PODLISTEK. Tajnostne sile. (Povest. Spisal Miroslav Pesniški). (Dalje.) ,,iTvoj o6e, sama sem sliSala." Mladenig se prestraši, kajti pi si mislil, da bi ona zadnjiS razgovor z oSetom sli&ala. Poznal je nje- ,,Kedo govori to", pravi razburjeno Lovro? no očllo5nost, torej prtoseSe de: ,,Nikar tako hudo ne sodi besed, ki so jib. ofee v nepremiSljenosti izgovorili." JPustiva tq in udajva se v voljo božjo, kfir mora tako biti. Pozabi na mene, . siroto, in da se to lažje zgodi,, je vsekakor najbolje, da jaz odidem od tod." Spoznal je, da je vse njegovo prizadevanje, odvrniti jo od nameravanega sklepa, brezuspežlno, vpraša jo torej otožno: ,,In kam si torej namenjena?" 3,;Za nekaj časa bom v mestu pri teti, sem v6erai ž njo 0 tem govorila, za prihodnjost pa bo skrbel Bog. Svo]e stv)ari, Kolikbr jih je Sft preostalo, sem prepustila za primerno odškbdnino sedanjemu gospodarju, nekaj malenkosti pa mi jutri zgodaj odpelje sosed Brinar v mesto." Med pogovorom sta dospela do vasi. Se toliko bi si imela povedati, a teža v srcu talčo silna, zapira jima besedo; mol&e si podasta desnice ter se poslovita, morda za vselej! Stari Dobnikar je obraftal, ko je prosil za sinovo oproščenje, a gosposka je obrnila. Ko je namrefi moral drugo spomlad Lovro K naboru, je bil potrjen in je moral na jesen v vojaKe, kajti napovedovali so se zoppt burni 5asi, pretila je od vseh strani vojska. Silno paglo so potekli tisti meseci, bližal se je 5as, ko ,so se morali potrjeni novinci poslavljati od doma od svojih dragih. Marsikje je bilo slovo silno težko, saj v teli nevarnih casih pa6 nikdo ne ve, se li še sploh kdaj vrne. Malomarno, br&z ysake žalosti, je odihajal Lovro. O^dkari je odšla Rezika, se ni sploh za nobeno stvar več veliko zanimaL Ker je bil bistre glaye, patanfino sluSen in točen v vseh stvareh, je pri vojakih dobro napredovpl ter že drugo leto svoje službe postal desetnik. Doma pa je med tem stari Dobpikar spoval lepe n.ačrte, kako poišfie sinu, ko se vrne, bogato nevesto, kajti bil je prepričan, da j& pri tem glavna stvar pač le toliko mu ljubljeni denar, IV. Usodepolni dtn, — dan strahii in groze. nZdaj puško t dlan, in moč ob straD, Napočil je krvavi dan, Ura ! u boj besneč". Gregorčič. Marsikajk krvavi boj je že pretresal tekom stoletij osTčje startodavne Avstrije, a &e morda nikdar Še ni pokazal tako v vsej svoji grozoti, kakor v zadnji nesrefini vojski med Avstrijo in Prusijo. Eakor dva silna velikana, stali ste si gori pa severu dve mogočni armadi nasproti; 230.000 Avstrijcev je stalo nasproti 280.000 mož pruske armade. Ves svet je nestrpno 6akal izida te grozne igre, kakoršnih Je svet Se malo videl. V dolini med trdnjavpana Jožefovo in Kraljevi Gradec se je utaborila avstrijska armada. Na pekem griSu, pribiižno v sredini bojnega polja, se je nahajala dalekovidna, lifina kapelica, ki j0 bila pri ondotnih prebivalcih v veliki Sasti, ter jim obenem služila za zanesljivega vremenskega preroka. Vsako jutro so bile oči prebivalcev obrnjene v njo; feim bolj se je svetlikalo nje snežno-belo zidovje, tem lepSega vremena je bilo pričakovati. Pri tej lcapeli, od koder je bil obsežen razgled po bojiŠČu, fee je nastanil vrbovni vojskin poveljnik feldcajgmajster vitez Benedek s svojim Štabom. Dne 2. julija 1866 je bila odeta kapela v gosto meglo, znamenje, da se bliža slabo vreme. Središ6e vojpe črte je tvoril III. armadni zbor, pri katerem so se naHajali tudi naši slovenski lantje. Napocilo je jutro usodoega dne, 3, julija 1806. Ob 8, uri zjutraj priCnejo sovražni topovi bruhati smrtonosne krogle proti središSu naSe armade. NaŠi topovi jim krepko odgovarjajo in pravi peklenski trugč se prične; gromelo je nad 1000 'topov. Prusi sk'u§ajo prodreti avstrijste vrste, a te stoje trdno kot nepremagljiv zid. Že so izborni streli iz naših topo|v pokončali sovražpiku 50 topov, a se ne more Še nikamur naprej. Ob 2. uri popoldne napade armada, katero ie vodil sam pruski prestolonaslednik, naše des*no krilo, obstojeCe iz VIII. zbora, hotefi ga vreči nazaj. A IV. zbor hiti desnemu krilu na pomofi ter po vročem boju vrže sovražnika nazaj in požene v bfig. Naši se spuste v silnem navduSenju za njim. A sedaj se je postavila ibojna sreSa na strap Prusov, Kakor reSeno, hitel je IV. zbor desnemu krilu v pomofi in vsled tega je nastala v vojni 5rti zraven središfia velika vrzel, ki jo Je sovražnik bliskoma opazil. Skozi majhen gozdiS, ki se je nahajal pred to odprtino, vdero mahoma Prusi, • prišedši tako našim za hrbet, ter dado to takoj z neko kemično pripravo, ki vžgana povzroga močan dim, dogovorjeno znamenje, svojim na znanje. Kakor deroča reka se vsiijejo druga krdela za pjimi ter prifino s silnim ognjem na v bližini se natojajofei avstrijski poveljniški tafbor ter ga takoj razkrope. Mnogo višjih je padlo smrtno zadetib, med njimi nadpolkovnik Miiller, ki je bil Benedeku desna roka, katerega je ljubil general kakor sina in ga je visoko Sislala vsa armad'a. Benedek se je sicer srefino nepoškodovan preril skozi sovražnikove vrste, a nepopisljiv.a zmešnjava je bila gotova, ker je bila armad'a paenkrat brez glavriega vodstva. i[E>alie prih.)