krivcev, da je stanje države tud! akutno, tedaj se nam pač morajo naperiti' oči na tiste čiiiitelje, ki jih je bilo treba naravnost z zadnjo umetnijo in od zgoraj navzdol izkopati i/. zemlje, da je bilo še nekaj časa mogoče tiščati llrvute in ljudsko voljo sploh ob zid. Najvidnejši izraz mišljenih čini tol jev so dekretne stranke, ustanovljene od predlagatelja1 Petra Koci perja in tovarišev in dovoljene od ministra1 Petra Kociperja in tovarišev. Med terni či n it el j i je pač JNS že po svojii častitljivi starosti sedem let prva.
Ugotavljamo stvarno, da. se JNS spri jaz n j u je z razvojem, ki je njej, njenemu obstojnemu razlogu,njenemu nauku, njenim načinom dela. in njeni bodočnosti pogubono.sen. S to ugotovitvijo hočemo reči, da pričujoča; izvajanja nikakor niso izliv kake slepe sovražnosti do nje in njenih ljudi, temveč prirode n nasledek izkustvene previdnosti nasproti njenim zagotovilom, katerih uresničenje je prihranjeno — neznani bodočnosti, da, katerih vrednost je odvisna celo od tega, koliko nevidne sedanjosti bo JNS priznala pred javnostjo.
Uradno stališče JNS nasproti hrvaškemu vprašanju smo spoznali v teku proračunske razprave
v senatu, kjer se JNS — in io tudi po našem mišljenju upravičeno — ni pridružila' mišljenju nove večine v senatu, sestavljene v precejšnji meri i/. bivših vojščakov JNS, naj se o proračunskem predlogu nič ne razpravlja. Povedala sta to stališče dr. Kramer in tir. Andjelinovič, prvi kot nekakšen J NS-vSlovenec, drugi koi nekakšen JJNS-I Ir vat. Kakšno je stališče nekakšnih JNS-Srbov, bo ostalo bržčas za vedno neznano, ker so nekakšni JNS-Srbi — če se zelo ne motimo — vsi v drugem taboru. Kar sta povedala, se ujema; tudi z objavo vodstva JNS, in to je v bistvu sledeče:
Stranka vztraja pri načelu jugo-slo ven stva, postavlja pa to načelo sine d i e v omaro. Strinja se s tem. da se hrvaško vprašanje reši, kako, to za njo ni važno, misli pa. da bi se pospešila izvršitev. če poseže krmar po koncentracij i vseli strank.
V nepolitičnem življenju je- povsem prirod no. če tisti, ki se potaplja in mu moli iz vode še glava, kliče po reševalcih, najsi bodo kateri koli, ko tako
rekoč kliče po koncentraciji reševalcev. V političnem življenju je klic po koncentraciji za rahel odtenek komičen, ali tudi še pri roden, kajti proti temu klicu bo samo tisti, ki še ne ve, da; se tudi potaplja, ali ki si domišljuje, da -se še ne potaplja,. Bilo bi torej :— ob enakih pogojih za vse stranke — krivično, če bi nasprotovali načelu koncentracije. Uporabnost načela; pa se takoj spremeni, če pomislimo na oko!nosit, da — z nemalo zaslugo JNS same — pogoji dela niso enaki nasproti vsem strankam.
Stališče JNS ni preudarno niti logično. Je pa tudi dovolj razločno, da vsebuje priznanje popolnega neuspeha svoje lastne politike. To priznanje samo noče biti že zdaj izrečno in to- .priznam je se bori tudi z namenom, prikriti občutek, da se bliža čas-, ko bo- treba, priznati ne samo neuspeh lastne politike, temveč tildi neživi jen j skost osnovnih načel, na katerih je. počivala in se počiva ta njena politika.
Stranka, ki zatrjuje, da ji rešitev vprašanj, ki predstavljajo vse stiske danega položaja, ni važna, samo- da se kaka rešitev najde, nas postavlja pred uganko ugotoviti, kaj prav za. prav sama hoče, in to ne, kaj hoče v nedogledu i prihodnost i, temveč kaj hoče sedaj. Računati pa moramo, da bo stranka od na,s izraženo svojo »nevtralnost« zanikala. Zaradi tega pristavimo, da sta oba zagovornika; JNS v senatu, dr. Kramer in dr. Andjelinovič,,s skoraj istimi besedami izjavila, da sprejme JNS vsaktero rešitev hrvaškega vprašanja, ki jo bo usvojilo namestništvo. Ker pa je funkcija strank vpra.v ta, da v državnem življenju po svojem delovanju in po svojih zahtevkih Izražajo voljo svojih pripadnikov v obravnavanju odprtih vprašanj, je ta izjava odločilnih izraznikov JNS v senatu smiselno v nasprotju z obličico. da mora biti sporazum plod soglasja med krono in ljudstvom, pa tudi v nasprotju z naravno vlogo strank kot takih.
Na tako — reči smemo, lagodno — 'stališče se sme postaviti samo stranka, ki stvarno noče prevzeti odgovornosti za. vsebino sporazuma, temveč hoče nekako prevaliti to odgovornost na kogar koli, ali pa stranka, ki ne ve. kaj naj bi predlagala. V obeli primerih bi morala taka stranka sploh molčati. Prav med tenm dvema »ALI« se je po dosedanjih izjavah [NS težavno odločiti. Mislimo pa, da je JNS, ki' očitno zahteva za sebe priznanje svoje pravice, da se uvažuje navzlic vsemu, kar je — tudi to priznava, — zagrešila, dolžna javnosti razložiti, kakšne določne predloge ima, 'če jih ima, in ali je za te predloge kot svoje pripravljena odgovarjati ali ne.
Dokler tega ne stori, je njena vnaprejšnja podreditev pod vsak leno rešitev aktualnih vprašanj dvomljivega pomena, najsi omejuje svojo podreditev na gori omenjeni pogoj. Imamo namreč vzroke domnevati, da je tudi ta podreditev z nekim drugim delom drugih pripadnikov iste stranke v zvezi, in sicer v najnevarnejši zvezi: v taktični zvezi.
Nobeden izmed izraznikov JNS ni omenil namreč načrta vidnega pripadnika JNS. čeprav je bil ta načrt že napravljen, preden sta stopila izrazil ika JNS na govorniški oder senata. Zatrjujejo nam, da ta načrt ni namenjen javnosti, temveč samo ožjemu strokovnemu krogu, v katerega pa štejejo — kakor -smo imeli priložnost opaziti — nekatere pripadnike, ki niso pravniki, in v katerega ne štetejo drugih lastnih pripadnikov, ki so
pravniki. Pri tem se nemoteno že dalje časa širi gla.s, da dotični strokovnjak JNS ni napravil svojega načrta brez vabila s strani, ki čisto gotovo ni v seznamu udov JNS.
Katko naj si javnost razloži sedaj tole:
u) viden ud JNS dobi baje izven strankinega območja nalogo, napraviti ustaven načrt, in ga napravi, ta. načrt pa javnosti ni dostopen;
b) odgovorni predstavniki iste JNS izjavljajo v senatu: mi sprejmemo- vse, kar bo zgoraj odobreno, hkrati pa molčijo o načrtu.
Ali ni nujno 'blizu domneva, da JNS ne želi niti. da, bi javnost o načrtu razpravijala, dokler še ni glede načrta nobenega predsodka-, niti noče biti odgovorna za vsebino tega, za določen čas » zašel> i le ga « m ne n j a ?
Povsem mu strani puščamo svoj občutek, da poskusi določnega obrisa vprašanj, kii naj -se rešijo baje sporazumno, ne spadajo med štiri stene, temveč pred javnost. Izrazili bi samo zelo prirodno potrebo, da JNS izpove, ali in v kakšni meri je »ustavni« načrt bivšega podbana dr. Otmarja Pirkmajerja z naslovom »Glavna načela našeg unu-trašnjeg preuredjenj«. Ljubljana 1939.«, njena svojina, njen predlog, njeno mišljenje. To mo-ria javnost vedeti, da bo sploh mogla ceniti in .razumeti bistvo politike JNS. To mora javnost vedeti predvsem zaradi tega;, ker se j-e JNS v preteklosti že večkrat poskušala skriti za hrbtom izvenstran-karskih činitefjev državne oblajati. To ji je tako domače, da se dr. And-jclinovič niti v svojem govoru v senatu ni mogel vzdržati, da no bi bil nar mignil tudi na to. laka; igra bi, bila seveda pri iskanju sporazuma pogubna. Z besedo na plani!
Glavnii, izrazito povedan! napor JNS v trenutku je dosega koncentracije.
Seveda koncentracije, pri kateri ne bi manjkalo JNS. Ponesrečenca, ki je bil potegnjen b vode, d-a ni. utonil, izročijo reševalci navadno njegovim svojcem, katerih naloga je. da poskrbijo za morebitno zdravljenje, čeprav mogoče samo zaradi preslanega strahu. Tak ponesrečenec gotovo n! detazmožen kar precej, ko se mu še v oda odcoja iz obleke. Ta primera nas zavaja k sklepu, da moramo priliti k načelu koncentracije nekoliko — vode, čeprav nebo to tista, ki jo- prilivajo v nekem drugem taboru tisti, k i; bodisi pravijo, da -smo — vsaj Slovenci že koncentrirani, ali pa, da v morebitno koncentracijo samo JNS ne spada.
Opozoriti moramo na besedilo sporazuma z dne S. oktobra. 1937. Tom stoji kratka beseda, o< strankah. ki imajo zaslombo v narodu. Čas in miselnost te listine nam porok ujela, da- mislijo- podpisniki nai stranke, ki. — niso dekretirane. Kajti aili imajo te stranke zaslombo v narodu a-li je nimajo, to ta hip ne verno, ker -se te stranke še, niso- poskusile z drugimi v tajnih volitvah, zlasti ne kot opozicionalne. To morajo premisliti vsi, talko tiisb* ki se vnemajo dandanes za koncentracijo strank, medtem ko še n-i dolgo, ko- so -se vnemali za koncentracijo — političnih nasprotnikov po- taboriščih, kakor tisti, ki jim kakršna koli koncentracija ni všeč ali pa bi ho-teli, -da- naj vidi, javnost samo v JNS umetno in dekreti ramo tvorbo.
Čeprav -smo torej za koncentracijo, se m! najprej vprašamo: kakšen namen imej ta koncentracija? Če je res-, da- ima; namen vrniti ljudstvu demokracijo, ki mu je bila odvzeta, nitma praktičnega pomena delati koncentracijo s tistimi, ki so pomagali odvzeti ljudstvu demokratično -sovladanje, ali s tistimi, ki -so to stanje vzdrževali notni v naše dni. In pri tem gremo zaradi splošne, koristi tako daleč, da, ne bi hoteli izključiti od koncentracije nobene stranke, vsekakor pa 'bi ji- hoteli prihrainiti sodel-o-valije osebnosti, ki spadajo med pravkar omenjene »tiste«. Če bi zaradi tega katera koli stranka morala izpasti iz upravičencev za vstop v koncentracijo, bo to samo dokaz, da ie -stranke stvarno ni, ker obstaja samo -iz ti-stih osebnosti, s tem bi pa; bilo hkrati rešeno vprašanje, ali ima -dotična stranka zaslombo v ljudstvu, ali pai je mirna. Da jo imajo, sme ta hip veljati samo glede političnih skupin, ki se pojavljajo spontano, iz sredine ljudstva. Koliko je imajo. pa bodo povedale- bodoče svobodne volitve s tajnim g I a so va n j e m.
Mislimo, da je prav, če ne prikrivamo, da je po našem prepričanju koristna za izvedbo odkritega in trajnega sporazuma za ureditev notranjiI) razmer samo koncentracija vseli sil, ki -so morale tičati do danes v brezupni -opoziciji zato, ker razvoj dokazuje, da je bila politična smer teh s!I pravilna, zdravilna, in ustvarjajoča;, ka,r zadošča tudi zato, da -se v -območje ten sil polagoma pritegnejo tudi nepokvarjeni pripadniki taborov, ki so se vrstili na oblasti. Da JNS tega mišljenja ne deli. ji ni mogoče zameri-ll. V tem poHo-žaiju pa tudi ni osamljena.
Dr. 1. S.
Vsak zaveden Slovenec naj bo naročnik »Slovenije"!
Štev. 14.	..
SLOVANI j A
Sitan 3
Važno nerešeno vprašanje
Osrednja društva denarnih zavodov in Zadružne zveze v Ljubljani in Zagrel])u so v začetku marca predložila pristojnim krogom posebno spomenico. s katero jih opozarjajo na nerešeno vprašanje predvojnih avstro-ogrskih državnih in deželnih dolgov. Naša država se je s saintgermain-sko in trnanonsko mirovno pogodbo zavezala, da lx> prevzela vse obveznice bivše Avstro-Ogrske, ki so se tedaj nahajale v posesti jugoslovanskih državljanov. V smislu teh obvez bi se bilo vse to moralo urediti že v letu 1921.
Druge države, ki so prevzele podobne obveznosti z mirovnimi pogodbami, so te obveznice v določenem roku zamenjale za svoje lastne 'in na ta način ohranile pri svojem prebivalstvu zaupanje do državnih papirjev. Naša država pa kljub jasnim določilom pogodb svojih obveznosti še do danes ni izpolnila, V Belgradu so sicer vedno obljubi jali, da1 bodo to uredili, in so celo v finančnem zaikonu za leti 1950. (19)0. in 1951.) 1952. vsta-vili znesek 15-,200.000 dinarjev za odplačilno službo za obveznice, s katerimi naj bi se zamenjala predvojna posojila Avstro-Ogrske.
Iz neznanih vzrokov pa je vse to ostalo le na papirju in upravičenci še do danes niso prejeli novih papirjev^ in niso dobivali obresti. Potrdila o tem. da je država svoje dni odvzela stare obveznice, se tudi niso dala nikjer vnovčiti niti se ni dalo dobiti kakšno posojilo na podlagi teh po-trdil. Spomenica našteva potem, kdo je zaradi ne-izplačevanja obveznic oškodovan in pravi:
1. Mnogo imetnikov teh obveznic je izgubilo vse premoženje. Na stara leta so ostali brez vseh sredstev in mnogi so padli v breme javnim korporacijam, ki jih morajo vzdrževati, če tudi bi imeli pravico do novih obveznic. Med zasebnimi imetniki je bilo mnogo takih, 'ki šobili ob nakupu teh obveznic mladoletni in se je njihov (pupilni) denar po zakonu porabil za nakup Obveznic, da bi mogli od obresti živeti. Nadalje so se med njimi nahajali umobolni in drugi taki ljudje, 'ki ne morejo svobodno razpolagati s svojo imovino.
2.	Občine, ki so naložile del svoje imovine, zlasti tudi različne fonde in ustanove v te papirje. Sedaj ti fondi in ustanove ne morejo izvrševati svojih nalog.
3. Škofije in drugi cerkveni uradi in zavodi, kjer je mnogo njihovega denarja ter denarja raznih župnih nadarbin, mašnih skladov, samostanskega denarja •in podobno naloženega v teh papirjih.
4. Najrazličnejše ustanove,skladi in štipendije (bolnice in podobno) za podpiranje revežev, za dijaške štipendije itd., ki deloma sploh ne morejo delovati i« izvrševati svoje občekoristne naloge, ker jim manjka skoraj vsakršen dohodek.
5. kr. banske uprave kot naslednice 'bivših dežel, ki imajo naložene v teh obveznicah zlasti različne fonde.
b. Razne druge javne korporacije, zlasti še zavodi socialnega zavarovanja (Pokojninski zavod, Osrednji urad za zavarovanje delavcev |SUZOR|) kot prevzemniki prejšnjih bolmišlkih i,n nezgodnih blagajn. Bratovske sklad nice).
7. Denarni zavodi vseh vrst (banke, hranilnice, posojilnici-), ki so kupovale te papirje za trajno naložbo. S tem so zelo podpirale državni in deželni kredit. Po vojni so zabredli nekaterih teh zavodov v največje težave, ker niso dolbivali nobenih obresti od svojih papirjev in so morali odpisovati ogromne izgube na glavnici. Zato so nekateri zavodi še danes pasivni in ne morejo vršiti v zadostni meri svojih nalog. I o je na primer razlog, zakaj so morali denarni zavodi pobirali nekaj časa višje obresti kakor bi bilo treba, če bi bili dobivali v redu obresti za svoje paipurje, katere so 'morale zlasti hranilnice kupovati. Slovenske hranilnice so kupile za >6 milijonov kron teh papirjev na priporočilo jugoslovanskega finančnega ministra, ker bi se bile morale sicer te obveznice, če bi bile ostale v zamejskih rokah, izplačati deloma, v zlatu (vsaj v višini 27 odstotkov v zlatu!). Torej so prihranile državi velike — večmilijonske zneske.
Mi bi k spomenici dodali samo še to, da je ravnanje odločujočih v Belgradu tem bolj nerazumljivo. če se upošteva, koliko dolgov so posamezne pokrajine prinesle v novo skupno državo. Nova država je prevzela od Srbije predvojne dolgove v višini 2.217,000.000 dinarjev in njene vojne dolgove v višini 15.515.000.000 dinarjev. Temu nasproti znaša od Avstro-Ogrske prevzeti del dolgov 1.550,000.000 dinarjev.
ven Andjelinovič izražal v najvišji meti previdno. to se pravi tako na splošno, da bi ga vsaj nihče ne mogel prijeti za besedo. »Jugoslovanska) ideja se je zlorabljala«, pravi. Menda se vendar ni kar sama sebe zlorabljala, kakor bi najraje diaila slutiti trpna oblika? Torej jo je moral izrabljati le nekdo, ki je to mogel storiti, ki je imelo to idejo v zakupu in oblasti. Upamo vsaj, da tudi Andjelinovič ne bo mogel reči, da jo je izrabljal kdorkoli od tistih, ki so jo odklanjali in niti stikov niso imeli z njo. Mogli so jo izrabljati pač samo taki, ki so jo oznanjali kot naj več jo politično resnico. To pa ni bil spet nihče drugi, kot jugolsiloveni, ki so se zibi ra 1 i okoli Andjelinovica, Kramerja. Žerjava, Žinkoviča. Če je pa. jugoslovenska ideja take zvrsti, da so jo njeni lastni nosilci zloraib-
I j ali. potem je pač žalostno zanjo, in še bolj žalostno je, če se je ta ideja še češče, kakor zlorabljala, »nepravilno razumevala«. Kajti nejugoslo-veni »o to »idejo« od vsega začetka zelo pravilno razumeli: hegemonizem, centralizem, protidemokratični osi, avtoritarna nasilnost — to so njene bistvene oznake. Prav zaradi teh njenih lastnosti so jo ravno tako dosledno odklanjali. Ostanejo zopet samo jugosloveni, ki po samih in lastnih besedah velikega j n go s loven a Andjelinovica svoje lastne ideje niso prav razumeli. O tem se pa res iie splača gov orili dalje, vsak lahko zase preudari, kaj je več vredno, ali nosilci neke misli, iki svoje lastne misli ne razumejo, ali pa misel, ki je tako čudno 'sesval jkana, da jo zlorabljajo tisti, ki iso jo postavili na svet.
Na isti miselni ravni in višini je tudi A n d j eli-novicev« trditev, da so jugoslovenski ideji naprtili po krivici »odgovornost za neštete stvari, ki so same |M> sebi v iki jostrejšem nasprotstvu s pravilno pojmovanim jugoslovenstvom«. A ndjeli novic se tudi v tem primeru previdno izogiblje stvarnim navedbam glede stvari, ki bi se naj bile tej imenitni ideji po krivici naprtile. Ker pa se jim izogiblje on, hočemo pokazati mi ,še enkrat nanje: centralizem, hegerao n izern, protiidemokratičnost, nasilnost. Te stvari so pa zastopali in izvajali pri nas brez izjeme, pa prav brez vsake izjeme, samo in zmeraj j ugosloveni. torej ljudje, ki so edini jugoslovensiko idejo poklicali v naše javno življenje. ki so edini delali v njenem imenu in ki so imeli za svojo popolno in izključno pravico, da smejo delati vise v njenem imenu. Kajti ni je Mo menda še tako zoprne in grde stvari, ki je ne bi bili s to »idejo« razlagali in opravičevali. In če so bile te neštete stvari v naj ostrejšem nasprotju z jugoslovenstvom. zakaj neki so jih potem delali tisti, ki so zmeraj trdili, da edini vedo, kaj je pravo j ugaslo ven« tv o? Če pa hoče Andjelinovič priznati, da so j ugosloveni sami delali v naj-os tre j.šem nasprotstvu is pravim jugoslovenstvom, potem bi morali najprej vsaj povedati, kako mislijo delati poslej. Neglede na to, da noben pravi Slovenec, noben pravi Hrvat ne bo zaupal niti ideji, ki je lastni stvaritelji ne razumejo in jo zlorabljajo, niti njenim nosilcem, pri čemer je vse eno, če je to nerazumevanje nasledek umske ali nravstvene nezadostnosti.
Naj torej že gredo in zginejo z našega političnega teriišča s svojo idejo vred.
Če pa pravi »Jutro«, da je tako zmedeno bese-do vanje govorjenje »zrelega politika«, potem so politična modrovanja in premišljevanja dobrega voj alka Švejika pravi zgled državniške sprevid-nosti in daljnovidnosti. Kvečjemu. Če misli, da je Andjellinovičevo realno gledanje v tern, da je postal kar razkačen, ko so si nekoč upali vpričo 11J ega slovenski bolniki med seboj govoriti slo-venski. Kajti realno in trezno gledanje nacionalnih edinstveni kov obstaja v tem, da slovenskega jezika ne razumejo, često manj. ko na primer itabjanscino ali francoščino, in da bi morali za-raidi njihne edinstven osti Slovenci svoj jezik zatajiti in izdati.
Ponesrečen alibi
Alibi imenujejo pravniki dokaz, da kdo ob nekem važnem dogodku ali v važnem trenutku ni bil navzoč, ampak da se je nahajal drugje. Ni treba razlagati, da je la.k dokaz v mnogilh pravdali lahko odločilnega |M>mena.
»Samouprava,« pa bi hotela prenseti ta alibi tudi na politično polje. Ali natančneje, na polje centralistične finančne politike. In ker govorijo m pišejo Slovenci in Hrvatje o škodljivosti centralistične 11 na nčne politike, je uganila »Samouprava«. ee ne In kazalo, govoriti tudi o škodljivosti sedanje finančne politike za — Srbe. Očitno izhaja iz psihologične podstave, če bo vpila še ona se bo glas Slovencev in Hrvatov v tem hrušču zgubil, in njihovim pritožbam zoper cemtralktiičmo
II na n č no upravo m politiko bo vzete vsaj nekai nravstvene moči.
Zato pa je prinesla sestavek pod naislovo žave se moramo prizai pa se pritožuje, da j< bije, nekdanje požari v dvajsetih letih zed »Samouprava je glasilo, in za njegove enkrat na dan njegov podložnikom nameni
Opazovalec
Slaba primera
»Delavska, politika« od 28. p. m. prinaša sestavek dr. Živka Topaloviča poti naslovom »Kdor noče brata za brata, ima tujca za gospodarja«. Sestavek meri na slovaSko politiko zadnjih mesecev in dni, ki je dovedla do odcepitve Slovaške in podjarmljenja Češke. Bistvene njegove misli so izražene v temle odstavku:
Najlaže je združevanje med plemensko in jezikovno sorodnimi. Oni se lahko združijo v eno državno celino, skupnost. I a skupnost je krepka i.n tra jna, če se osnuje na podlagi svobode in enakosti. Toda tudi ob danih notranjih težkočah z ozirom na ureditev <lržave je treba čuvati skupnost. Zakaj brž ko odreče ta -skupnost, je propadla svoboda vseh. Po mnogih in dolgotrajnih skušnjah v stoletjih je ljudska modrost skovala pregovor: »Kdor noče 'brata za brata, Iioče tujca za gospodarja.«
Dokler je obstajal v skupni državi Čehov, Slovakov in Ukrajincev demokratični režim, je bila država krepka, 'ker je narodna delovna večina iz vseib treh narodov dobro čuvala skupnost. V Slovaški sami je volilcev v svobodnih in tajnih volitvah glasovalo ^a stranke, ki so delovale v skupni vladi v Pragi. > opoziciji so (bili klerikalci, ki v svobodnih volitvah niso niikdar dobili več kakor 50% glasov.
Kolikor smo mogli, smo glede Slovakov in njih razmerja do Čehov povedali svoje mnenje. Delali smo tako od svojega prvega letnika. Zmeraj smo “‘i df.;eeski hegemonizem in centralizem ne tem ntrl*C1 ],?1 Slovaki bratovske ljubezni in s
t ie tak	drž?vne	Niti	„e.
dl on' ^emonizem m centralizem kulturen
Vi V ,mt‘ T ^postavljanju in izkorišča-nju. laka je pac človeška narava: nosilcu krivic ne zaupa nit. kadar nosi pravico. In moramo reči: ne brez vzroka.
Bes je, politične »previdnosti niso pokazali slovaški voditelji prav nobene ob dogodkih zadnjih n>- Lanske jeseni so dosegli dejansko samostoj-'i°f*n ^ur ie *e	nev^e^nost*» hi se bile
O1*0 zlepa poravnati. Ali prav v tem primeru se •1° v Pokazalo, kako je češki centralizem oslabil n^vno in ceii0 narodno zavest, da sta mogla priti ljuba S1<>va»ke dva prejšnja madžarska domo-
na r7n°noi?ViČevu izvajanja torej v bistvu, če Že češki cer i "p za£°vurjajo, pa vsaj opravičujejo bivli n i /'■ em in hegemonizem. V tem nas naj-lilflJ t	nJegovo	naštevanje	odstotkov	vo-
ni T l ,a, so ‘'ib bojda za ta centralizem. Mar šli	?Y*®U	Prav nič znanega o tem. (la so pri-
• i k ovaki naravnost iz madžarske volilne šole. em, da sega strahovanje še pri bolj svobod-
nih volitvah tudi skozi špranje volilnih celic in skrinjic? Ali hoče, da niu postrežemo s šo bližjim zgledom? Na primer kako je Pašič-Pribiče-vičeva vlada. svobodnih in tajnih volitvah znižala število mohamedanskih poslancev v Južni Srbiji od danes na jutri za 100%. In Slovenci smo po njegovem sploh sami centralisti, saj so bili z malimi izjemami, skoraj zmeraj pri nas voljeni ljudje, ki so v Belgradu podpisovali razne edinstvene programe in razglase.
Sicer pa je dobro, če si tudi tisto besedo o bra-tovstvu ogledamo bliže. Ni ga menda telesno in nravno zdravega človeka, ki ne bi hotel imeti brata za brata, a seveda samo takrat, če je ta brat tudi res brat in se obnaša kot brat. Brata, ki bi nas hotel strahovati in izrabljati, ki bi nam hotel kratiti naše pravice i.n nam jemati naše imetje, da bi se bogatil z našim trudom — takega brata ne maramo.
In če zna Topalovič samo malo opazovati ljudi in življenje, tedaj bo spoznal, da je sovraštvo do krivičnega brata zmeraj večje kakor sovraštvo do krivičnega tujca. Kajti k zavesti krivice pride v tem primeru še ogorčenost zoper človeka, ki gazii nravne in socialne vezi družine.
Ne vemo, če je to nameraval, ali dejansko se je postavil Topalovič s teni sestavkom med zagovornike našega centralizma v trenutku, ko se mu majejo stebri, in ko se trije narodi naše države pripravljajo, da si urede medsebojno razmerje na podstavi svobode in pravice, kar bo. kar mora biti a' korist tudi državi sami.
čudna „ideja“
»Jut ro« je 25. p. m. delalo reklamo za senatorske govore pripadnikov JNS. Potem, ko je v uvodniku primerno občudovalo svojega »državnika« dr. Kramerja, polivali še dr. Andjelinovica. ki da je na e/nak način, kakor dr. Kramer za1 Slovence, govoril v imenu Hrvatov. V imenu tistih Hrvatov namreč, ki pripadajo JNS, torej stranki, ki je med Hrvati tako rekoč sploh ni. Takole hvali »J utro tega »državnika«:
I okazal je, kako ise je jugoslovenska ideja čestokrat zlorabljala i.n še češče nepravilno razumevala, (la so j; zato po krivici naprtili odgovornost za nešteto stvari, ki so same po sebi v najostrejšem nasprotstvu s pravilno .pojmovanim jugoslovenstvom. V enakem smislu kaikor dr. Kramer je tudi on poudaril nujnost takojšnje rešitve hrvaškega vprašanja s temeljito preobrazbo našega notranjega življenja. Govoril je tako, kakor mora govoriti zrel .politik, ki re-til no gloda na položaj in se zaveda svojo odgovornosti.
Iz navedenih besed se vidi, da se je jugoslo-
»Samoupravni« dne 10. p. m. m: »Za vse kraje naše dir-devam enakomerno.« V njem ' bil severnozahodni del Sr-e\siko in krajinsko okroižje. ti n jen ja hudo prikrajševan. bila zvesto Stpjadinovičevo vladavine je prinesla vsaj o sliko s1 priljudnim, vdanim enim nasmehom. Zakaj se
neki ni oglasila talkrat, ko je njena beseda vise bolj zalegla in ko je tri leta prepevala, čast in slavo trem debelim preračunom? Zakaj se je spomnila severnozaihodne Srbije šele v teh dneh, iko je tako rekoč v nekakšni majhni opoziciji?
Pa .seveda, poleg želje, da oslabil iklic Slovencev in Hrvatov po enakopravnosti1, bi še hotela vcepiti Srbom prepričam j e, da so navsezadnje krivi, drugi, najbrž Slovenci in Hrvatje, če se njim ne godi bolje.
Sicer bi človek pričakoval in logika bi to zaihtiva la, da bo zdaj »Samouprava« zahtevala popolno finančno samoupravo za Srbe, kakor jo zahtevajo zase Slovenci in Hrvatje.
O tem pa n.i v vsem, dolgem sestavku niti ene besede, še migljaja ne. Zato tudi vemo, po čem je taka skrb.
Zvišanje železniške voznine
Z novim pre,računskim letom smo dobili spet zvišane železniške voznine.
Kakor znano, donašajo slovenske železnice še zmeraj nekako četrtino viseli dohodkov jugoslovanskih železnic. Naiše donosne železnice bi zato nič ne potrebovale zvišanih voznin, tudi, prii sedanjih vozninah bi ne samo lahko železniške uslužbence bolje plačali in tisoče osebja na novo nastavili. Od poviška torej ne bo šla niti para mišim železničarjem in železnicam ali splolh našemu gospodarstvu v prid, ampak ves presežek se bo obenem z dosedanjim obilnim dohodkom oid-vajal na jug, naše gospodarstvo bo pa spet oslabljeno za lepe denairje. Vse to pa samo zaradi tega, ker imamo po zaslugi j u gos lov en s k ega nacional-stva centralizem, ki ne dai nam Slovencem in Hrvatom niti dihati.
Zanimivo je pri vsem tem zlasti, da so se najbolj zvišale voznine pri tako imenovanih nedeljskih in izletniških vozovnicah. To povišanje bo tudi sorazmerno Slovenijo najbolj zadelo. 'Kajti naš človek, zlasti tudi naš nameščenec in delavec ne poseda rad cele nedelje po kavarnah pa mlati tam prazno slamo, amoak gre, če le more, s svojo družino kamor koli ven, da se nekoliko razvedri in da si obenem okrepi telo. Tak izlet v naravo je za našega tovarniškega delavca in pisarniškega; uradnika naravnost fiziologična in dušna potreba. Vse to mu. bos povišano voznino precej po-draženo, mairsikomu pa sploh onemogočeno.
Naše pošte v znamenju centralizma
Sestavek, ki smo ga priobčili podi tem naslovom v zadnji št e vi lik i, s,popoln ju jemo še z naslednjimi podatki.
Kako je naše poštno osebje preobremenjeno, dokazuje dejstvo, da je na primer leta 1937. moglo samo 172 uradnikov popolnoma izkoristiti svoj (loipust. 516 uradnikov ga je moglo izkoristiti samo nekako do polovice, in sicer 5 302 dneva od 10.010 dni, kolikor jiih jim je šlo. Nobenega dopusta pa ni imel 201 uradnik, četudi bi jim bilo šlo 5360 dni. Od pripadajočega dopusta v celoti 20.042 dni so ga smeli poštni uradniki v Sloveniji izrabiti samo 9.974 dni, torej manj kot polovico.
Še neugodnejše pa so> razmere, pri zvaničnikih, ki so mogli izkoristiti samo 2.552 dneva, od 8.784 dni, in pri služite! j ih, ki so dobili v celoti samo 1.502 dni dopusta, medtem ko jim ga je šlo 4.776 dni.
To pa se vse seveda lepo ujema s centralizmom-. Belgrajisko poštno ravnateljstvo ima samo 25 poštnih uradov in zanje 1675 uslužbencev — brez osebja v poštnem ministrstvu seveda^ ki ga je 280 —, ljubljansko poštno ravnateljstvo pa ima vt> poštnih uradov in 1540 uslužbencev!
Seveda, samo tako je tudi mogoče, da donai-šajo slovenske pošle tretjino vseh dohodkov.
Jasna beseda
Ob sestanku dr. Mačka z vladnim predsednikom Cvetkovičem pripominja »Hrvatski dnevnik«, da so že večkrat bili; podobni sestanki in razgovori, da se je olb njih zmeraj poudarjala potreba sporazuma s Hrvati. Nadalje pravi:
- V .politiki iščemo dejanj, v katerih se bodo uresničile besede. A beseda, ki se je spominja hrva&ki narod in ki mu je zmeraj v mislih, je svoboda. Dokler ne postane svoboda dejanje in dokler se ne uresniči, ne bo hrvaški narod zadovoljen. Hrvaškega vprašanja ni mogoče rešiti s polovični iimi ukrepi. Lahko se popravijo osebne krivice, lahko se menja politična smer, lahko se ublaži režimi, loda vse to ni cena, za katero bi odložili ali celo pustili zahtevo, da se reši hrvaško vprašanje. Večkrat so z -neke strami omenjali, naj bi se Hrvatje zadovoljili, da se uresničijo njihne zahteve postopoma. .VI i pa smo zmeraj zahtevala, da se reši hrvaško vprašanje na enkrat im v celoti. Ni mogoče, dajati svobodo v obrokih, ker m svoboda noben denarni zahtevek. Ona je kakor zrak, ki ga je treba vdihavati s polnimi pljuči. Svoboda tudi ni nobena miloščina, ker ima nanjo pravico vsak človek in vsak narod.
Samo to bi še pripomnili, da tako jasnih in moških besed od nobenega našega voditelja ni bilo slišaiti.
Slovencev ne zastopa dr. Albert Kramer in ne kdo drugi
K pogajanjem, ki jih je imel in jih bo še imel dr. VI. Maček v Zagrebu z združeno srbsko opozicijo, hodi tudiii dr. Albert; Kramer. Ljudje pri nas pa mislijo, pravi, in resnični Slovenci se pa tudi hudo jeze, češ da zastopa pri: zagrebških pogajanjih za preureditev države Slovence dr. Albert Kramer. Resnično slovensko čuteči ljudje imajo popolnoma prav, če odrekajo dr. Kramerju vsako in tudi najmanjšo pravico, da bi zastopal pri tako odločilnih stvareh, kakor so zagrebška pogajanja, slovenski narod 'in slovenske koristi. Da 'pomirimo vse prave slovenske l judi, povemo na. glas, da dr. Albert Kramer pri pogajanjih z dr. VI. Mačkom ne zastopa ne Slovencev ne Slovenije, ampak je bil pri sestankih navzočem le kot tajnik jugo-slovenske JNS, namesto Petra Živkovičai. ki je biil prisil jen podvreči -se vodstvu dr. Mačka, kajti sedaj mora plavati, hočeš nočeš, tudi JNSarska ju-goslovenarija v dir. Mačkovih vodah, pri čemer pa ne pomeni in ne odloča stvarno ničesar. Vsako drugo mnenje je brez podlage. Slovenci pa pri zagrebških pogajanjih mimajo tudi nobenih drugih zastopnikov. Zakaj ne. vedo vsi. ki se zanimajo za politične zadeve!
Mali zapiski
m
Udeležim pri preračunu
Letošnji preračun ima tudi postavko »brezplačen tisk«. Zanj je določenih 1,066.000 dinarjev. Od tega pride na Jielgradi 866.000 diinarjev, na, Zagreb 165.000 dinairjev, na Ljubljano pa- 33.000 dinarjev. Od dovoljenih kreditov dobimo torej 5.28 odstotke. Za javne dajatve pa prispevamo nad K) odstotkov.
Nacionalni centralizem
Na občnem zboru Društva indusirijcev in veletrgovcev v Ljubljani je poročal predsednik Stane Vidmar takole o naši, preobremenitvi z javnimi dajatvami:
Direktnih državnih davkov, im sicer zemdjarime, zgradarine, pridobili,ne, rentmine, družbenega davka in pavšaliramega prometnega davka je bilo predpisano v Sl-ovetniji v leta 1937. dim 175,300.000, leta 1938. din 185,500.000, plačano je bilo leta 1937. 133,300.000, a leta 1938. din 138,560.000, zaostanek, ki pa bo gotovo izterjam, je znašal leta 1937. dim 42.000.000. a leta 1938. din 47,000.000. Davek na poslovmi promet je znašal v Sloveruiji I. 1937. dim 127.000.000. 1. 1938. pa 132.500.000.
Uslužbeniski davek je znašal I. 1937. din 45,100.000.
I.	1938. pa dim 48,100.000. K. vsemu temu pridejo še druge manjše davščine tako, da je plačala Slovenija neposrednih davkov leta 1937. dim 505,000.000, leta 1938. pa dim 515,400.000, ali 10 milijonov din več.
Novo vodstvo Narodne banke
Za novega guvernerja tega glavnega državnega denarnega zavoda je imenovan dr. Dragutim P roti c, ki je bil rojen leta 1886. v Belgradu, za novega podguvernerja pa Ljubiša Mikic, ki jo bil rojen leta 1898. v Nišu.
Svobodne volitve
»Hrvatski dnevnik« od 5. t. ni. prinaša seznam ljudi, ki so bili ali odpuščeni iz javne službe ali drugače kaznovani, ker niso bili v Stojadinoviče-vili svobodnih volitvah dne II. decembra 1938 za J KZ: Seznam sega čez celo stran, pri čemer niso vsi preganjanci niti osebno navedeni. »Hrvatski dnevnik« pristavlja, da prinaša: la, seznam ob prihodu vladnega predsednika Dragiša Cvetkoviča v Zaigreb in da je to samo del tistih, ki jih je zadela taka usoda.
Državotvorna slika
V belgrajski skupščini je neki poslanec stavil na vladnega predsednika več vprašanj glede Dra-
Hajboljše šivalne stroje
ADLIB
za dom in obrt ter posamezne dele ter kolesa kupite pri
PETEIINC
LJC1BLJMNA
za vodo, blizu Prešernov, spomenika
Večletno jamstvo! — Pouk v umetnem vezenju brezplačen
gomira Stojadinoviča. brata prejšnjega ministrskega predsednika Milana Stojadinoviča. Ta Dragomir ni le lastnik dnevnika »Vreme«, ampak vod i
I udi francosko časm-isko agenturo »Fournier«. Ta agencija pa širi po zatrdilu tega poslanca,, neresnične novice o naši državi, ki so nam ,seveda v vsakem pogledu škodljive.
Sl var je koma j omembe vredna, tako samoob-sebna za Stojadimovičevo diktaturoi, in če bi bil Stojadinovič še zmerom miin. predlsednik, bi njegov brat lahko delal še hu jše stvari-, ne da bi kdo črhnil. Samo na to naj spet kedaj opozorimo, da so bili preganjani in sumničeni tisti, ki lanskega decembra niso bili zanj,, in da je še zmeraj jk) našem mestu polno lepakov iz tistih časov, ki dopovedujejo n jegovo nesebično in nepogrešljivo imenitnost.
Samo ena je pot
»O.I»zor« pravil, ko piše o pogojih za rešitev h rvaškega vprašanja:
 medtem je jasno, da se more rešiti hrvaško
vprašanje samo tako, da se hrvaškemu narodu 'Zagotovi njegov narodmi, politični, kulturni, gospodarski in finančni razvoj, pri čemer bi dajal za državno skupnost toliko, kolikor odpada sorazmerno ma njegov del. Zato se hrvaško vprašanje niti .ne more pravilno .reševati, ako se izhaja iz druge podstave, kakor je dejanska enakopravnost Hrvatov, Sribov in Slovencev v vseh panogah državnega življenja.
Našim bralcem so te besede gotovo jasne in razuml jive, saj smo mi tako pisali in zaihtevail-i od vsega, začetka,, in jugoslloveni so nas zaradi, njih razglašali za separatiste in kdove kaj še vse. Le to bi dostavili, da veljajo te besede in te zahteve za nas v še večji meri, kakor za Hrvate, ker je bilo enakopravnosti za nas še manj kakor za
II rvate.
Slal»o poročanje
»Slovenski, list«, ki bi naj bil. glasilo slovenskih izselnikov v Argentiniji, prinaša dne 24. letošnjega februarja takšnole novico:
Dr. Mačka zapuščajo
■Pripadniki bivše HSS iz vasi Korilna pri Osijeku so prestopili pred kratkim v JltZ. Njihovi zastopniki so •se zglasili v tajništvu JRZ in prosili za vstop v stranko. Svoj korak so utemeljevali s spoznanjem, da so
II.	decembra glasovali za dr. Mačka v prepričanju, da bo poslej vodja hrvaškega naroda usmeril delo v pozitivno smer. Ker pa so se v svojih pričakovanjih prevarili, so sklemili stopiti v JKZ, ker se jim zdi, da je gospodarska politika vlade laka, da edina utegne koristiti tudi gospodarskemu izboljšanju v hrvaški
Širite naš list „Slo venijo"!
Urednik in izdajatelj: Vitko K. Musek, Ljubljana.
NOVA ZALOŽBA V L3UBL3ANI r. z. z o. z KONGRESNI TRG
mtm wii umi i
Priporoča
Irana Cankarja zbrane spise
20 zvezkov z uvodi m opombami !z. Cankarja
Ti spisi niso samo naš najobširnelSI narodni tekst, ampak so najpogumnejša Izpoved slovenskega duha.
Iz lastne založbe se še posebej priporočajo: F. S. Finžgarjevi zbrani spisi (8 zvezkov); Fr. Stelč, Oris zgodovine umetnosti pri Slovencih; Stanko Vurnik, Uvod v glasbo; Jak. Kelemina, Literarna veda.
I
Poseben oddelek za pisarniške potrebščine j