Spomenica Izvršnega Odbora UJU ministru prosvete g. St. Radiču. Gospodinu Ministru Prosvete. lzvršni Odbor Jugoslovenskog Učiteljskog Udruženja, odazivajuči se raspoloženjima učiteljstva, uzima slobodu, da Gospodina Ministra upozna sa dva pitanja, koja u ovaj mah interesuju sve učiteljstvo naše Kraljevine. I. Penzionišuči učitelje i učiteljice po navršetku 32. godine službe Ministarstvo Prosvete im je na osnovu 51. 33. ZaMJna o Narodnim školama, stalno odreHj^io, uz pun iznos dotadanje plate,. rjp6y1siču; u 15 %. Medutim članom 31. lafori^^o^i- novnicima nije naročito naglašeno, da učitelji imaju prava i na ovu povišicu, i ako se stav pomenutog člana: »Povišica u 15 % računa se za penziju samo onima koji imaju 35 godina službe, ako specijalnim zakonom nije drukčije odredeno« — može i treba tumačiti onako, kako ga tumači Ministarstvo Prosvete. Glavna Kontrola medutim nije usvojila ovo tumačenje toga stava što je izazvalo nejednako postupanje u dodeljivanju ove povišice u 15 %. Jer, dok je Ministarstvo Prosvete priznaje, Glavna Kontrola i Državni Savet to spore penzionisanim učiteljima. Kako ni 51. 208. Finansijskog Zakona za budžetsku 1926/7 godinu ne pominje stečeno učiteljsko pravo — molimo Gospodina Ministra za dejstvo, da se prilikom pretresa i usvajanja Finansijskog Zakona u 51. 209. naročitim stavom prizna ste5eno pravo učitelja i na povišicu u 15 % po navršetku 32. godine učiteljske službe. Ovom prilikom neka nam je dopušteno da napomenemo: da je još i onda, kad je za administrativne činovnike bio uzakonjen rok od 40 godina ukazne službe za punu penziju, učiteljima, s obzirom. na teeobu niihovoga rada. priznat ie bio rok od 32 godine. ' Razlog, koji je to priznanje diktovao. nlje prestao, i učiteljstvo, s obzirom na izvanrednu tegobu svoga rada i po mestima, u kojima provodi godine svoga službovanja, i po mnogostrukim dužnostima vezanim za svoj položaj, a koje dužnosti ostale struke nemaju i ne vrše — ima prava na naročitu pažnju i priznanje. Takav rad i život po zabačenim i nekulturnim mestima čini da se učitelj pre iscrpe i zamori. Dužnost je države, da mu, priznaiuči sve to do-pusti da se pre odmori. prizna.iuči mu sa navršetkom od 32. godine službe sve prinadležnosti dotadanje u penziiu 11. Zakon o činovniciina (glavi X., čl. 159—223) propisao je disciplinske propise za sve državne službenike gradanskog reda. Nu 51. 85. Zakona o dvanaestinama budžetskhn za mesece april-juli 1925, koji glasi: »51. 170. Zakona o 5inovnicima i ostalim državnim službenicima gradanskog reda ima se razumeti tako, da se niime ne meniaiu propisi Zakona o srednjim i osnovnim školama, koji i dalje ostaju u svemu u važnosti u pogledu discipiinskiii krivica i postupaka«, a 51. 7., tačka 2. u Zakonu o budžetskim dvanaestinama za mesec decembar 1925. god. i januar, februar i mart 1926. god. koji glasi: »Ovo se odnosi samo na nastavnike osnovnih a ne srednjilr škola«. Time su samo učitelji izuzeti od propisa Zakona o činovnicima, i samo če se njihove krivice isledivati i suditi po specijalnom Zakonu o Osnov. školarna. Učiteljstvo je imalo prilike, da se pozabavi ovim pitanjem i ono je jednoglasno izjavilo želju, da i za učitelje važe disciplinski propisi Zakona o činovnicima. Izvršni Odbor Udruženja Jugoslovenskog U5iteljstva ima čast umoliti Gospodina Ministra za dejstvo, da se jednim čianom u Finansijskom Zakonu obesnaži prednia Odredba izčl. 7.. taeke 2. posleclnjeg Zakona o dvanaestinama budžetskim za 1926. godinu. Molimo Vas, Gospodine Ministre, da izvolite primiti uverenje našeg osobitog Uvaženja. Br. 133. — 5. februara 1926. g. Predsednik Udruženja Jugoslovenskog Učiteljstva: Pet. Vuksanovič. Tajnik: Jov. Milijevič. Ovu predstavku Izvršnog Odbora UJU podneo je predsednik Udruženja G. Ministru Prosvete. Nekaj predzgodovine k Deklaraciji. Še pred vojno se je v sežanskem učiteljskem društvu začelo gibanje v zmislu sedanie Dekbracije. Povdarjal: smo že takrat, da hočemo strogo stanovsfco strokovno organizaciio in da mora »Ueit. Tovariš« spremeniti smer pisania v duhu take organizaci.je. da se s terni ugladi pot do njenega uresiiičenja. Naravno, da simo zadeli na odlrjor i« inaše društvo, ki ie pdino zastooalo to smer« ie radi tega zaslovelo kot društvo razgraiačev. mallkontentov, revolucionaroev in ne veim še kaj. Toda odnehali nSsmo, dasi so bili takratoi časi zelo nevarn;. ker so nas c. kr. nadzorniki motrili od vseh strani in sodili na!še šolsko in izvenšolsko delo za delo revoktcianarcev in na ta račun se ie izvršila marsikatera persekucija. Toda nrišla ie vojna im to gibanje ie obtičato na mrtvi točki, ni pa •ideino zamrlo v dušah posameznikov. Po prevratu si ie moralo nnnogo «oriškega učiteljstva isikati novo domovhio iz tega ali onega vzrdka. Cakalo ie svoie usodp v mizeriii in se tolažilo z boljšimi časi. Razumevanja našega takratnega pdložaia nismo nikier našli. Tovariši vo.iaki so še nadalje služili ori volakih. da so se preživeli, ostali pa so se z vsem mogociim ukvarjali. da so si laišati bedo V taikem Doložalu smo se goriški učitelji zbralli 3. fdbruarja 1919 v Ljulbliani in obravnavali naš gjmotni 'položai v novi domovitii — loSenii od svojih zastopstev. Prosili smo talkratno šoIsiKo oblast za podiporo — raesečnih pre.temkov nismo bili deležni — dali smo se na razpolago za vršitev svojega pdklica ita. Tore.i v prvi vrsti smo obravnavali svoi gmotni položai. v katerem smo se nahajali. V tem žalostneim položaju smo šele uvideli. kako ootrebna nam ie res >prava stamovska organizacLia. pri kateri bi rnoraK uOTaviSeno iskati gmotne im ¦moralne podpore. Predlagal sem in utemelievai resolucijo po enotni stanovski strdkovtiT organizaoiii vseea učitelistva v držav:. ne oziraie se na političnio in svetovino naz^ranie posameznika s svoiim strogo strdkovniim glasilom. Spreieta ip. bila ta resoluciia z dvetretjinsko večino navzočih tovarišev in tovarišic Padlo je seme, dasi sem se orav dobro zavedal, cla ne bo še dolgo vzklilo. Vodstvu takratne »Zaveze« ni bila oo volii ta resolucija in »Učit. Tov.« ie nastopil proti. Utibniti smo moraii. ker takrat n? bilo varno se bosti, posebno oa -nam »beguncem«, ki nismo imeli nikjer loravne zašoite. naimani ca tam. kier 'bi io morali imeti. Razšli smo se po službah m usoda me ip kakor nalašč zanesla v clkr. društvo. ki zavzema od prevrata naprei naičastneiše mesto v naši organrzaciji — to ie mežiško itčiteljsko društvo. Zašel sem tia, kamor sem v resnicl spadal, da nadaflfiuiem svone delo. Bili s-mo v tem društvu raznih političnih >nazirani. a čutili smo se :med sebo.i le tovarišvučitelii. vse drusro ie Mlo daleč v azadiu. Na zborovanjih se ni mtlatilo orazne slame,' temveč zavzemaii Siino v prvi vrsti vedno strogo stanovsko stali§5e v prilog organizacije. stainu im šole. Ni čuda, ako ie \z tega društva vzklila Deklaraciia. Izšla :e iz u5iteliev in ne iz strankariev. kar nai bo vzgled drueim društvom. ki se poslužuieiio vseh mogočih poti, amo stamovske ne. Motrivaioč neorientiranip, emesra dela uičiteljstva. ki noče samostojnega .nnRlienja. sem mnenia, da bo ravno Deklaraoija učitelistvo vzeoiila k samostojnemu mi§ljeniu \n ga osvdbodila vseh spon. Bo n zmaeala prevdarnost in samozavest učitelfstva. to me prav nič ne skrbi. Če ne danes. oa iutri. a čim prei tem boliše. Fakt ie, da ie DeklaTacija tu in ostane tu! JoS»o Macarol.