67
Kmetijstvo.
Netopirji in njih korist za kmetijstvo.
Vsakdo  izmej „Novičinihtt čitateljev   gotovo   pozna netopirja.    Saj  letajo v vsaki slovenski vasi in stanujejo
68
večkrat v večjih množinah po duplih in pod strehami. Po dnevu ga ne vidiš, če ga kje ne prepodiš. Pravo življenje se netopirjem začenja še le zvečer. Zaradi tega je pa njih življenje le malo znano in malokateri kmetovalec ve, s čim se žive, in da on ima v navadnih netopirjih največje dobrodelnike.
Netopirji v velikih množinah pojedo škodljivih mrčesov. Koristni so posebno zaradi tega, ker letajo zvečer in po noči in torej lahko uničijo mnogo tacih mrčesov, kateri ta čas letajo okrog. Tičem se ti mrčesi navadno odtegnejo, ker so po dnevu dobro skriti. Tiči potem takem nikakor  ne  morejo   nadomestiti netopirjev.
Pri tem so pa netopirji še jako požrešni. Znan prirodoznanec je dal netopirju ne baš največje vrste trinajst majskih kebrov drugega za drugim, pa je vse pojedel. Ravno tako je tudi ta netopir pojedel jeden pot po dvanajst in več metuljev. Netopir pa ne poje celega mrčesa, temveč le mehkejše dele, trše pa pusti, in baš zaradi tega  pa  lahko take množine škodljivcev pokonča.
Netopirji imajo mej sprednjimi in zadnjimi nogami in repom jako nežno kožico, katera jim služi ne le za letanje temveč ž njo tudi, kakor v mrežo love razne mrčese. Jako spretno z gobcem vzamejo iz gub te kožice mrčesa, ko so ga vjeli in ga pohrustajo.
Netopirji precej dobro vidijo in jako dobro slišijo, kar jim jako pomaga pri iskanji hrane. Jako hitro zapazijo škodljivega mrčesa, ki jim potem ne uide. Posebno z dobrim sluhom večkrat zaslede mrčesa, katerega z očmi niti ne vidijo v temni noči.
Koliko koristijo netopirji, to se je pokazalo v začetku tega stoletja v Hanavu v Prusiji. Posekali so tam jako mnogo votlih hrastov, v katerih je prebivalo mnogo netopirjev. Delavci so po zimi te netopirje, ki so spali zimsko spanje, kar pobili. Nekateri netopirji so pa poginili od mraza, ko so jih ven pometali. V drevesnih votlinah so se torej lepo vkup tiščali in drug druzega greli. Slabe posledice tega dejanja so se pokazale.
Gosenice nekega ponočnega metulja so v velikih množinah se pokazale po Ustji v gozdu, pa tudi v sosednih vrtih in kmalu je drevje bilo golo. Poprej so netopirji preganjali te škodljive mrčese, da se niso j^reveč pomnožili. Pobirali so namreč tiste ponočne metulje.
Te gosenice so pa bile jako kosmate in jih torej tiči razen kukovice niso pobirali. Dlačice teh gosenic se rade odlomijo in padajo pod drevesi v travo ali pa plavajo po zraku. Ta dlaka pa ima neke ostre kljukice in se zadere torej globoko v kožo ljudem in živalim in vsled tega se pa koža vname. Seveda je še nevarnejše, če človek ali pa žival poje ali pa vsope take dlačice, kar se jako lahko prigodi, ker leže po travi in jih tudi veter raznaša po zraku. Marsikake bolezni nastanejo vsled tega, o katerih se potem zdravniki in živinozdravniki ubijajo glave, od kod da prihajajo.
Netopirje torej mora kmetovalec, gozdar in vrtnar prištevati mej najkoristnejše živali. Zatorej jih naj nikdo ne preganja, ako se naselijo  pod  strehami.   Kakor krti,
tako tudi netopirji nekako dopolnujejo delo koristnih tičev. Krt pospravlja škodljivi mrčes pod zemljo, do katerega tiči ne morejo, netopirji pa pobirajo tiste žuželke, katere letajo, ko večina tičev spi. Kdor jih preganja, dela tem živalicam krivico, sebi in sosedom veliko škode.