Ljubljanski družinski list. Izhaja vsako sredo in soboto. Ured¬ ništvo in uprava: Kongresni trg 3/1- Naročnina Din ©•— četrtletno. Posa¬ mezna številka 50 para. InseraSi se računajo po ceniku. Poštnina pla¬ čana v gotovini. Telefon 970 Telefon 970 Leto II. Ljubljana, 11. februarja 1925. Štev. 28. Gledališče. . ra m a : Začetek ob 20. uri. Sreda, 11. februarja: Izgubljene duše. — D. Četrtek, 12. februarja: Zaprto (generalka). Petek, 13. februarja: Rosmersholm, premi- jera. — Red K Sobota, 14. februarja: Stričkove sanje.— C. Opera: Začetek ob pol 20. Sreda, 11. februarja: Jenufa. — Red C. Četrtek, 12. februarja: Traviata. — Red B. Petek, 13. februarja: Zaprto. Sobota, 14. februarja: Don Juan. — Red A. Kinoprogrami. 11. februarja: »Kino Ljubljanski dvor«: Zlato tele, »Kino Ideal«: Sanin. »Elitni kino Matica«: Ciganska princesa. 12. februarja: »Kino Ljubljanski dvor«: Zlato tele. »Kino Ideal«: Sovražniki žensk. »Elitni kino Matica«: Ciganska princesa. 13. februarja: »Kino Ljubljanski dvor«: Zlato tele. »Kino Ideal«: Sovražniki žensk. »Elitni kino Matica«: Ciganska princesa. 14. februarja: • »Kino Ljubljanski dvor«: Zlato tele. »Kino Ideal«: Sovražniki žensk. »Elitni kino Matica«: Ciganska princesa. Koncerta. V. mladinsko muzikalno predavanje se vrši v nedeljo, dne 15. t. m. dopoldne v Fil¬ harmonični dvorani. Na sporedu so glas¬ bene točke nordijskih skladateljev, ka¬ tere predvaja godalni orkester pod vod¬ stvom prof. Juraja. Uvodno besedo go¬ vori ravnatelj dr. Mantuani. Sporedi v Matični knjigarni. Smola. Že ves teden čitam po časopisih in na le¬ pakih samo radovednost vzbujajoča gesla, kakor: pride — ali ne pride — kdaj pride — zakaj pride — in če ne pride — čemu pride — je že tu — itd.... Naravno, da sem postal radoveden in sem vsak dan pridno zasledoval najnovejše geslo, da so mi skoraj oči izstopile ... Končno sem vendar izvedel. »On« pride. Saj gotovo veste, koga mislim! No, »on« — z roženimi očali. Samo sedaj — kam pride? To je bila še nerazrešena uganka. Sanjalo se mi je, da sploh ne pride, pa naposled sem doznal tudi to. Pripravil sem se dostojno, kot se za tako stvar spodobi in sem jo mahnil v najboljšem .razpoloženju tja proti severnemu delu me¬ sta. Že od daleč sem videl, kako se množice radoznalih prerivajo pred svetiščem in po¬ gum mi je upadel. Pospešil sem korake, da mi dolgo pričakovano razvedrilo ne uide in že sem bil na mestu. S komolci sem si na¬ pravil pot, da sem prišel do vrat. Ko sem ista s težavo odprl in hotel naprej, sem mo¬ ral obstati. In v tem hipu zagrmi — udarilo me je nekaj strahovito — zaprla so se vrata •za menoj. To me je porinilo za dober korak naprej. Levemu sosedu sem stopil na kurje Tkalčičev komorni trio (Humi, Tkalčič, Ličar) priredi v pondeljek 16. t. m. v Fnnar- moničui dvorani svoj koncert s slede¬ čim sporedom: Saint-Saens: Trio F-dur, Beethoven: Trio B-dur, Dvorak: Dumki. Redute. Reduta S. K. Primorje. V soboto dne 14. februarja se vrši v gornjih prostorih Narodnega doma reduta, ki jo priredi S. K. Primorje. Uverjeni smo, da bo prireditev izpolnila vse nade, zlasti ker je to eama elitna maskerada v tej se¬ zoni. Vstop le proti vabilu, gg. akade¬ miki in klubovi člani z izkaznico. Event. reklamacije vabil naj se blagovolijo na¬ sloviti na g. Savo Sancin, Erjavčeva c, 24. Orientalska noč. Veliko pustno maskerado priredi Mestna Orjuna Ljubljana na pustni torek dne 24. februarja v vseh prostorih arene Narodnega doma. Svira orkester Sokola I. Zabave. Šesti elitni medicinski ples dne 12. februarja. Na letošnjem plesu se pleše tudi novost »medicinsko kolo«, stilizirano od gosp. prof. Vleka. Godbo je zložil g. kompo¬ nist Nagode, po slovenskih narodnih mo¬ tivih. Sokol I. priredi v soboto dne 14. februarja v dvorani Kazine velik ples. Dostojne maske dobrodošle. Sodeluje društveni orkester. Modernih plesov in valčkov bo dovolj. — Odbor. Sokol v Stepanji vasi vabi k predpustni ve¬ selici »v zelenem gaju«, ki jo priredi v nedeljo 15. febr. 1925 pri br. Francetu Kregarju v Štepanji vasi. Spored: Ples. Šaljiva pošta. Vzklicna amerikanska že¬ nitev. Komični fotograf. Boj za nevesto itd. Ob 23. uri pleše najlepši par mask solo. Začetek ob 15. uri. Vstopnina za osebo 10 Din. oko, da je z menoj vred zastokal, in žal mi ga je bilo. Kajti imel je napram mojim tako lepe lakaste čeveljčke. Bil je sploh fin go¬ spod. In vsemu je bila kriva tista dama, ki mi je bila v tej gnječi na levi strani. Preveč sem.bil obziren. Stegoval sem vrat, da bi si ogledal situa¬ cijo ter se po mogočnosti postavil v vrsto blizu blagajne. Ta je bila v tem trenutku moja najsrčnejša želja. Gospod in gospa, ki sta stala pred menoj, sta menda videla, kako mi je težko in sta mi z obraza brala mojo srčno željo. Pa je gospod nekaj nerazumlji¬ vega zamrmral, gospa je tako fino zavihala nosek — oh, še sedaj ga vidim — in sta se obrnila proti, izhodu. Kdor zna, pa zna. Brž sem izrabil lepo priliko in se z naporom tež¬ kega atleta prerinil malo naprej. Ah, pa kaj, ko je bila vrsta pred menoj tako strašno ne¬ pregledna ... Potrpežljivo sem čakal. Vsa¬ kih 10 minut sem bil za en korak bližje. Ves prepoten in s pohojenimi čevlji sem na¬ posled dosegel mesto blizu blagajne. Še dva —! Tisti, ki je bil pred menoj, dobro ,sem slišal, je trgoval kot dober trgovec, da me je začelo ščipati nekje. »Ni več.« Samo te besede sem slišal, postalo mi je mahoma vroče in pot me je oblil. Stal sem pred blagajno? »Ni ničesar več — vse je razprodano za to predstavo, že pred Else Frolieh, filmska igralka, katera je pri nas še malo poznana, ki si je pa pridobila v inozemstvu mnogo simpatij. Razno. Nočno fotografiranje mask bo izvrševal po najnovejšem sistemu v dneh, ko se bodo vršile maskerade Športni karneval, So¬ kolova, Slavčeva maskerada, skozi celo noč, v drugih nočeh pa le proti naročilu Električni fotoatelje »Vesna«, — Josip Pogačnik, Ljubljana, Gledališka ulica št. 8/II. — Dnevno fotografiranje pa se vrši vsaki dan od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure. — Člani gledališča imajo 30% popusta. pol ure ni bilo nobenega sedeža.« Nič ne vem, kaj se je poslej zgodilo, samo to vem, da sem še dolgo stal v gnječi in po ušesih so mi brnele besede: Že pred pol ure ni bilo nobenega sedeža... Za vraga! in mi niste mogli tega povedati popreje, da sem moral prenesti toliko muk in preslišati vsled mo¬ je prevelike gorečnosti toliko pikrih? Zdelalo me je, Utrujen sem odšel na ulico. Šele, ko sem se navžil svežega zraka, mi je postalo malo bolje. Pot me je zanesla tja doli za vodo. Pravijo pri fajmoštru. Ker sem bil še vedno slab, sem se najpreje do¬ bro okrepčal, potem pa sem si na vso jezo privoščil »njega«, pa ne zamenjajte, to ni bil tisti »on«. Ko sem se pogret — luna je sijala — vračal na svoj dom, so mi bile misli zme¬ dene in nisem si bil na jasnem, kedo je kriv, da vidim vsako stvar dvojno: »on« ali »on«... Vremena Kranjcem bodo se zjasnila. Tu¬ di meni je postalo bolje — toda šele drugi dan in ko sem dobro preudaril ter se po¬ svetoval v tej čudni zadevi, sem sklenil iz strahu pred posledicami, da me ne uja¬ mejo, četudi pride ali ne pride ta nepridi¬ prav. res.. Stran 2. Štev. 28. PROGRAM. Kino na Daljnem Vzhodu. (Po potresu na Japonskem. — Kino-razlaga. — Hindu-žene v zastrti loži. — Film na Ki¬ tajskem.) V krajih, katere je usodni potres porušil, se jasno odraža vpliv evropsko-ameriških arhitektov in inženirjev. Predvsem so obno¬ vili ozir. nanovo postavili kinematografe. Se¬ veda so zaenkrat to le. lesene provizorne zgradbe, ki bodo tvorile prehodno dobo k zopetnemu podvigu porušenih pokrajin. Pri¬ zadeta mesta Tokio-Yokohama bodo namreč postopno nanovo postavili, in sicer z evrop- sko-ameriškimi širokimi ulicami in stavbami. Načrte so izdelali najboljši zapadni strokov¬ njaki. Značilno je, da je že sedaj nanovo po¬ stavljenih nad 90% porušenih kinemato¬ grafov. Japonski kino predvaja skoro izključno ameriški film. Ker pa so japonskemu gledal¬ cu dolga imena ameriških igralcev predolga, jih okrajšajo po »japonsko«. Po japonskem običaju mora vsak obiskovalec kina pred vstopom v dvorano oddati svoje obuvalo in natakniti japonske opanke, katere so last kinematografa. Stopnišče in čakalnica sta pregrajena s preprogami. V mnogih kine¬ matografih se vidi slikovite prizore, ko sede Japonci na blazinah in grizejo lešnike. Tujci, Evropejci in Amerikanci, morajo namesto opank natakniti črez obuvala suknene pre¬ vleke. Angleške napise na filmih zna seveda le malokdo čitati. Pa si znajo pomagati. Pojav, ki je v Evropi že davno izumrl, je na Japon¬ skem komaj sedaj prišel do veljave: Kino- razlaga. Vsak naslov ali napis se prevede na japonsko in ako je prevajalec mnenja, da je treba še kaj dostaviti v boljše razumevanje, doda še marsikaj iz svojega. Večkrat za visi uspeli filma od spretnosti prevajalca na¬ pisov, da zna okusno in živo popisati dejanja in meddejanja. Ako je prevajalec nahoden ali hripav, ako se slabo sliši ali pa ako ob¬ činstvo bolje razume dejanje iz slike, kot pa navaja prevajalec, tedaj se občinstvo dvigne, stopa na stole in napravi cele kravale. Kino-reklame se na Japonskem izvaja na ta način, da ob praznikih nosijo dečki napise na visokih bambusovih palicah po mestu. Tam so napisani naslovi filma in kratka nje¬ gova vsebina. Take reklame so pred kine¬ matografi tudi stalno napravljene. Ameriški film gre tudi po Kitajski in In¬ diji. Obe deželi imata tudi lastno filmsko produkcijo, ki že uspešno konkurira z ame¬ riško. Tudi drugi tuji filmi ne najdejo milosti tam. Vsekakor na se v zadnjem času opaža večja dovzetnost pri Kitajcih za tuje, t. j. evropske in ameriške filme. Razume se pa, da posečajo tam kinopredstave predvsem iz¬ obraženi sloji. Po končanih predstavah se vidi pred kinomatografi desetine elegantnih avtomobilov, s katerimi se peljejo elegantni Kitajci domov. V Indiji imajo velike filmske ateljeje, v katerih dela na tisoče marljivih in deloma izobraženih domačinov. Na eno samo anoneo v časopisju je prišlo na tisoče ponudb za filmske statiste. V indijskem filmu igrajo važno vlogo sta¬ roindijske legende. Značilno za indijski film je, da se ne posnema pred postavljenimi ve- lekulisami in stavbami, temveč pred slikanim ozadjem. Mnogo teh kinematografov je do¬ ločenih izključno za domačine. V boljših ki¬ nematografih, kjer se predvaja ameriški film, pa je določen poseben prostor za doma¬ čine. Indijske žene gredo v kino zelo redko. Ako pa se pojavijo, jih peljejo v ograjene lo¬ že, pred katerimi so napeti pajčolanu podob¬ ni zastori, da so zavarovane pred pogledi moških. Ko pa ugasnejo luči, se ti zastori dvignejo. Na Javi se v kinu domačini na originalen način delijo od tujcev. Javanci morajo ostati namreč zadaj za platnom, kjer je dovolj pro¬ stora. Upliv slik je isti, pač pa napise vidijo v zrcalni pisavi. Predstavljati si moramo, da ni platno napeto na zidu, temveč na lesenem ogrodju v dvorani tako, da ostane za platnom še prostor. Sicer bi pa angleščine ali holand- ščine itak ne razumeli. Zadovoljiti se morajo pač le s slikami in iz njih sklepati na potek dejanja. Sploh pa plača domačin kar polo¬ vico svojega dnevnega zaslužka za vstop v kino, kar je najbrže še kje drugje tudi. V vseh deželah daljnjega vzhoda je uvede¬ na zelo stroga cenzura za filme. Scene, ki kažejo belo raso v zaničevalnem ali sploh slabem smislu, dalje scene, ki bi zamogle spodkopati autoriteto oblasti, se strogo črta¬ jo Ravno tako tudi razne banditske zgodbe in brutalnosti sploh. Tudi revolucije in reli¬ gije so tam kočljive stvari, pri katerih posto¬ pa cenzura zelo ozkosrčno. Ogromna razdalja med Tokio in Bom¬ bajem z 900 milijoni prebivalcev ima danes okrog 2500 kinematografov. Za Evropo ali Ameriko smešno nizka številka! Gotovo je, da je za film to še nenačeti zaklad, ki bo svoj čas tudi velikanskega gospodarskega pomena. Senzacijonelna historična najdba. Naši priznani historiki - strokovnjaki, ki marljivo raziskujejo že več let zgodovinske in prazgodovinske podatke našega intere¬ santnega barja, so po srečnem slučaju na¬ leteli pri kopanju na staro ladjo nenavadne konstrukcije. Ladja je deloma okamenela ter vsled tega razmeroma dobro ohranjena. Iz napisov v starogrščini podobnem jeziku na ladji sami, kakor tudi na najdenih lončenih tablicah, se je po trudapolnem študiju po¬ srečilo ugotoviti, da gre za eno izmed treh ladij starih Argonavtov, ki so pred več kot 3000 leti pod vodstvom Jazona potovali iz Črnega morja po Donavi, Savi in Ljubljanici do današnje Vrhnike, naprej pa so ladje nesli po suhem do Trsta. Vsled neprestanega velikega napora ter boja z divjimi zvermi in ljudmi so morali biti Argonavti tako deci- mirani, da so morali eno ladjo popustiti v bližini današnje Črne vasi. Ladja se je na nepojasnjen in čudežen način ohranila do danes ter tvori iz historičnega ozira nepre¬ cenljivo vrednost. Ta nad 3000 let stara ladja pride v ljubljanski muzej takoj, ko se izvr¬ šijo v muzeju potrebne adaptacije, to je, ko se podere med dvema dvoranama stena, tako, da bo imela ladja prostora za neokrnjeno hranjenje. Do tedaj se pa ladjo spravi v dvorano narodnega doma, kjer bo javnosti na ogled 24. februarja od osme ure zvečer pa do drugega jutra in sicer ob priliki, ko se vrši v vseh prostorih narodnega doma na pustni torek najpriljubljenejša Sokolova ma- škerada pod naslovom »Noč na Jadranu«. Tedaj bo imel vsakdo, ki se za interesanten slučaj zanima, dovolj prilike, da si ladjo ne le natančno ogleda, temveč jo bo tudi sam lahko vozil po mili volji. Opozarjamo vsa¬ kega, da se za stvar pravočasno zanima, da ne bo potem jok in stok, kako pravočasno dobiti lepo masko, ko bo že prepozno. n s sg r l v Popolnoma varno naložite denar Ljubljansko posojilnico v Ljubljani, Mestni trg št. 6 ker Ime i« nad 10,000.000 Din jamstvene glavnice Vloge na hranilne knjižice in tekoči račun se obrestuje !! najugodneje !! Stalne yloge z odpovednim rokom obrestuje po dogovoru. Sprejema v tnkasso fakture in cesije terjatev. Posojilo daje le proti polni varnosti proti vknjižbi te proti poroštvu Film v naravnih barvah. Ali je sploh mogoč? Ali manjka iznajdi¬ teljev', ali manjka tehničnih pripomočkov? Vse imamo in nimamo, vse je začetek, Ko¬ lumbovo jajce pa še manjka. Primerni posnetki z navadnim fotografič- nim aparatom s pomočjo filtrov in s pomočjo primerno izdelanih plošč so se dosegli. Uspehi so vredni vpoštevanja. Toda pri kinu, kjer je treba zopetnega proizvajanja, tak običajen proces ne zadostuje. S pomočjo filtrov se pri filmu doseže tri osnovne barve: modrovijoletno, modrozeleno in rdečevijoletno. Vse tri barve skupaj dajo pii primerni podlagi naravnim barvam slič¬ no sliko, toda težkoča je pri predvajanju. Iz¬ delali so za take slučaje aparate s trojnimi lečami, ki so razvrščene ena nad drugo tako, da padajo žarki vseh treh leč koncentrično na skupno točko tako, da se trojne slike med¬ sebojno popolnoma krijejo. Ta sistem je eden izmed prvih ter ima glavne težkoče v diferencah, ki nastanejo med premikanjem ene in druge slike in vsled senc, katere de¬ lajo poedine leče. Današnji tehnični pripomočki so sicer iz¬ ločili te napake v veliki meri, toda popolno¬ ma se to do sedaj ni posrečilo ter je pri vsa¬ kem predvajanju nevarnost, da se vsled kompliciranosti aparatov predvajanje pone¬ sreči. Nadaljni sistemi, od katerih so do sedaj znani štirje, stremijo vsi za tem, da aparate poenostavijo. Dosedaj so uspehi malenkostni. Največ izgleda ima aparat znamke »Nine- macolor«, ki se omejuje samo na dve barvi ter si pomaga s polpropuščajočimi ogledali. o ž° barvane filme, ki so barvani z roko ter večjidel prav nerodno in izdelani tako kričeče, da se mnogokrat izgubi oni vtis, ki ga dobimo pri navadnem črnosenč- nem filmu. Naravnobarvni film pa se ne raz¬ likuje mnogo od črnosenčnega, toda vtis sli¬ ke je prijeten za oči in osvežljiv za razpolo¬ ženje gledalca. Ker je proizvajanje filmov po sedanjem sistemu predrago in bi posetniki ne hoteli plačevati tako visokih vstopnin, si pomagajo filmske tvornice s tem, da prepojijo cele dele filma z enotno barvo, kot n. pr. pri po¬ žaru rdeče, pri pokrajinskih slikah zeleno, pri notranjih posnetkih lahno rjavkasto itd. Začasno se bomo morali zadovoljiti s temi pripomočki, dokler nam ne pomaga iz za¬ drege kak Edison ali moderni Kolumb. Prvotno omenjene iznajdbe pa se bodo upo¬ rabljale največ samo za znanstvene posnet¬ ke, ker je pri tem mnogokrat največje važ¬ nosti malenkostna razlika v barvi. Colombo Ceylon čaj ni samo kvalitativno najboljši, temveč nudi tudi to ugodnost, da vsebuje vsaka dvajseta doza dobitni listek, na temelju katerega dobi stranka lep 60 cm visok kip popolnoma zastonj. Štev. 28 . PROGRAM. Stran 3. | Ne zamudite ogledati si film SAN IN Z MAGDO SONJO. Danes sredo zadnji dan. ; iiiiiiiiimiiiiiiiiillllllllhiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilllll 12 . 13 . 14 . 15 . februarja. Sovražniki žensk Ruska družabna drama v osmih dejanjih. Film največje razkošnosti letošnje sezije. Naravni posnetki iz Pariza, Nizze, Monte Carin in Riviere. Film največjih lepotic, bogastva, razkošja, drama zabaveželjnega kneza Ljubimova in vojvodinje Aliče, orgije ruskih kurtizank, tra¬ gedija v igralnici Monte Carlo, ru¬ ska revolucija in vzbune, naravni vojni posnetki. PREDSTAVE: Delavniki popoldne ob 4., 34 6., 7. in 349. uri. Nedeljo dopoldne ob 3411. uri; po¬ poldne ob 3., V’5., 6., V 8. in 9. uri. V Specijalisfi. Pretekle dni sem težko obolel. Huda mrz¬ lica se me je lotila, več noči nisem spal in apetit mi je pošel. Ko se že nisem mogel več upirati bolečinam in mi je bila duša že na koncu jezika, sem naročil voz in sem se peljal k zdravniku. Mislil sem si: če že moram na drugi svet, naj gre vsaj ekspres¬ no. In zdravniki da se dobro razumejo na ekspres. Pridem k prvemu zdravniku ter mu povem, da sem zelo bolan in ga prosim, da mi pomaga. On mi pa razloži: »Ne morem ustreči Vaši želji, da bi Vas vsega preiskal, kajti sem Specialist le za bolezni na palcu leve noge in Vam zamo- rem svojo pomoč nuditi in Vas preiskati temeljito le na levem palcu. Poudarjam, da je to jako važen del telesa, kajti brez tega palca ne morete niti hoditi, niti stati. Kar se tiče drugih udov, pa se blagovolite na moje kolege špecijaliste obrniti.« Sezul sem čevelj na levi nogi in zdravnik je preiskal kar najvestneje palec ter se iz¬ razil, da je tam vse v redu. Da ni nobene nevarnosti za življenje. To izjavo sem vzel tolažilno na znanje, plačal 50 dinarjev in od¬ šel-k drugemu zdravniku. Ta mi reče: »Gospod, sem špecijalist za bolezni v de¬ snem kolenu. To je zelo važen del človeka in sem mneja, da vse bolezni izvirajo iz te¬ ga. Dovolite mi, da preiščem Vaše desno koleno.« Pokazal sem mu koleno. Zagotavljal me je, da je vse popolnoma v redu, da naj se le pomirim, ker ni nevarnosti; kajti ako je ko¬ leno zdravo, je brez dvoma zdrav tudi ves ostali organizem. Zdravniku sem se zahvalil in ko sem od- računal 50 dinarjev, sem se odpeljal domov. Če Ti je zdravje ljubo, pij dnevno čaj, priprav¬ ljen iz čajnih mešanic znamke „BUDDHA“, ki se dobe pri vseh trgovcih. kino Ljubljanski dvor TELEFON 730 iiiiiiiiiiiniiiiiiiiiuiiiiiiiiiHimiiiimHiiiiiiiiiiimiiiniiii Danes do sobote 14. februarja; H EN NY PORTEN v velikem monumentalnem filmu ZLATO TELE Življenska slika sreče, zlata in smrti v 6 zanimivih dejanjih. Film, ki ga občuduje celi svet! še ne videno v Ljubljani! Poleg Henny Porten nastopajo: Olga Engel, Colette Brettel, Johannes Rie- mann, Friedrich Kiihme in Albert Steinriick. Režija: Peter Paul Felner. Mladini vstop ni dovoljen! Predstave: ob delavnikih ob 4., Vi 6., Vi 8. in 9. uri; ob nedeljah ob Vil., 3., 345., 6., 348. in 9. uri. Predprodaja vstopnic od 10. do 12. in od 2. ure naprej. Rezervirajte si vstopnice! II. VELIKI iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiii Prekrasna drama iz ciganskega življenja v 5 dejanjih. V glavni vlogi najlepša žena Italije I. Almiraute Manzinni. Prekrasni so naravni posnetki in zanimive slike ciganskih navad in šeg. Film je posebno lepo glasbeno ilustriran. Pod vodstvom g. prof. Feršnika se svirajo odlomki iz oper: Trubadur, Mignon, Ciganski baron, grofica Marica itd. — Celo solo v 5. dejanju svira g. prof. Feršnik. Predstave ob: 344., 5., 7. in 9. uri. U Na splošno željo p. n. uradništva in dijaštva se vršijo od danes na¬ prej popoldanske predstave pri zni¬ žanih cenah. ELITNI KINO MATICA Mrzlica pa je naraščala, bolečine so bile vedno večje. Vsled tega sem pričel dvomiti v važnosti desnega kolena za človeško zdrav¬ je ter sem se napotil k tretjemu zdravniku. Takoj pri vstopu mi reče: »Ordiniram le za bolezni levega očesa.« Ko je preiskal oko, mi je prorokoval še dolgo življenje, ker da je oko zdravo. No¬ bene nevarnosti. »Gospod doktor,« — mu rečem, ko sem plačal 50 dinarjev, — »preiskali ste mi le¬ vo oko, moja duša pa mi čepi že na koncu jezika.« »Ah — tako — tedaj ne preostaja drugega, kot da obiščete špecijalista za jezične bole¬ zni.« Sklenil sem, da pojdem od zdravnika do zdravnika. Ko mi bodo preiskali vse orga¬ ne, bode že eden naletel na mojo bolezen, ter me pričel zdraviti. Odšel sem zato k četrtemu zdravniku. Ta je bil špecijalist za nosno duplino. Ko je ugotovil, da so nosnice zdrave, mi je re- Stran 4. PBOGKAH. Štev. 28 . r Pozor, pekarji! I DIASLAD in 5LADN0 MOKO (nn I pe I_ 1 (maltorin) najboljše sredstvo za pecivo ter 25% cenejše 'od konkurence nudi Tovarna diaslad in slada M. Zalokard.zo.z., Ljubljana-Vič I Odkar v. pralni prašek je perilo snežno belo. : Snaženje okenj in stanovanj j j VIKTOR TRAPEČARj Iljubljana, MESTNI TRG ŠT. 3.5 TOČNA STROKOVNA IZVEDBA! j kel, da sem najbrže tudi sicer prav zdrav in krepak. Plačal zopet 50 dinarjev in odšel s težkim srcem. Strah me je bilo mojega silnega zdravja. Šel sem od zdravnika do zdravnika. V treh dneh sem obiskal vse špecijaliste. Končno sem prispel do zdravnika za du¬ ševne bolezni, ki me je tudi proglasil za zdravega, kljub temu, da sem mu povedal, da sem bil že pri vseh njegovih kolegih. in ko sem porabil vse moje premoženje in si dal natančno preiskati vse ude in organe sem odšel zopet domov. Popolnoma potolaženo in pomirjen, — sem umrl naravne smrti, kot pravoverni vernik... Prevet us. Veseli kotiček. Izliod. Mlad gospod se dogovori z gospo¬ dično za sprehod. Ker pa je bilo baš slabo vreme, predlaga, da gresta v kino. »Ne, ne, v kino pa že ne, ker bodete tam gotovo po¬ stali nadležni in si bodete marsikaj dovolili«. — »Ampak kako le, gospodična, tega gotovo ne bodem storil, že radi ljudi ne, ki bodo sedeli za nama.« — »O, jej,« meni ona, »saj se lahko vsedeva v zadnjo vrsto«.. Vzrok. Očka, zakaj pa imajo vse banke zamre¬ žena okna?« Zato, da se gospodje bančni ravnatelji počasi na to privadijo!« Sprevodnik najde pri pregledovanju tret¬ jega razreda starega cigana stisnjenega pod klopjo. »Kje imate vozni listek?« »Gospod sprevodnik,« stoka stari, »ubog cigan sem, pa nimam za pot v Novo mesto, kjer se poroči moja hči. 1 ustite me ležati, dobri gospod — kontrolor me ne bo videl — ker se izpod klopi ne bom ganil. Sprevodnik se pusti preprositi, toda že pri prihodnji klopi najde drugega cigana. »Kaj pa je z vami?« Oni tam me je povabil na svatbo.« * Nekdo potoži prijatelju, da mu dolžnik neče vrniti posojenih 1000 dinarjev. »Toži ga!« Žal, ga ne morem, ker nimam pismenega dokaza!« »Piši mu, da naj ti takoj vrne posojenih 1500 dinarjev.« »Toda saj mi dolguje samo 1000 dinarjev!« »Saj to je ravno. Odgovoril ti bo ogorčeno, da je bilo samo 1000 dinarjev. Na podlagi tega odgovora ga lahko tožiš.« * »Živio, postal sem oče!« »Čestitam! Sporoči moje čestitke tudi tvoji gospej soprogi!« »Saj nisem neumen! Vesel bom, če ne bo ničesar zvedela!* * »Moj sluga je črnec. Preje je bil belo- kožec. toda od samega čakanja na plačo je postal že Srn!« IV. RAVNIHAR urar Ljubljana urar Sv. Petra cesta štev. 44. Specijalna lastna delavnica za precizna popravila ur in vsa v mojo stroko spadajoča dela. Najboljši šivalni stroj je edino le JOSIP PETELINC-a znamka GRITZNER IN ADLER za rodbino, obrt in industrijo LJUBLJANA Pouk v vezenju brezplačen, blizu Prešernovega spomenika VEČLETNA GARANCIJA. X OUIV v v vZCUJ u 1X1 Cx,JJlutCJI« Delavnica za popravila. Na veliko in malo. Tel. 913 4 Ideal Erika l/sak kupec referenca THE REX CO. Ljubljana, Gradišče 10 0d Minist. za trg. in ind. konces. krojna šolo Židovska 5. — Razpošiljanje in izdelovanje poljubnih damskih in .moških krojev. .- Tečaji za krojače, šivilje in nešivilje. Dva klativiteza sta se namenila k Rot- schildu, da ga naprosita za podporo. Medtem, ko gre eden po stopnicah v vilo, čaka drugi zunaj, da čuje rezultat. Že po nekaj trenutkih se prvi vrne. Začuden ga vpraša: »Zakaj si se tako hitro vrnil?« »Svetujem ti, da ti sploh gori ne greš — Rotschildi tudi že bankrotirajo!« »Rotsehildi bankrotni? Od kje veš to?« »Gledal sem skozi ključavnico in videl, da sta igrala dva na enem klavirju!« * »Sinko, obleci črno obleko in umij si vrat, danes gremo v opero!« Mama, ali imaš že karte?« Še ne. kupimo jih pri blagajni. »To ie preveč rizika. Predstavljaj si samo moj položaj: gledišče je razprodano, jaz ne morem notri — vrat imam pa vseeno umit.« Beseda. Družina sedi pri kosilu. Čebuljcek pridrvi zasopljen in vznemirjen ter zakliče: »Malo je manjkalo, pa bi dobil avto zastonj; vse je bilo odvisno od ene sa¬ me besede!« Gospa Čebuljčkova vzame nož iz ust in vpraša: »Od ene same besede? Pripoveduj, kako!« »Avto se je ustavil in niso ga mogli spra¬ viti v red. Lastnik se je jezil ter rekel: .Naj¬ bolje bi bilo, da ga vržem med smeti/ Hitro poseženi vmes ter pravim: ,Darujte ga meni P Pa mi je odgovoril: ,Ne!‘ Če bi rekel: ,Da!‘, pa bi bil avto moj!« Stara tovarna nogavic in pletenin Lastnik : Feliks Franzi, Ljubljana, Privoz št. 10 I Franzi 8 sinovi iiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiii Poštni predal 44 Telefon št. 425 Ustanovljena leta 1888 D R OETKER-jeva £ ZMES ZA KOLAČ Svetla glava Dobi se povsod ali pa tovarni J0S. REICH - MARIBOR Odgovorni urednik: Miroslav Matelič. Tisk tiskarne »Merkur« v Ljubljani. Izdaja konsorcij »Programa«.