Učitelji so učili a ne v prid tujcu
Slovenski učitelji so bili ena izmed narodnostno najbolj zavednlh skupin prebivalstva, zato so bili kmalu po napadu Nemčije na Jugoslavijo in vzpostavitvi njihove uprave na Gorenjskem, Stajer-skem in Mežiškl dolini, izgnani med prvimi. Podobno se je zgodilo z duhovniki. sodniki. uradniki in drugimi, zakaj nemškl ideologi so imeli inteligenco za temeljno oviro pri ponemčevanju slovenskega življa na zasedenih območjih.
Izgnance so odpeljali v Srbijo in veliko se jih je vrnilo še med vojno, vendar ne na domača og-njišča, pač pa v Ljubljano in na ozemlje, ki so ga imeli zasedenega Italijani. Ti so bili v začetku po-pustljivejši do svojih novih novih podložnikov. Pustili so učitelje v šolah in uradnike v uradih, za vse pa uvedli skrbno nadzorstvo, kar naj bi po njihovem mnenju omogočilo, skupaj z uvajanjem italijanščine in fašizma, počasno, vendar zanesljivo italijanizacijo Slovencev.
Izgnanci v večini primerov niso dobili službe v svojem poklicu in so se morali znajti kakor so vedeli po svoje. Zaposlovali so se pri gradbenih delih in na Mestni ob-čini Ljubljanski, v njenem oddel-
ku za živilske nakaznice, na Kre-kovem trgu, kjer so bili v večini od dvainsedemdesetih zaposle-nih, prav tako tudi v mestni vrt-nariji pod Rožnikom in v anagraf-skem uradu v Trnovem, kjer so skrbeli za popis prebivalstva. Pri vseh teh delih je večina beguncev pomagala narodnoosvobodilne-mu gibanju ali pa v njem aktivno sodelovala. Nekateri so postali »poklicni aktivisti OF«, organiza-torji in vodje odpora v mestu, ki je postalo center protifašistične in protinacistične dejavnosti v Slo-veniji. Delovanje je uspevalo kljub temu, da jim je bila vedno za petami italijanska policija. Franc^ Kimovec, z ilegalnim ime-nom Žiga je pribežal v Ljubljano iz Trbovelj in je bil vključen v partijsko celico učiteljev, v ka-teri so bili še Vinko Modendorfer kot sekretar, Mancej Martin in Ivo Levstik. Žigova naloga je bila oskrbovanje celic in učiteljstva z tiskom OF in KPS. Julija 1941 se je zaposlil na anagrafskem ura-du kot popisovalec in je bil v te-makajšnjem OF odboru in v ra-jonskem odboru OF Trnovo kot sekretar. Januarja 1942 je prene-hal z popisovanjem in je ostal na kmetiji nekje v Ljubljani, kjer je stanoval. Hkrati je opravljal posle sekretarja v rajonih Gradišče in Center, dokler ni v prelomu leta 1942 na 1943 postal okrožni partij-ski sekretar za L.jubljano v žici. Po kapitulaciji Italije je odšel v partizane.
Iz izgnanstva v Srbiji je 1941 prišla Lidija Šentjurc. Najprej je delovala kot član pokrajinskega odbora SKOJ za Slovenijo in kot član vodstva mladinske OF, poz-neje pa kot član in sekretar okrož-nega komiteja KPS za Ljubljano.
Po odhodu vodstva narodnoo-svobodilnega gibanja za Sloveni-jo iz Ljubljane na osvobojeno ozemlje spomladi 1942 je bilo za
Ljubljano ustanovljeno poverje-ništvo centralnega komiteja KPS in izvršnega odbora OF, ki naj bi samostojno, v skladu z navodili vodstva vodilo boj v okupirani Ljubljani in okolici. Šentjurčeva je bila dejavna v obeh, dokler ni odšla maja 1943 po navodilih cen-tralnega komiteja KPS v parti-zane.
Učitelji so se tudi kot skupina pod vodstvom Vlada Majhna vključili v OF v zadetnem obdob-ju in imeli, tako kot drugi pred-stavnika v najvišjem vodstvu, v vrhovnem plenumu OF.
Begunci, učitelji in profesorji so imeli svoj matični odbor. OF, ki je sicer imel povezavo z sorod-nim matičnim odborom tistih uči-teljev in profesorjev, ki so bili za-posleni na ljubanskih šolah.
Tega je pričela organizirati Mi-ca Černigojeva. Njena naloga je bila, da poveže srednješolske uči-telje, kajti Černigojevo so kot ro-manistko na prosvetnem oddelku visokega kotnisariata v Ljubljani določili, da bo vodila GILL, faši-stično mladinsko organizacijo. Temu se je uprla in o tem pripo-vedovala Šentjurčevi, ki ji je ok-tobra 1941 dala navodila za pove-zovanje stanovskih kolegov v OF. Z njimi je razpredla mrežo zaup-nikov OF po vseh Ijubljanskih gimnazijah, tehničnih in meščan-skih šolah. Zaupniki pa so na njih ustanavljali odbore OF. Ko pa so dobili povezavo z osnovnošolski-mi učitelji, ki so bili podobno or-ganizirani, so ustanovili skupen matični odbor OF za profesorje in učitelje, kjer je bila Černigojeva sekretar, Ludvik Gabrovšek je odgovarjal za gimnazije, Menart za osnovne šole, Melhior Rismal pa za meščanske.
Naloge učiteljev in profesorjev, ki so bili vključeni v OF so bile poleg splošne frontovskih, od po-trosnih akcij, propagande za OF in zbiranje materiala za partizane, še posebne, predvsem na šolskem področju, kjer so propagirali proti vkljuCevanju mladine y GILL, zavzemanje za dijake, ki so jih ita-lijanski in belogardistični uCitelji in profesorji označevali za komu-niste in ko so glasovali o raznih ukrepih na šolah, ki so ožili na-rodne pravice so glasovali proti.