759
Nemec Klefeld, in lepa zvita Mažarka grofica Bačan, ki spravi celo svojega moža do bana in ki je došla „u Zagreb, da uhvati pod svaku cienu pod svoju mrežu sto više sliepih Hrvata, ta za svoju svrhu". Diogen, ki je prej dal svojemu neizkušenemu prijatelju Belizarju lepi nauk: „Pazi na tem potu (da povzdigneš domače hrvaško plemstvo), čuvaj se žena", isti Diogen igra čudno vlogo v svetu, in bravec bi mislil, da je že slep za vse, da je vjet v hlinjeni ljubezni, v mrežah premetene Mažarke, lepe grofice Bačan, — a Diogen je zvita glava, in izrabi vse za to, da reši/svojega mladega prijatelja Belizarja, ki bi sicer vsled dvoboja zapadel smrtni kazni. Po dolgih, čudno zavitih spletkah prevara Jankovič sebične tujce ter reši svojega ljubljenega Belizarja iz njih rok, in junak se poroči z obubožano idealno hrvaško plemkinjo, Ružico, ki je med tem skrivaj ljubila Belizarja, dočim je bil ta po potrebi in previdnosti zaročen prej z mažarsko sorodnico grofice Bačan, pozneje s hčerjo Klefeldovo. In ko doseže svoj namen, „vračase hrvatski Diogenes u svoju bačvu". Povest se suče v višjih krogih in jasno kaže žalostni položaj tedanje dobe, ko so tujci, Nemci in Mažarji, previdno izkoriščevali nezavednost in prepir med domačim plemstvom in duhovništvom. Hrvatica, stara baronica Julijana Sermage, pravi o njih: „Ja pače mislim, da bi oni (tujci), zahvalni imali biti zemlji, koji amo dolaze, te ovdje traže svoj kruh, pa na-pokon ne može svatko biti car." A takrat so hoteli biti vsi prvi. Po zvitosti Diogenovi zmaga nazadnje pravica nad spletkami tujcev. Vsa povest je zanimivo zapletena v veliko politiko in lepo razpletena. Odlikuje se po vrlinah, katere imajo vse Senove povesti, po živahnosti in za-
Slovenska maša v čast sv. Cecilije za
mešan zbor in samospeve z orglamizložil Anton Foerster. Op. 82. Cena 1 K. Založil skladatelj. Natisnili J. Blasnika nasledniki. — Gospod skladatelj deluje pri nas v službi svete Cecilije že od 1. 1877. V tej dolgi dobi je kot
nimivosti. Tedanja doba je slikana jasno in pred vsem igrajo glavne uloge častiželjne politične ženske s svojimi nazori: „Ženske ima-demo toliko snage, da svakoga mužkarca pre-dobiti možemo",češ: „Žene vladajo svietom". Dasi je povest še iz časa romantike, se vendar čita danes še z uspehom, kot nekdaj.    J.
MALORUSKA.
»»Tovarištvo ,Prosvita' v Lvovu" izdaja po nizki ceni (20 — 40 vinarjev) male knjižice, zares priporočljivo berilo za širše sloje malo-ruskega ljudstva. Vsebina (povesti, igrokazi in deklamacije) je deloma izvirna, deloma pa prirejena po večjih delih iz ruskega slovstva. Pristnonarodni duh, ki preveva vse te publikacije, jim daje trajno vrednost; hvalevredno je tudi, da se skoro povsod druži pouk z zabavo; tako se najuspešnejše širi „prosvita" med narod. Izmed knjižic, katere smo prejeli, pripoveduje n. pr. „Bogdaniv sinok" o kozako-vanju Timoša, sinka Bogdana Hmelnickega; „Oferma" nam slika z zdravim humorjem življenje maloruskega vojaka, snov povesti „Vid čogo vmerla Melasja", „Gorit!", „V gluhim kuti" i. dr. pa je vzeta iz življenja na kmetih. Razen povesti „Bogdaniv sinok", ki pa je tudi reprodukcija po ruščini, vse skupaj ne dosega knjig naše »Mohorjeve družbe"; a vendar bi te cene zvezke priporočali za začetek Slovencem, ki se nameravajo seznaniti z maloruskim jezikom. Naročajo se pri »Tovarištvu Prosvita", Lvov, Rinok, č. 10.                               L —ik.
skladatelj in kot vodja orglarske šole storil jako veliko v prospeh cerkvene glasbe, katere za-vetnica je ravno sv. Cecilija. Tej svetnici je že 1. 1878. posvetil lepo latinsko mašo, katero še dandanes radi prepevajo po naših korih. In sedaj je ona  latinska  maša dobila vredno vrst-