MED TEORIJO IN PRAKSO Predšolski otrok in poslušanje glasbe v vrtcu Katarina Pograjc, dipl. vzgojiteljica, Vrtec Hansa Christiana Andersena Ljubljana Koliko člankov o glasbi ste prebrali, ki niso omenjali tega, da je glasba univerzalni jezik? Najbrž ne prav veliko. Da je glasba univerzalni jezik, je resnica, ki jo ljubitelji glasbe vztrajno in vedno znova pošiljamo v svet. Poslušalec lahko ob poslušanju uživa, ne da bi potreboval znanje o abstraktnih glasbenih konceptih. Zvok v tem trenutku in prostoru ima moč človeka spodbuditi k čuječnosti. Zdaj zvok je, naslednji hip ga ni več. Ostane le slutnja, občutek. Pri strokovnem delu v skupini je pomemben odnos širokim glasbenim slogom in glasbo ponujati v raz- pedagoškega delavca do glasbe. Če jo razume kot ličnih situacijah. Pomembno je, da se pozitivno od- eno od enakovrednih kurikularnih področij, se na zivamo na otrokovo namero ustvarjanja; s tem kre- načrtovane dejavnosti temeljito pripravi, jih kakovo- pimo njegovo samozavest ter spodbujamo razvoj v stno izvede in evalvira. Lahko pa glasba hitro posta- smeri, da je otrok sposoben komunikacije z zvokom ne tudi spremljevalka dejavnosti ali mašilo dnevne v glasbenem jeziku (Ockelford 2008). rutine. Poslušanje glasbe Glasba in njeni vplivi na nevrološki razvoj Poslušanje je bistvenega pomena za razvoj glas- Glasba je za možgane zanimiv dražljaj, saj jih moč- benih spretnosti in sposobnosti. S poslušanjem no aktivira, pri čemer prijeten glasbeni dražljaj spro- preučujemo trenutke v glasbi in urimo zaznavo ži možgansko aktivnost skoraj vseh možganskih intonacije, prepoznavanje tonskih višin, zaznavanje področij. Intenzivni glasbeni užitki ugodno vplivajo ritma, melodije, glasbene oblike, harmonije in zvoč- na limbični sistem v možganih, ki med drugim skr- nih barv (Breznik 2018; Varadi 2015). bi tudi za uravnavanje čustev (Castillo 2010). Poslu- šanje glasbe spodbuja delovanje različnih možgan- Posameznik je danes bolj izpostavljen glasbi kot skih struktur in jih med seboj povezuje, pri tem se v preteklosti, a je glasba danes bolj dekorativnega izboljšujejo miselne funkcije, to pa se odraža tudi na namena (kot zvočno mašilo). Posameznik se glasbi drugih sposobnostih (Škrlj Trošt 20161). Pri osebah, v javnem življenju ne more izogniti. A če glasbe ne ki se aktivno ukvarjajo z glasbo, se kažejo morfolo- poslušamo zaradi nje same, se izgubi potreba po- ške spremembe v možganih: povečanja določenih slušalca po estetskem doživetju (Varadi 2015). možganskih struktur in količina možganskih pove- zav. Raziskava je pokazala, da se spremembe poka- Glasbene aktivnosti naj bodo usmerjene v vzgaja- žejo že v 15 mesecih po začetku glasbenega izobra- nje otrok, da bodo lahko prepoznavali njeno vre- ževanja (Castillo 2010). dnost in lažje kritično presojali o glasbi z estetsko vrednostjo in tisto, ki je ustvarjena kot potrošniški V procesu percepcije jezika in glasbe sodelujejo produkt. Stremimo k aktivnemu poslušanju glasbe, podobna možganska področja. Tako z glasbenimi saj le-to izboljšuje koncentracijo, glasbeni spomin, dejavnostmi razvijamo jezikovni razvoj in obratno. domišljijo in kritično vrednotenje glasbe. Glasbene Smiselno bi bilo razmišljati, da v občutljivem ob- dejavnosti se morajo v skupini izvajati v primernem dobju za jezikovni razvoj bogatimo tudi otrokovo umetniškem vzdušju (kot velja tudi za ostale ume- glasbeno okolje, saj dejavnosti transferno vplivajo tnosti). Osnova za izbiro repertoarja, ki ga bodo otro- na jezikovno in glasbeno področje razvoja (Castillo ci poslušali, naj bodo njihove predhodne izkušnje, ki 2010; Varadi 2015). Pri učinkih glasbenih dejavno- jih z novo dejavnostjo nadgradimo (Varadi 2015). sti je pomemben tudi socialni kontekst (skupinsko petje možganske strukture aktivira bolj kot solo Ločimo različne vrste poslušanja (Borota 2015, petje), kar nagovarja vrtčevsko okolje k aktivnejši 113–114): uporabi glasbe, saj je možnosti skupinskega mu- - doživljajsko poslušanje (osrednje poslušanje z ziciranja veliko. manjšimi otroki; pri otroku spodbuja različna čustvena stanja, domišljijsko obogati glasbeno Otroci v predšolskem obdobju so v glasbenem ra- vsebino, po poslušanju doživetja na neki način zvoju večinoma še na točki, ko glasba obide kogni- izrazimo); tivne procese in se dotika čustev, njihove osebnosti - doživljajsko-analitično poslušanje (ob doživlja- in zadovoljuje potrebo po nebesednem izražanju nju se osredotočimo tudi na določene glasbe- (Alvin in Warwick 1991). V tem obdobju je pomemb- ne prvine, ki jih spoznavamo, spodbuja tudi ra- no otroka izpostaviti bogatemu zvočnemu okolju, zvoj glasbenega spomina); 40 1 Raziskava vključuje osebe z motnjo avtističnega spektra in z zmernimi motnjami v duševnem razvoju. Didakta - analitično poslušanje (brez čustvenega vpleta- Ko načrtujemo dejavnosti s področja glasbe, naj nja sledimo glasbi in analiziramo glasbene ele- ima živa glasba vedno prednost pred posnetki (Va- mente, zgradbo in stil – za tovrstno poslušanje radi 2015; Rotar Pance 2022). Pri tem zasledujemo potrebujemo znanje o glasbi in razvite glasbe- cilj otrokom omogočiti kvalitetne izkušnje, ob ka- ne sposobnosti). terih se lahko sami spontano navdušijo nad glas- bo – kar podpira tudi koncept izkustvenega učenja Živa glasba in posnetki in vzgoja srca, telesa in uma (Sicherl Kafol 2001). Globalni cilji Kurikuluma za vrtce s področja ume- »Glasba, izvedena v živo, otroke in mlade angažira tnosti nam nalagajo razvoj otrokovega estetskega drugače od glasbe, ki jo doživijo prek različnih no- zaznavanja in umetniške predstavljivosti. Zavedati silcev zvoka« (Rotar Pance 2022, 19). se moramo odgovornosti, ki jo imamo pri tem, da otroke vodimo k vlogi aktivnega poslušalca, da ne Refleksija projekta SKUM je pokazala, da tudi otro- bi le pasivno sprejemal glasbe, ki mu jo namenja ci sami prepoznajo razliko med doživljanjem glas- današnji svet, kjer tudi glasba nastaja kot potrošni- be s posnetkov in doživljanjem žive glasbe, in sicer ški produkt, marveč bi znal kritično izbirati glasbo, prepoznajo večjo vrednost v živi glasbi (prav tam). V ki jo bo poslušal. Prvi korak do tega je razvoj zbra- vrtcih imamo na področju povezovanja z umetniki nega in pozornega poslušanja. Otroci morajo biti še veliko prostora za napredek. S sodelavkami smo pred poslušanjem motivirani, po poslušanju pa pri delu opazile, da otroci vzgojitelja doživljajo dru- imeti možnost podati občutke o doživljanju (Pesek gače, ko se pred njih postavi kot umetnik (npr. igra 1997). Otroke v predšolskem obdobju spodbujamo na inštrument, pred njimi slika, riše, kipari, pleše, igra predvsem k doživljajskemu poslušanju, tako da lutkovno predstavo ipd.). »Otrok glasbo vzljubi prav glasbo čutijo, si ob njej kaj predstavljajo ali se ob zaradi odraslega, ki glasbo izvaja« (Borota 2015, 115). njej sproščajo (Breznik 2018). Kljub temu da izobraževanje vzgojiteljev vključuje 41 Didakta MED TEORIJO IN PRAKSO kar nekaj glasbenih vsebin in tudi igranje na vsaj eno za tovrstni stik z glasbo. Primer dobrega povezova- glasbilo, pa le-to po opažanjih v praksi ne dosega nja izobraževalnih ustanov se je zgodil med Glas- svojega namena. Če glasba že v tem obdobju za bo- beno šolo Zagorje in Vrtcem Zagorje (v letu 2015). dočega vzgojitelja predstavlja muko, nekaj težkega, Oddelek flavt je pripravil predstavo z glasbo Jake je utopično pričakovati, da bo lahko vodil dejavnosti, Puciharja Lunina čarobna flavtica in z glasbeno ki bodo v otrocih vzbujale pozitivna čustva. Že samo predstavo gostoval v enotah vrtca. Lokalne glas- petje pred otroki je za marsikaterega vzgojitelja stre- bene šole so vedno dobra lokacija za povezovanje. sno, kaj šele igranje na inštrument. Strokovne de- Za sodelovanje z vzgojno-izobraževalnimi ustano- lavke moramo stremeti k temu, da pri delu z otroki vami so zainteresirane tudi kulturne ustanove. Slo- presegamo lastno tremo in neprijetne občutke ob venska filharmonija pripravlja kot dodatek družin- izpostavljanju sebe pred otroki, ter vstopati v vlogo skim koncertom vsebine v Filharmonični spletni umetnika, saj je to orodje, ki v otrocih vzbudi veliko učilnici (dostopne na spletu), razveselijo pa se tudi motivacijo za njihovo umetniško aktivnost. V kolikor obiska otrok ter jim predstavijo inštrumente ali jih temu ne moremo ali ne zmoremo zadostiti, lahko povabijo na vajo pevskega zbora. Organizacije, na to nadomestimo s sodelovanjem s svojimi kolegi v katere se lahko obrnemo po pomoč in s prošnjo za vrtcu. Deljenje sposobnosti in znanja gradijo dober sodelovanje, so še Glasbena matica, Zveza glasbe- kolektiv in otrokom hkrati omogočajo več različnih ne mladine Slovenije, Javni sklad za kulturne de- izkušenj, kar zagotovo bogati vrtčevsko okolje. javnosti (Rotar Pance 2022). Lahko pa v vrtec povabimo druge poklicne ali laič- Glasbeni posnetki naj bodo alternativa živi glasbi. ne umetnike. Če z odprtimi očmi hodimo po svetu Pri predvajanju pazimo, da uporabljamo posnet- in smo pozorni na priložnosti, lahko pocukamo za ke s kakovostnim zvokom in primerno izvedbo. rokav glasbenika, ki je pripravljen v skupino prine- Uporabljamo lahko različne izvedbe enake pesmi sti inštrument, ga predstaviti ali nas celo povabiti (primer zgoščenke Pojemo, pojemo, izdane pri na vajo orkestra. Vse to so doživljajske izkušnje, ki Mladinski knjigi): solo glas/inštrument brez ali s jih pogosto vzgojitelji sami otrokom ne moremo spremljavo, komorne skupine glasbil ali pevcev, or- dati, lahko pa jim vseeno omogočimo priložnost kestralne izvedbe. Pri petih skladbah pazimo, da v 42 Didakta poslušanje ponujamo izvedbe otrok in odraslih. Pri Kriterije lahko prilagodimo v drugih okoliščinah. izbiri posnetkov naj bo vodilo, da pri otrocih vzgaja- Izbor naj bo odvisen od namena. Rojstni dan lahko mo glasbeni okus kot smisel za lepoto glasbe, spo- praznujemo z izborom glasbe, ki jo pripravi slavlje- sobnost prepoznavanja kvalitetne glasbe. nec, pozorni bodimo le na vsebino besedil. V pri- meru, da otrokov izbor zavrnemo, je pomembno Nekaj metodičnih napotkov otroku razložiti, zakaj, in mu ponuditi alternativo. 1. Primerno pripravimo prostor za poslušanje. Pri tem je pomembno tudi, da z načrtovanimi Izogibamo se hrupu (zapremo okna, vrata dejavnostmi skrbimo za to, da ima večina glasbe, in poskrbimo za tišino v prostoru). Če glasbo s katero se otroci srečajo v vrtcu, umetniško vre- predvajamo, zagotovimo kvalitetno sredstvo dnost. V preteklosti je bila tudi zabavna, plesna za predvajanje, ki ne sme popačiti zvoka. glasba vključena v celoto nastajajoče glasbe. Ni 2. Glasbo primerno časovno načrtujemo. Naj ne bilo tako izrazitih delitev glede na trende in zvrsti. bo predolga, saj otrokom lahko hitro zmanjka Glasba danes nastaja ne le kot umetniško delo, pozornosti in nas bo občutek silil v disciplinira- temveč tudi kot potrošniški produkt – poslušalec nje, kar bo glasbeno izkušnjo naredilo neprije- je tako tudi potrošnik glasbe. Tej vrsti glasbe bi tno. Glasba naj v otrocih zbudi radovednost in se v igralnicah morali izogibati in pri glasbi, ki jo jih čustveno aktivira. otrokom ponudimo v poslušanje, iskati umetniško 3. Pridobimo informacije o skladbi, ki jo posluša- vrednost. Izogibajmo se tudi poslušanju glasbe mo. »Čim več o glasbi vemo in/ali v njej od- kot zvočnemu mašilu (podobno kot v nakupoval- krijemo, tem globje jo doživimo.« (Borota 2015, nih centrih ali lokalih). Naj bodo glasbeni posnetki 113) vedno predvajani z namenom. 4. Poskrbimo za primerno motivacijo otrok za poslušanje. Zaključek 5. Preden otrokom damo kakršno koli nalogo, Pri glasbenih dejavnostih v vrtcu bodimo pozorni, enkrat poslušamo glasbo. V tem času vzgoji- da so otroci pri njih kar se da aktivni. Naj bodo njiho- telja ne počneta ničesar drugega, tudi onadva ve izkušnje prijetne in zanimive. V njih naj zbujajo ra- oba poslušata glasbo. dovednost in zanimanje za tovrstno umetnost. Bo- 6. Vsakič ko želimo analizirati novo področje, dimo pozorni in sprejmimo odgovornost za razvoj glasbo poslušamo ponovno. otrok kot kritičnih poslušalcev in bodimo previdni (Borota 2015) pri izbiri skladb, ki jih otrokom predvajamo. Če ima- mo možnost, raje izberimo živo glasbo kot posne- Kaj pa različni glasbeni stili? tek. Predvsem pa bodimo pozorni, da bodo otrokovi Če želimo slediti kurikularnim ciljem, se moramo stiki z glasbo kvalitetni. Enako poudarja tudi Sicherl v vrtcu izogibati poslušanju glasbenega kiča. Pri Kafol (2001, 17): »Ker prvi stik [z glasbo] lahko preraste tem pa je pomembna tudi situacija, v kateri glas- v željo po vseživljenjskem učenju ali pa v beg pred bo poslušamo. Pri načrtovanih dejavnostih glasbo usvajanjem novih znanj, naj prve in nadaljnje učne (in tudi posnetek) izberemo z razmislekom o pri- izkušnje rastejo prek vzgoje 'srca, telesa in uma'.« mernosti njene vsebine, o cilju dejavnosti in o ča- sovnem obsegu. Glasba naj ne presega časovnega okvirja, v katerem otroci še zmorejo aktivno poslu- Viri in literatura Alvin, J. in Warwick, A. (1991): Music therapy for the autistic child. šati. »Poslušamo vokalno in inštrumentalno glas- Oxford University Press. bo, glasbene pravljice ter zvoke iz narave in okolja. Bahovec, E. idr. (1999): Kurikulum za vrtce. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo. […] Pri tem upoštevamo raznolikost glasbe glede Borota, B. (2015): Glasbene dejavnosti in vsebine. Koper: Univerzi- na značaj in doživljanje, glasbena izvajalska sred- tetna založba Annales. Breznik, I. (2018): Glasbene dejavnosti v vrtcu. Dostopno na: https:// stva, prvine in oblike. Poslušamo glasbo iz bližnjih www.moj-vrtec.si/umetnost/glasbena-umetnost/o-glasbeni-ume- in oddaljenih krajev, glasbo sedanjosti in preteklo- tnosti-v-vrtcu/glasbene-dejavnosti-v-vrtcu/. Castillo, M. (2010): Listening to Music. American Journal of Neuro- sti, pa tudi glasbo iz otrokovega družinskega oko- radiology October, let. 31 (št. 9): str. 1549–1550. lja. Kljub temu da ta glasba pogosto nima umetni- Kroflič, R. (2022): Vzgoja z umetnostjo – žlahtna in pogosto spre- gledana povezava v pedagoškem delovanju. Vzgoja in izobraževa- ške vrednosti, lahko z njo dosegamo cilje z drugih nje, let. LII (št. 1-2): str. 6–7. kurikularnih področij. Pomembno je le, da preko Ockelford, A. (2008): Music for children and young people with complex needs. Oxford University Press. načrtovanih glasbenih dejavnosti otrokom ponu- Pesek, A. (1997): Otroci v svetu glasbe. Ljubljana: Mladinska knjiga. jamo kvalitetno glasbo, ki umetniško vrednost ima. Rotar Pance, B. (2022): Glasba kot eno od področji kulturno-ume- tnostne vzgoje in projekta SKUM. Vzgoja in izobraževanje, let. LII Poslušamo absolutno in programsko glasbo, pred- (št. 1-2): str. 18–23. vsem pa krajše karakterne skladbe, ki še posebej Sicherl Kafol, B. (2001): Celostna glasbena vzgoja: srce, um, telo. Ljubljana: Debora. spodbujajo otrokovo domišljijo in ustvarjalnost.« Škrlj Trošt, K. (2016): Povezanost sistematično načrtovanega po- (Borota 2015, 115). Pri načrtovanih dejavnostih naj slušanja izbranega glasbenega programa z motnjami avtistič- nega spektra in z zmernimi motnjami v duševnem razvoju. Do- torej veljajo strogi kriteriji izbire skladb in raje kot stopno na: www.pefprints.pef.uni-lj.si/3498/ po ritmih sodobne popularne glasbe posegajmo Varadi, J. (2015): Listening to music as a form of musical ac- tivity. Dostopno na: https://www.researchgate.net/publicati- po glasbi, ki ji je vrednost pokazal čas. on/299458257_Listening_to_music_as_a_form_of_musical_activity 43 Didakta