IZHAJA OD LETA 1959 LETNIK XXIV ŠT. 11
HRASTNIK, 10. 11. 1982
V prazničnem vzdušju ob rojstnem dnevu naše republike bodo znova zaplapolale zastave.
Z vsakim letom se sicer bolj oddaljujemo od krvavih in burnih let začetka naše socialistične revolucije, vstaje naših narodov ih narodnosti in njihovega boja in zmage nad fašizmom, bd let, v katerih se je rodila, zaživela in potrdila naša socialistična republika.
Ta leta, čeprav ostajajo za nami, so naše korenine, s katerimi smo neločljivo povezani, ki jih ne moremo in ne smemo zanikati, so in ostajajo del nas, naše bistvo. Dolge in. čvrste generacije so se porajale' iz teh korenin — tiste, ki so se strnile in bile zdesetkane v boju 'za našo pravičnejšo ureditev ih obračun z mračnimi fašističnimi silami, tiste, ki so vložile vse svoje napore v izgradnjo porušene domovine in tiste,‘ki so to. izgradnjo nadaljevale, dopolnjevale, do današnjega dne in za jutri, v katerega vstopajo nove — vendar spet naše generacije.
Dopolnili smo že četrto desetletje od izbruha vseh tistih grozot, ki si jih človek, ki živi v miru in svobodi, težko ali sploh ne more predstavljati.	:	~
Štirideset let je med nami in krvavim viharjem, ki je kosil cvet naše mladosti, ki ji ni bilo 'dano biti mladost; ko je nož, sekira ali ogenj -trgal tudi življenja nedolžnih bitij — otrok, ko je bil človek nemočen delček v igri
usode, ki se ni ozirala na pravičnost, na čustva, na nič —• pogoltnila je družine, vasi, tisoče, milijone usod ljudi, ki so bili naši.
Živeli so svoje' življenje in čeprav je bilo drugače, manj lepo od povojnega ali današnjega, so ga radi živeli. Toda, ko je prišel odločilni trenutek, je bil klic domovine, vera v pravičnejši in boljši jutri, v katerega je pozivala Komunistična partija Jugoslavije s tovarišem Titom na čelu — tista gonilna sila in neustavljiva moč, ki je premagala strah po, neznanem, pred izgubo bližnjega, najdražjega, pred trpljenjem, prelivanjem krvi in izgubo edinega, kar ti še preostane — življenja. Milijon sedemsto tisoč življenj našega naroda je bilo položenih h nogam naše domovine, za vse nas, k nam je danes živeti v sreči, svobodi.
Med nami so milijoni ljudi, iz katerih ne bo'nikoli izbrisan spomin na grozote, ki so se odvijale takrat.
Le katero pero bi lahko spravilo na papir težo vseh grozot, ki so se zgrnile na trpeče ljudi: matere, ki so jim množično odvzemali otroke, jih brezvestno trgali iz njihovih naročij, da so jih ubijali, mučili. in trpinčili po taboriščih, na vse tiste, ki so jim ubijali naj dražje pred njihovimi očmi, na mnoge ljudi, družine cele vasi, ki so jih'žive zažgali, odgnali v taborišča, kjer so od prestanega hudega, žalosti, bolečin in- trpljenja množično umirali, na vse
tiste hrabre, ki so jih nečloveško mučili z najgrozovitejšimi metodami, ki.si jih more izmisliti le mračen, bolan razum, na borce, ki so v hrabrih bojih prelili kri in darovali svoje življenje, na vse tiste nedolžne in zavedne milijone nič krivih ljudi, ki so. se odločili braniti svoje edino, kar jim je še preostalo — življenje.
Vsega tega se moramo spomniti tudi danes — številnih grobov, preranih in nasilnih smrti, velike rane naših narodov in narodnosti, tudi to je rojstni dan naše republike. Boj za obstoj je sicer nadomestila svoboda, a boj kljub temu ostaja, le da pomeni prizadevanja za ohranjanje in razvijanje tako težko pridobljenega, pomeni ustvarjalnost, produktivnost, rast in napredek. Svet se še vedno stresa v narodnih zatiranjih, boju za' osvoboditev, krvi, pokolih, krivicah. Zato tudi naš danes in jutri, čeprav sta svetlejša, nista brezskrbna. Zato je prav, da ostaja in živi v nas tudi naša preteklost, spo-šovanje in trajen spomin na tako številne žrtve, krvavi dayek za pridobljeno svobodo. Teža in bridkost teh spominov naj daje ton današnjemu in prihodnjim dnem, da nas ta spomin in spoštovanje nanj ohranjata na naži poti, ki smo jo tako vztrajno in ponosno gradili vsa ta desetletja :— za izgradjo našega sistema socialističnega samoupravljanja, neodvisnosti in suverenosti naže Jugoslavije.	.J.
Pravilno nagrajevanje - spodbuda za boljše delo
Y času, ko je v Ljubljani potekal H), kongres Zveze sindikatov Slovenije, je 'bila v naši delovni organizaciji sklicana irazšiirjena seja Izvršnega odbora konference OO -ZS 'DO, na kateri je -tekila razprava o nagrajevanju po delu. U-vodno misel o nagrajevanju je podal dipl. ing. Matos Mrcina in med drugim poudaril, da zakonsko določilo nedvoumno govori, da imamo delavci pravico do osebnega dohodka le na osnovi rezultatov živega idela in rezultatov ■ gospodarjenja z minulim .delom, ki se izkazuje v povečanem prihodku, dohodku itd. To pomeni, dokler ni dohodka tudi ne more biti osebnega dohodka. V čem se kaže delavčev neposredni - -prispevek k prihodku in dohodku? Odgovor na to vprašanje je zelo razumljiv ter logičen, v odvisnosti -od količine in kvalitete izdelkov ali storitev, ob tem da so stroški čim manjši. Navedeno je razumljivo in za vise tudi sprejemljivo. Težave se začenjajo pri merjenju Oziroma ugotavljanju navedenih prispevkov delavca po kriterijih: - ikcfličiina, kvaliteta, -gospodarnost-.
Če naj se - uporabi količinsko merjenje za ugotavljanje posamezne sestavine delovnega prispevka delavna, morajo ¡hiti praviloma izpolnjeni trije pogoji:
.določen mora biti pričakovan-cilj -oziroma rezultat kot normativ, ki daje pravico .do normalne, višine .osebnega dohodka,
40.KONGF&S
—	zagotovljen mora biti dotok podatkov, na podlagi, katerih je: omogočen o -obfj dkitivno ugotavl j a-nje doseženega prispevka,
—	v naprej morajo biti določena merila, 'na osnovi katerih je mogoče izračunati idelež delavca v skupnem .prispevku.-
. Ugotovimo, lahko, da je količinsko merjenje prispevka delavca izmed vseh možnosti; ugotavljanja najbolj objektivno in najbolj natančno. Merjenje kvalitete delovnega prispevka, se že ne da meriti z eksaktnimi merilnimi sistemi, čeprav -so metode,’ ki to omogočajo,. Za merjenje gospodarnosti pa veljajo enaki pogoji, kot Za merjenje' kvalitete; delovnega prispevka. ,
Vsi družbeni dokumenti (samo--upravni sporazumi, dogovori) zahtevajo, ’da izdelamo taka merila, da bo z. njimi -mogoče delavcu ugotavljati njegov pravi prispevek k skupnemu uspehu in s tem opredeliti njegovo delovno uspešnost, kot -osnovo za osebni dohodek. Načelno: o -tem ni nobenega dvoma, praksa pa kaže drugače.. Veliko je namreč delovnih nalog in opravil, za katere ni moč določiti fcriteri-jev, kiju lahko ¡bili merljivi na ta način. ‘
S problemi okrog ugotavljanja kriterijev, -se je srečevala tudi komisija za' stimulativni sistem nagrajevanja, ki naj bi v s-vojem predlogu ponudila ustreznejše, rešitve za odpravo, tjph problemov. O tem delu osebnega dohodka, to . je o stimulaciji bo. verjetno tekla tudi razprava, ki bo -sledila temu u-vodu.
■Na kratko so-¡bili navzoči seznanjeni tudi z delom Komisije za stimulativni -sistem magraj e vanj a, ki po sklepu delavskega sveta delovne organizacije pripravlja nov akt o stimulativnem delu nagrajevanja.
Glavna značilnost novega akta o stimulativnem delu nagrajevanja je -ta, da je večina delovnih nalog in opravil, vezanih na kriterij izpolnjevanja operativnih planov, posameznih temeljnih organizacij, in ta, da je večina delavcev, v novem. aktu vključenih ■ v skupino proizvodnih delavcev.
Komisija tudi predlaga, da je potrebno po sprejetju novega pravilnika o stimulativnem sistemu nagrajevanja, določila tega, dosledno, izvajati, spremljati nijeg-ovo izvajanje d-n.se. zavzetmati za stalno dograjevanje tega akta oziroma pravilnika.
. V razpravi, , v kateri, so -sodelovali, vsi navzoči je bilo ugotovljeno,) da je zaradi nepravilnosti pri vrednotenju, stimulativnega dela nagrajevanja v praksi,prihajalo do uravnilovke, saj smo isi s prilagajanjem kriterijev -pravilnika , o stimulatav-; nem delu nagrajevanja, poviševali osebne dohodke, ki pa niso bili odraz boljšega-dela.. Zato bi bilo. prav, da bi v bodoče večji, del osebnega -dohodka predstavljala analitična ocena posameznih -delov-;, nih nalog in -opravil, da pa bi bil stimulativni -del manjši in naj bi -bil, nagrada za res dobro opravi j el no delo.
H Nadalje so se. ra-zpravlj alci zaL ' vzemali tudi za možnost destimulacije.
.Poudarjeno je tudi bilo, da ob sprejetju novega pravilnika o- stimulativnem delu nagrajevanja ne smemo pričakovati višjih osebnih ■ dohodkov, kajti povišanje je možno samo na--.podlagi boljš-ih rezultatov dela. Nov pravilnik naj bi omogočal pravilnejše nagrajevanje med posameznimi delovnimi nalogami in opravili, to pomeni višji „osebni dohodek - tistemu, ki svoje delo opravlja boljše in. kvalitetnejše.
-Razpravljalen niso m-ogli „ mimo normiranja. Menili so, da bi mo- -rali tudi na , tem področju narediti korak naprej.
-Pogovor j e stekel tudi o možnosti drugačne samoupravne organiziranosti v .-delovni -organizaciji Steklarni Hrastnik, pa tudi o tem, da' bi bilo prav, da bi se v času, ko -poteka 10. kongres .zveze sindikatov Slovenije, pogovarjali budi o -odnosu -do dela, o boljšem, iz- -koriščanjiii, delovnega č-aisa, o tem kako -bomo" gospodarili v zaostrenih' gospodarskih pogojih, da bomo čim več doprinesli k izboljšanju stanja In si zagotovili nemoteno poslovanje.
-Na podlagi te razprave so 'bili-, sprejeti naslednji zaključki:
—: Ob prizadevanju družbenopo-. .litičnih organizacij ihS-sam-ouprav-n-ih ciganov smo prišli , delavci v . delovni, organizaciji, do spoznanj a-da stimulativni sistem -nagrajevanja ni v redu. Zato je -bila na predlog delavskega- sveta . delovne -.
ZVEZE SINDIKATOV .SJUOVENIIË
organizacije imenovana -■komisija, katere -naloga je- izdelava novega akta o stimulativnem načinu nagrajevanja.
Komisija, ki ,je bila v z-vezi s tem imenovana,, -opravlja svoje delo, tako da -lahko na tem področju -pričakujemo pozitivne spremembe.
Ker prihaja zaradi nepravilnega -razmerja med analitično oceno.. posameznih ..delovnih nalog in opravil in stimulativnim delom o-sebnega dohodka, -d-o uravnilovke, se -v prihodnje pristopi.k izdelavi novega Samoupravnega sporazuma o pridobivanju in. razporejanji! dohodka in delitvi isired-stev za o-sebne -dohodke,, ki naj zajema čim več elementov nagrajevanja,’ ki so merljivi i-n naj . predstavljajo, tudi pretežni del osebnega dohodka, stimulativni del -pa naj bo dodatek za -delavčevo nadpovprečno pridnost pri- del-u
—	Ba* bom-o natpo-diročjU'nagrajevanja s-tor-ili korak naprej, je potrebno ' čimprej zagotoviti -:U-strezno zasedbo službe študije dela v delovni organizaciji,- katere naloga bo stalno spremljanje in dograjevanje, tako pravilnika k> ■stimulativnem -delu nagrajevanja, samoupravnega., sporazuma o pridobivanju iii. -razporejanju dohodka in delitvi osebnih dohodkov, kakor tudi pravilnika o normiranju.
—	Razmisliti -pa velja tudi o pristopu k novi-, samoupravni organiziranosti, delovne organizacije Steklarne Hrastnik, vendar s poudarkom, da pri tem nikakor . ne sme priti do poslabšanja stanja na področju .samoupravljanja, kar pomedi, zagotoviti , vsaj takšne možnosti na tem področju, kakršne so trenutno.
Izvršni odbor .konference
OO ZS DO
Zavedamo se položaja, vemo tudi, kje je izhod
Naš. kongres naj ne bo; le poziv k odrekanju, čeprav je tudi odrekanje potrebno. Toda bolj kot glasnik pripravljenosti na žrtve, naj bo naš kongres znanilec akcije in organiziranih naporov za to, da nam odrekanje ne bo potrebno jutri. Le z boljšim delom in zavestjo, da smo sami odgovorni za svojo usodo, bomo zagotovili kontinuiteto «V: razvoju, je v uvodnem referatu med drugim dejal predsednik Zveze sindikatov Slovenije Marjan Orožen na 10. kongresu.
Več kot 700 delegatov, številni gostje iz domovine ih tujine se je udeležilo kongresa. Kongres sta pozdravila tudi Andrej Marinc, .predsednik ,ZK Slovenije m. Dii: šan Bogdan.ov, član predsedstva Zveze sindikatov Jugoslavije.
Po uvodnem plenarnem zasedanju -je . kongres delal, v petih komisij ah, Vsebinsko bogate,. temeljite ;in kritične razprave delega-tov so pokazale, da se še kako zavedamo težkih gospodarskih razmer, v katere smo zašli, da smo se -marsičemu . pripravljeni odreči, prevzeti, nase .breme stabilizacije, da pa to mora veljati za» vse; od delavcev v neposredni proizvodnji pa -do najvišjih- predstavnikov.
Na kongresu -se je še enkrat potrdilo spoznanje, , da sê iz težav lah-o . rešimo le ' sami, Ta pol je znana. več in. -'bo-lje. delati, ; varčevati z. vsem in -povsod;, bolj smotrno načrtovati, več- izvažati, združevati delo in sredstva povsod tam, kjer je to smotrno', -da.-se
dosežej-o, -boljši- proizvodni ip ekonomski učinki.
Delegati so v razpravah- dali poseben poudarek odgovornosti, j Odgovornost. je treba iskati tam, kjer .se -sprejemajo odločitve».in Se pripravljajo predlogi zanje. To pa pomeni, da.se mora delav.sko samoupravljanje še okrepiti, okrepiti pa se mora. in priti do izraza tudi samoupravna delavska kontrola.
, V. bitki za ... stabilizacijo pa mora posebno vlogo.; odigrati sindikat kot najširša» organizacija delavskega, razreda. In prav je, da,-sp spomnimo besed, ki jih je v pozdravnem govoru na kongresu izrekel Andrej Marinč: »V ustavi in zakonu o' združenem delu ter v nekaterih drugih dokumentih so opredeljeni- mesto, vl-oga, pravice in dolžnosti sindikata v izgradnji in razvoju .naše- socialistične skupnosti. Take vloge in pravde, doslej- še ni imel noben sindikat v svetu.« ■
Zato -naj. povzamem še besede,, ki jih je ob koncu kongresov rekel predsednik RS ZSS Marjan Oro.žen. »Na kongresu smo premišljeno, in stvarno ocenili gospo-, darske in politične razmere,, njihov vpliv na’ družbeni-in. materialni položaj'delavcev ili delovnih ljudi. Mislim /,da je t-o pomembno zagotovilo, da bomo dovolj :. močni,, odločni ’ in . pripravljeni soočiti se s konkretnimi pro- ■ blemi že jutri, ko se vrnemo vsak v, svoje delovno- okolje na delo. To pa je -tudi zagotovilo za to, da bomo 'sposobni vnesti. v - trenutno vzdušje med ljudi tisto, kar je naš kongres- tako jasno zrazil; to . pa je — zavedamo se položaja, toda vemo. tudi, kje je izhod,«
Beseda ima...
Informacija o zbiranju in porabi sredstev samoprispevka
Glasovali smo, združujmo in zgradili smo
— Malovrh—'Klančišar 837.749
Že v prejšnji številki smo zapisali, da je bil med delegati 10. kongresa zveze sindikatov Slovenije tudi član naše DO, Jože Vrtačnik. Ko je kongres délai v komisijah, je Jože' sodeloval v komisiji za uresničevanje politike gospodarske stabilizacije na socialističnih, samoupravnih, družbenoekonomskih temeljih. Vsebina njegove razprave je bila PRIZADEVANJA DELAVCEV STEKLARNE HRASTNIK ZA URESNIČEVANJE POLITIKE GOSPODARSKE STABILIZACIJE,' ob tem pa prikazal tudi .rezultate, ki smo jih dosegli na področju zmanjševanja porabe energije na enoto proizvoda. Po vrnitvi s kongresa smo ga'zaprosili, da nam pove še nekaj misli in vtisov s kongresa. Takole je pripovedoval:
»Strniti vse kar človek vidi, doživi, občuti v takih trenutkih je gotovo težko. Pa naj se omejim le bolj na osebne' vtise, kajti. vem, da ste o poteku, delu in zaključkih kongresa že veliko pisali. Morda ža uvod le to, pa naj zveni bahavo ali skromno, da. smo delegati iz Zasavja na kongres potovali z vlakom. Kasneje smo ugotovili, da so podobno ravnali še v nekaterih drugih regijah.
Poteih, ko smo uredili sormal-nOsti v hotelu, smo si še pred pričetkom kongresa ogledali Cankarjev dom,' saj večina nas, še ni videla njegovi notranjosti. Reči, moram, da je to objekt na katerega smo Slovenci lahko zelo ponosni, čeprav smo takole bolj potihoma razmišljali, da je le malo preveč razkošen.
Delegati smo še kaj kmalu spoznali med seboj. Delegati tudi ne bi bili pravi sindikalni aktivisti, če bi • svoje poslanstvo opravljali le na uradnem delu kongresa, . Z mnogimi delegati smo - si. 'izmenjavali izkušnje o delu iz, svojih sredin. Ugotavlja- , li smo, da je vse premalo, izmenjav, izkušenj med delovnimi organizacijami, ki pa bi v Sedanjem položaju še kako prav prišle. Sicer pa smo bili na kpn-gresu- zelo kritični. Kritična je ocena dosedanjega dela, • Morda bi med številnimi ugotovitvami povedal še, to, da realni osebni dohodki padajo predvsem tistim
DO, ki dosledno spoštujejo resolucij ske okvire.
Ker me sprašujete, kako je bila na kongresu sprejeta razprava, iz naše delovne organizacije naj povem, da je bila deležna vsesplošnega odobravanja, kajti razvidno je bilo, da se tudi v tako težkih pogojih z maksimalno angažiranostjo vseh lahko doseže dobre rezultate.
Kot delavcu Steklarne Hrastnik mi je bilo prijetno, ko je med prispelimi 250-timi pozdravnimi brzojavkami bila prebrana tudi tista iz naše DO.
Najbolj pa so mi v spominu ostali tisti lepi in veličastni trenutki ob koncu kongresa, ko je iz grl vseh nas zadonela pesem DRUŽE TITO MI TI * SE KU-NEMO.
M.
NOVOIZVOLJENI
ČLANI
REPUBLIŠKEGA
SVETA
ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE
^Delegati 10. kongresa ZSS so izvolili tudi novi republiški svet Zveze sindikatov Slovenije, V novem predsedstvu RS ZSS so:- Marjan Orožen, predsednik, Francka Herga,
, podpredsednica, Zdravko Kr-vina, sekretar, Branko Bernik, Janez Cigler, : Elizabeta Fon, Janez Gašper, Miro Gošnik, Mirko Gozdnikar, Franc Hribar, Milena Jurič, Vinko Kovačič, Ivan Kramer, Karel Kuzmič, Nevenka Lekše, Boris Lipužič, Srečko Meh, Brane Mišič, Marija Pukl, Milena Rojc, Drago Seliger, Jože Sintič, Rudi Peroci, Stefan Sobočan, Ružiča Spahič, Nela Žužek ■ fn Štefanija Žagmeister.
V letu 1978 smo občani Hrastnika na najbolj - demokratičen način' priznali, da je zadovoljevanje skupnih potreb v okolju, ikjer živimo — stvar vseh. Potrdili smo, da je- hitrejša posodobitev cest in javnih poiti ter razširitev . zmogljivosti otroškega varstva v naši občini skupni problem — problem vseh in vsakogar. Na referendumu dne 7. in 10. 12. 1978 smo se z glasovanjem odločili za uvedbo samoprispevka z .namenom, da bi na ta način združili sredstva za;
—	posodobitev in izboljšanje cest in javnih poti ter za zgraditev nove varstvene ustanovo ha Logu.
To obveznost smo sprejeli za dobo petih' let, prispevamo pa:
—	občani, ki imajo osebne dohodke iz delovnega razmerja po stopnji 1,5 % .od netó osebnih dohodkov;.
.—- obrtniki po stopnji 6 %;...č
—	kmetje po /Stopnji ’4,5 % 'in.
'1 %. '
Na. ta način bomo predvidoma zbrali 63,000.000 din steidstév, od po programu predvidenih 36,325.000 din..
Po prioritetnem redu je bilo dogovorjeno, da se prične najprej z gradnjo’ vzgojno varstvene ustanove. Investicija je bila zaključena 31; 3. 1982 in. je terjala skupno 35,983.528 din- Sredstev, S tem objektom smo zagotovili 152 novih mest ža sodobnejše varstvo in vzgojo naših najmlajših,, od tega 2 .Oddelka za dojenčke.
S posodobitvijo in izboljšanjem cest se je pričelo intenzivneje v lptu 1981, zelo pospešeno pa so se deja opravljala v letu 1982, 'tako da je po programu samoprispevka Ostala nerealizirana samo še obnova ceste'' Klemen—Griča, ki pa še predvideva še v tem letu in bo po. oceni terjala 1,022,985-din.
Posodobljeni so ’ bili naslednji cestni odseki 'V vrednosti.
—	Birtič—Cesta - padlih borcev
1,000.139 din :
Taborniška pót—Pot Franca Pušnika 1,734.309 din
—	Dol—Novi Dol 2,197.309 -din • — Rina-l-do—-Kolar 5,572.252 din
1 i'rH- Marno—Brezno 6,371.072 din
din
V -zaključni fazi pa so še:
—- Grajska poit (predračunska vrednost) 2,199.964 din
— Zdravstveni dom—¡Novi dom (predračunska vrednost)' 1,501.441 din
’ 1— Ceste na Logu in Novem Logu (predračunska vredn.) 1,819.252 din
Navedene vrednosti investicij ne vsebujejo stroškov odškodnin, ker. «o vsi občani zemljišča odstopili brezplačno in tudi ne predstavljajo dejanskih- stroškov. obnove;, ki-so višji, ker so za nekatere ceste bili uporabljeni tudi drugi: viri- sredstev (prispevki DO). Za izboljšanje cest in javnih, poti, kar j e. bilo tudi zajeto v programu .samoprispevka, pa so krajevne, skupnosti že prejele 1,850.000 din.
Investicije v ceste so že terjale 14,010.000 din sredstev samoprispevka, (Obveznosti za najete, kredite znašajo 5,900.000 din, 550.000 din znaša, še obveznost do krajevnih: skupnosti, predračunski 'stroški cest, kjer so dela v zaključni fazi, pa znašajo 5,283.487 din.
Kot je bilo omenjeno, je program, z izjemo ene ceste že. v‘celoti realiziran in. ito eno ■ leto pred iztekom obveznosti, plačevanja,' in sicér predvsem zaradi koriščenja raznih piremos Lit v enih sredstev, tako da bomo v letu 1983 nz saj m-oprispevka v glavnem vračali najete kredite in driuga premostitvena sredstva, ki so bila porabljena za izvedbo programa.
Zbori Skupščine občine -Hrastnik so o izpolnjevanju, zbiranju ih porabi sredstev samoprispevka razpravljali v septembru ter ugotovili, da se oba programa uspešno zakljuioujata ter da bodo vsa dela predvidoma zaključena eno ■lato pred zaključkom samoprispevka.
Da bi bili Občani Hrastnika čimbolj seznanjeni- z zbranimi in porabljenimi sredstvi, jé bil sprejet-sklep,, da se poročilo objavi v tovarniških glasilih ter drugih'glasilih 'Občine Hrastnik.
'Občinski oddelek' za občo - upravo
ZA DAN REPUBLIKE ISKRENO ČESTITAJO SAMOUPRAVNI ORGANI IN DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE TOZD IN DO STEKLARNE HRASTNIK TER UREDNIŠTVO GLASILA STEKLAR
REZULTATI POSLOVANJA JANUAR^SEPTEMBER 1982
Naše delo v besedah in številkah
Kljub vse bolj zaostrenim pogojem 'gospodarjenja, lahko za našo delovno organizacijo ugotovimo, da je do. sedaj uspešno prebrodila obdobje januar—september, tako da v sami proizvodnji ni prišlo do bistvenih zastojev, ki bi v večji meri vplivali na rezultat poslovanja.
Skupna proizvodnja obeh proizvodnih temeljnih organizacij je bila za 3 % večja kot jo je predvidel plan za devet mesecev. Določen izpad proizvodnje zasledimo v ročni in polavtomatski predelavi, saj je bila z 4.288 tonami' za 3 % nižja kot v lanskem enakem obdobju, kakor , tudi glede -na plan. Vzroki za nedoseganje lanskoletnega fizičnega obsega proizvodnje so v glavnem v manjšem številu brigad, nadalje v. zmanjševanju nadurnega dela, ter v povečanem številu izostanka z. dela. Avtomatska predelava steklene mase pa je kljub generalnemu remontú 40 t peči in na vseh proizvodnih linijah, ki so priključene na to peč, uspela s proizvodnjo na B banji povečati fizični obseg proizodnje na 17,856 ton. Oziroma za 4,72 %, kar je vsekakor uspeh. Nasprotno pa ugotavljamo za prodajo, da je bila ta nižja: za 3 % kot v enakem obdobju lani, oziroma da je bilo za‘ dobrih 100Ó ton gotovih izdelkov delanih na zalogo. Vzrok za. padec prodaje na domačem trgu je predvsem v slabšem odvzemu izdelkov prehrambene industrije, saj postaja zanje steklo kot embalaža predrago; Steklarna Para-čin pa je z instalacijo avtomatske linije, postala resen konkurent proizvodnji stroja H-28, čemur se bomo uspešno zoperstavili le s kvalitetno tér cenejšo proizvodnjo.
Precejšen izpad plasiranja naših izdelkov ugotavljamo tudi na tujem trgu. S planom, ki nam je bil postavljen, bi morali v letu 1982 izvoziti na konvertibilo za
9.085.000	$, kar je za 10 % več kot v letu 1981. Vendar pa nam
ZAHVALA
Hvala vam 'drage sodelavke in sodelavci v TOZD 4. pa tudi delav.ke iz TOZD 1 za izkazano pozornost in darilo, ki ste mi ga poklonih, ko sem odhajala v pDkpi. Še posebej se za trud zahvaljujem Jožefu Ržeku, Marinki Anžlgvar, Jožefu Godice-lju II, Rikiii Knezu in Bojanu Smodišu.
. Vsem vam želim zdravja in sreče pri delu pa veliko delovnih uspehov. '	- •	.-
Hvaležna Pavla Predovnik
trenutni rezultati kažejo, da smo v devetih mesecih izpolnili 'letni plan le z 63,40 %, oziroma, da smo izvozili za 5. 759.990 $. Izpolnili ter presegli smo za 12 odstotkov plan iZvoza na klirinško področje, vendar pa nam ta izvoz ne prinaša bonitet v obliki izvoznih premij, olajšav pri plačevanju določenih obveznosti, možnosti večjega izplačila osebnih dohodkov, kot izvoz na konvertibilno področje. Vzrok za izpad prodaje na konvertibilnem področju je predvsem zaostren gospodarski položaj v 'svetu. Tako nam ni uspelo prodati arabskih vrčev, prav tako ni uspel izvoz Irak za približno 1.000.000 $. Te vrzeli skušamo zapolniti z večjo organiziranostjo izvoza na druga konvertibilna področja ter s samoupravnim dogovarjanjem skupnega izvoza, kar pa v tem obdobju še ni povsem zaživelo.
Ker so,se med letom pokazale potrebe-po večjih sredstvih-glede investicijskega vzdrževanja ter vlaganja v investicije, smo v septembru'pristopili k izdelavi rebalansa plana. Z rebalansom smo povečali sredstva investicijskega
vzdrževanja za 20 milijonov, ter amortizacijo po povečani stopnji;, za 35 milijonov. Priložena tabela nam prikazuje uspešnost poslovanja. Celotni prihodek je za 1,6 % večji od planiranega za ob-kljub doseganjem ža slab odstotek nižjih cen od planiranih. Ker so porabljena sredstva glede, na plan nižja (75,86) kot celotni prihodek (76,62), se to pozitivno odraža na i doseženem dohodku (77,70) oziroma na primerljivem dohodku (77,50), čigar rast. nam po kriterijih družbenega dogovora o razporejanju dohodka- zagotavlja večjo možnost za izplačilo osebnih dohodkov. Večjo možnost nam daje tudi čimvečji. delež izvoza v celotnem prihodku. Tako ugotovimo, da le TOZD-1-ni prekoračila dovoljene mase za izplačilo osebnih dohodkov, predvsem zaradi njenega izvoza na konvertibilno področje, saj ima delež izvoza v celotnem prihodku v višini 52% in. na tej osnovi si je TOZD-1 povečala dovoljeno, rast osebnih dohodkov za dodatnih 17 odstotnih točk. Izvajanje tega dogovora še. kontrolira na nivoju delovne organizacije, kjer pa ma--
sa za osebne dohodke v tem obdobju ni bila prekoračena.
Glede izpolnjevanja družbenega dogovora o izplačilu sredstev za določene naloge, kot SO službena potovanja, reprezentanca, pogodbena dela, ugotovimo, da so posamezne temeljne organizacije že prekoračile: dovoljeno višino (TOZD-5), za kar bo potrebno podati ob koncu leta ustrezno obrazložitev ovzrokih kršitve dogovora. V ostalih temeljnih organizacijah pa bo potrebno v mesecih do konca leta z določenimi ukrepi zadržati dinamiko porabe teh'sredstev. Glede teh izdatkov lahko za našo delovno organizacijo povemo, da je bila poraba ie-teh v preteklih letih . zaradi slabih poslovnih rezultatov izredno nizka; predvsem pa nižja, kot je ugotovljena pri ostalih- udeležencih podskupine dejavnosti. Ta nizke osnova v nam danes zaradi sprejetega družbenega dogovora ne omogoča porabo v višini, ki Bi sičer bila potrebna za uspešnejše angažiranje na domačem in predvsem tujem trgu.
Zdenka Fabjan, oec.
FINANČNI REZULTAT POSLOVANJA JANUAR—SEPTEMBER 1982
	TOZD-1	TOZD-2	TOZD-3	TOZD-4	TOZD-5	DSSS	DO
Celotni prihodek	430.273.471	738.345.433	42.011.170	49.674.720	171.598.528	99.686.619	1;531.989.941
1982 c 1981	133.62	112.99	134.22	130.00	161.53	130.97	124.79
1982 : plan	77.18	7T.76	75.35	73.32	102.94	81,21	76.62
Porabljena sredstva	242.390.845	536.728.642	21.392.560	' 17.236.041	111.650.629	42.409.287	971.808.005
1982 :1981'	126.11	110.57	136.58	130.71	178.52	133.26	121.35
1982 : plan	72.66	70.91	84.86	76.22	120.18	89.56	76.01
Primerljivi dohodek	199.529.739	246.082.788	21.659.691	. 35.228.758	67.699.194	57.339.465	627.539:636
1982 :1981	146.90	124.32	133.95	134.57	. 135.51	129.28	133.40
1982 : plan	83.36	74.35	67.93 ¡	73.08	80.65	76.04	77.50
Dohodek	187.882.626	201.616.790	20.618.610	32.438.679	59.947.899	57.277.332	- 559.781.936
1982 :1981	144;74	119.96	131.86	129.74	137.20	75.97	131.25
1982 : plan	83,92	74.14	67.51	72.32	81.22	75.97	77.70
Splošna in skupna por.	29.685.956	36.823.567	3.496.480	5.966.082	13.493.523	9.977.246	99.442.855
1982 :1981	119.73	126.54	123.05	122.54	123.03	129.10	123.84
1982 :plan	72.26	81.28	60.22	71.60	76.83	74.91	75.67
Amortizacija po povečani stopnji	3.012.250	7.118.750	57.750	149.000	819.000		11.156.750
1982 :1981	• 	 • • -	98.38	m -- r—'rA-	. '		 ,	M— .	^ -	154.18
1982 : plan	66.22	25.00	25.00	25.00	25.00	t-1’ ■'	30.05
Del dohodka za DSSS	28.609.956	33.813.843	4.581.250	4.199.500	6.093.627	I' %	77.298,176
1982 :1981	116.78	146.78	166.40	133.78	116.93	1			131.82
1982 : plan	83.50	84.05	80.90	80.93	81.44	; <— . ■	83.27
Dosežen čisti dohodek	126.574.464	123.860.630	12.483.130	22.124.097	39.541.749	47.300.081	371.884.155
1982 :1981	157.21	113.95	124.31	130.17	143.71	129.38	132:66
1982 : plan	87.90	78.42	66.25	71.98	86.93	76.20	> 81.01
Del za osebne dohodke	83.382.563	84.988.676	10.386.626	18.844.149	31:869.280	42.685.708	272.157.001
1982 :1981	122.41	137.97	133.94	130.96	146.70	126.72	131.31
1982 : plan	70.93	77.75	70.93	74.31	83.72	76-.41	-75.43
Del za stan. prispevek	3.962.010	4.073.063	494.477	913.276	1.549.417	2.064.259	13.056.503
1982 :1981	• 115.32	127.02	123.05	121.89	136.45	116.91	122.09
1982 : plan	63.11	69.78	63.23	67.45	76.21	69.20	67.77
Ostanek čistega dohodka	39.229.891	34.798.892	1.602.027	2.366.671	6.123.052	2.550-.119	86.670.651
1982 : 1981	437.70	79.28	84.95	127.41	131.52	230.02	138.97
1982 : plan	194.64	81.33	46.87	58.86	113.68	79.10	109.72
Rezervni sklad	4.697.066	5.040.420	515.465	810.967	1,498.698	•• ~L.	12.562.615
1982 :1981	144.74	119.96	131.86	129.74	137,20	■ ' -* - w	131.47
1982 : plan	83.92	74.13	67.38	72.34	81.23	—	69.75
Poslovni sklad	32.472.575	28.073.972	786.562	1.158.204	4.058.854	§ •- V '—4—' • Hg	66.550.167
1982 :1981	832.38	73.36	61.94	121.39	132.78	■■ —■	140.25
1982 : plan	274.94	83.20	34.91	48.87	145.64	—	125.65
Sklad skupne porabe	2.060.250	'■ 1.684.500'	300.000	397.500	565.500	2.550.119	7.557.859
1982 : 1981	113.42	118.27	133.33	142.86	111.70	230.02	141.03
1982 : plan	75.00	75.00	75.00	75.00	S 75.00	79.10	94.28
BILO	JE NE
Morda je kdo izmed vsakodnevnih potnikov v zgodnjih jutranjih urah 25. septembra začudeno pogledal, ko je na hrastniško postajo zapeljal in tudi ustavil poslovni vlak; .vanj pa ^je Vstopilo dvainosemdeset potnikov.. Ne, ne! Niti enega poslovneža ni bilo med njimi, Ti potniki so bili izletniki tozda 1. Že dolgo prisotna želja obiskat Hišo cvetja,; videti muzej _ 25., maj se je tokrat uresničila. • .	_
Hitro' So minevale: ure vožnje do Beograda. Morda je k temu največ pripomoglo udobno potovanje, veselo razpoloženje in še kaj. Avtobusi podjetja TTG, ki so nas pričakali na železniški postaji v Beogradu, so nas odpeljali na' Dedinje;, Ura je bila o-poldne, ko smo vstopili v . Hišo svetja. Težko je opisati občutek .
Stojiš v vrsti,- vrsta se pomika proti grobnici, v Sebi pa čutiš neko napetost, nek čuden slovesen strah. Slednjič zagledaš, belo marmorno ploščo z napisom Josip Broz-Tito. 1892 - 1980 in nobene druge besede, ker te besede povedo vse, Tito je bil in bo ostal le eden.
Muzej 25,- maj, kamor nas je kasneje vodila pot, je od Hiše cvetja oddaljen kakih 150 metrov, brani pa nešteto štafetnih
Takole je spretni fotograf ujel v objektiv sicer le del izletnikov potem, ko so si ogledali spomenik neznanemu junaku na Avali
Še spominski posnetek pred Hišo cvetja
SODELUJTE PRI ZBIRANJU SLOVENSKE PRIPOVEDNE SLOVSTVENE FOLKLORE
■ V «akciji za ljudsko Slovstvo pri Inštitutu za slovensko narodopisje (Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnošit-ij jv Ljubljani'je v pripravi zbirka slovenskega slovstvenega filfelomnega gradiva (bajke, povedke, pravljice, smešnice, uganke!.pregovori),,pri kateri želimo dati prednost, novemii terenškemu gradivu, ,..
Prizadevamo si; da bi bila zbirka kolikor mogoče popolna/ zato se z zaupanjem in prepričanjem, da maš klic ne bo zaman, .obkačamb tudUnaicánjene bralce Steklarja z naslednjo . prošnjo':.
prosimo in vabimo vas, da bi bajke, povedke, pravljice, smešnice, uganke, pregovore in mogoče še kaj podobnega, kar Živi" v- vašem_okolju ali zgolj fe še v spominu, iž mladih dni, -zapisali m iposlali na Inštitut za slovensko narodopisje ha spo--daj. navedeni-naslov-. Veseli bomo, -če se bo Arhiv slovenskih .ljudskih pripovedi, ugank, pregovorov pri omenjeni Inštitutu obogatil z vašim prispevkom, Saj tO-pomem kamenček več; v moŽaiku~'slovenske kulturne — v tem. primeru slovstvene dediščine. Vaše delo bomo ustrezno' citirali in na primernem me-- stu poudarili kadar bo do predvidene izdaje pač prišlo.. .
Pri tem je treba opozoriti, da ne pridejo v poštev prepisi ali obnove te.istárib ablifc ljudskih pravljic, pripovedk ipd.,, saj te že. imamo 'na. razpolago .i-n jih bomo- vsekakor primerno upoštevali. 5
; druga možnost je ta, da nam sporočite naslove. Ij.udi. za kateire veste, da je z njimi ljudsko oziroma ustno oiziroma foh klomo„iBroailo še živi, Ób priložnosti bi jih obiskali sami in njihove pripovedi posneli na magnetofonski trak.
. . V vsakem primeru pa prosimo, da je naveden natančen naslov pripovedovalca, njegovi, rojstni podatki in poklic in prav tako našlov -in -omenjeni podatki zapisovalca ter'kraj in datum zapisa ozirOma pripovedovanja,
: Zanesljivo pričakujemo "vašo pošto in vas -v. tein upanju prav lepo pozdravljamo.
. ' Marija - Stanonik Inštitut: za slovensko • narodopisje, 7.RC SAZÜ,
61000 Ljubljana . Novi trg 3
PRIPIS UREDNIŠTVA - V	, | f
. K sodelovanju. vas vabimo tudi mi, in sicer, tako, da pri-, spevtee pošljete kar na nase uredništvo, Saj bi, tudi- mi z veseljem objavih drobce iz naše Ljudske zakladnice, nato pa j ib posredovali tudi .inštitutu.
palic, ki so jih mladi, kot simbol ljubezni: nosili tovarišu Titu za rojstni dan. V muzeju so predmeti, ki jih je tovariš Tito dobival v dar, a sam vedno poudarjal, da ti predmeti ne pripadajo samo njemu, temveč vsemu jugoslovanskemu ljddstvu.
, Organizator j e načrt potovanja' nadvse, skrbno, pripravil. Vanj je vgradil še ogled nekaterih- znamenitosti Beograda.
Obisk Avale, Kalemegdana, o-gled Skadarlij#;gji::in prijetno topel sončni dan se je že prevesil v večer. Zbrani pri' večerjij-oziroma po večerji, nismo mogli, mimo pesmi,, ki je bila, kot se je kmalu 'izkazalo, dobrodošla tudi ostalim gostom restavracij^. Potem, ko smo 'skupaj zapeli še od Vardarja pa do Triglava, smo še enkrat vstopili v avtobuse, ki so nas odpeljali na železniško postajo.
Morda je’ bilo v povratku domov manj razigranosti. Utruje-nost in spanec sta opravila svoje, zato pa je bilo več sreče in zadovoljstva, potem ko smo prispeli domov. V veliki meri za to pa gre zahvala podjetju TTG za brezhibno organizacijo, pa tudi prijaznosti in skrbnosti vodičem.
Po pripovedi Emila Beca zapisala Mili Kobal
Doslej več nesreč
Iz dela samoupravnih organov
ANALIZA POŠKODB PRI DELU od 1.1. do 30.9.1982
Vsa dejanja, ¡ki lahko preprečujejo telesne poškodbe, poklicne in druge bolezni v zvezi z delom; škodljive posledice za delovno sposobnost, zdravje ali življenje delavcev, lahko v najširšem pomenu besede štejemo za varstvene ‘u-krape in normative s področja varstva pri delu.
Izredno pomembna je tudi naloga’ delavcev v delovni organizaciji, da morajo varnostne-ukrepe.in normative nenehno dopoljevati v Skladu z izpopolnjevanjem in spremembami. tehnološkega in delovnega procesa.
Drugače ■ povedano, to pomeni,, da so varnostni uikrepi načihi'in sredstva za odkrivanje/ preprečevanje in odstranjevanje škodljivih vzrokov, ki omogočajo varno in zdravo delo delavca na delovnem mestu.
V obdobju od 1. 1. 1982 do 30.
9.	1982 smo v naši delovni organizaciji registrirali 128 pošikiodb pri delu, od katerih se jih je 14 ali
10,	-94 % zgodilo na poti. z dela oziroma na delo. Vse poškodbe šo lažjega značaja razen ene, ko je bila potrebna amputacija zadnjega členika sredinca desne roke, kar
smo prijavili tudi republiškemu inšpektoratu dela.
Zbrane podatke iz tabesl, ki- smo jih dobili z analizo ea devet mesecev v letu 1982 lahko primerjamo -s podatki v enakem obdobju lanskega teta. Ugotavljamo, da je število poškodb v letu 1982 večje za 18 primerov ali 8,97 a/o-;kot v letu 1981.	’■
Iz analize, ki je prikazana' tabelarično pa lahko ugotavljamo, da se vzroki in izvori ponavljajo. To je predvsem nepravilen delovni postopek oziroma malomaren odnos do dela, neurejen delovni prostor ali delovno mesto, urezi, udarci raznih predmetov in padci poškodovanca, 'ker bi lahko z malo več doslednosti pri delu v veliki večini odpravili.
Ko ugotavljamo izvore zaradi katerih pride do poškodb pri delu, ne moremo mimo podatkov, da je od 128 primerov poškodb pri delu kaT 90 ali 70,31 % poškodb na rokah in prstih - (urezi, vbod,-- opekline, udarci), prav zaradi neuporabe zaščitnih rokavic, čeprav vemo, da smo v -tem obdobju iz. skladišča pomožnega materiala dvignili 5.513 parov zaščitnih rokavic z namenom, da delavcem zavarujemo te dele telesa.
TABELA 1
Mesec	Št. nesreč	Od tega ■na poti	% ;	1	T 2	Q SNP 0	4	5	DSSS
januar	9	3 .	.33,32	4	2	| ’ 11	1	5	1
februar	24	5	20,83	7	10	— H	—	3	4
marec	IB	il	—	7	. 4	1	—	1	—
april	18	1	5,56	7	6	—	3	2	—
maj	17	1	5,88	4	9	—	1	1	2
junij	6	■ 2	33,33	—	2	—	—	4	—
julij '	15	1	6,67	5	9	—	—	1	— .
avgust	8	1	12,50	4	1	1	—	1	1
september	18	—		4	6	1	—	5	2
Skupaj	-128	14	10,94	42	49	3	5	19	10
TABELA 2
i3!*' Vzrok št.			Št. nesreč	% '
1.	Neurejen delovni prostor ali	delovno mesto	'27	21,09
2.	Poškodovana ali nezaščitena i	ielovrta		
	priprava oziroma naprava		13	10,16
3.	Neuporaba osebnih zaščitnih	sredstev	14	10,94
4.	Nepravilen delovni postopek		43	33,59
5.	Ostalo		31	24,22
	Skupaj		128 j	100
TABELA 3		TABELA 4		
I§ Izvor	-St.-nesreč' SH 91 Poškodovani §. e .
st.	. ..	. st. del telesa .	'v
1.	Udarci raznih		
	predmetov	30	23,44-
2.	Padec		
	poškodovanca	25	19,53
3.	Urez	41	32,03
4.	Opeklina	19	14,84
5.	Tujek v. Oko	7	5,47
6.	Štis-nina	6	4,69
	Skupaj	128	100
1.	Roke	49	38,28
2.	Prsti rok	27	21,09
3;	Noge	36	28,13
4.	Oko	7	5,47
5.	Glava	9	7,03
	Skupaj -	128	100
Služba varstva pri delu Milan Vrabič
DELOVNE OBVEZNOSTI SO KRŠILI
Disciplinska komisija DO Steklarne Hrastnik je na seji, dne
4.	10. 1982 obravnavala 27 kršitev delovnih obveznosti,
TOZD ročna in polavtomatska predelava steklene mase
Munih MURGIC je 2-krat neopravičeno izostal ž dela. Ker je delavcu že bil izrečen - opomin za podobno kršitev delovnih obveznosti mu je disciplinska komisija izrekla -prenehanje delovnega razmerja, pogojno za dobo 12 mesecev in 600 din pavšalne odškodnine.
Ljubimko KITANOVlC je 3-krat. neopravičeno izostal z dela. Ker mu je bil že izrečen opomin, mu je disciplinska komisija izrekla prenehanje delovnega razmerja pogojno za dobo 12 mesecev in 900 din pavšalne odškodnine.
. Živko RANKOVIČ ni izpolnjeval delovnih obveznosti, zato mu je komisija izrekla javni opomin in 100 din pavšalne odškodnine'.
Ivica, Dakovč je 5-krat neopravičeno izostal z dela, zato mu je bil izrečen ukrep prenehanje delovnega razmerja in 1.500 din pavšalne odškodnine.
TOZD avtomatska predelava steklene mase
Marino PIRŠ je neopravičeno, izostal z dela in se na delovnem mestu opijal ter se namenoma rezal po roki, zato mu je komisija izrekla prekinitev delovnega razmerja in 300 din pavšalne odškodnine.
Žlatimir TRAJLOVIC je ne- S opravičeno izostal z -dela. Ker mu je komisija1 ta sklep preklica nehanja delovnega razmerja pogojno za dobo 6 mesecev, zato mu je komisija ta Sklep preklicala in izrekla prenehanje delovnega razmerja in 300 din pavšalne odškodnine.
Munib HUZEJROVIC je pri- , hajal na delo z zamudo in nedovoljeno zapuščal delovno mesto pred pretekom delovnega časa, zato mu je disciplinska komisija izrekla prenehanje delovnega « razmerja, pogojno za dobo 12 mesecev in 300 din pavšalne odškodnine.
Franc KLENOVŠEK je iz de- ' loyne organizacije nesel PVC folijo, zato mu je "komisija izrekla javni opomin in plačilo folije.
Lidija GRGIČ je 2-krat neopravičeno izostala z dela, zato ji je bil izrečen javni opomin in 1000 din pavšalne odškodnine.
Friderik FELICJAN je pred pretekom delovnega dne prenehal opravljati svoje delo in je' razbil šipo, zato mu je komisija
izrekla javni opomin in povrnitev nastale materialne škode, Hana ClDlC je poskušala iz delovne organizacije odnesti PVG folijo, zato ji je bil izrečen javni opomin.
Delovna skupnost skupnih služb Jože JELAKOVIČ in Justina ROBIČ sta na delovnem -mestu med seboj fizično obračunavala, zato je komisija tovarišu Jelako-viču izrekla denarno kazen v višini 10 % mesečne akontacije o-sebnega dohodka in tovarišici Robič, denarn o kazen v višini 5 % mesečne akontacije osebnega dohodka.
Kršitelji, ki so lažje kršili delovne obveznosti
TOZD ročna ih polavtomatska predelava steklene mase Rado ORSAG, Irena KURENT.
TOZD avtomatska predelava steklene mase
Borka ODŽIC, Toplica MATIC, Ana KVAS, šalih JUSIC.
Po pritožbi delavca Dejana RADOČAJA je delavski svet TOZD dekorirnica s satinir-nico potrdil sklep disciplinske komi-. sije s pripombo, da sklep velja z dnem, ko imenovani prekine bolniški stalež. Dejan RADOČAJ je na delovnem mestu trpinčil učenca osnovne šole. Imenovani je tudi neopravičeno izostal z dela in delovno organizacijo med delovnim časom zapustil na nedovoljenem izhodu. Izrečen mu je bil že javni opomin. Tokrat pa mu je komisija izrekla prekinitev delovnega -razmerja in pavšalno odškodnino 300 din.
Prav tako je delavski svet TOZD avtomatska predelava steklene mase potrdil Sklep disciplinske komisije, ki je bil izrečen Cedu RITOVICU, ki je malomarno opravljal svoje delo in imel nekorekten odnos do predpostavljenega. Izrečen mu je bil ukrep razporeditve na dela in naloge delavca na kanalu za dobo 6 mesečev.
Tudi delavski svet TOZD ročna in polavtomatska- predelava steklene mase je potrdil sklep disciplinske komisije, ki je bil izrečen Samiru BOJKICU. Imenovani je v vinjenem stanju v samskem domu povzročil materialno škodo, zato mu je disciplinska komisija preklicala pogojno izrečeni ukrep prenehanja delovnega razmerja in mu izrekla prenehanje delovnega razmerja.
Podatke zbrala Jelka Urbajs Predsednik komisije Edi Gorenšek
Samoupravna delavska kontrola DO
Samoupravna delavska -kontrola DO je na 7. seji, dne 12. 10. 1982 obravnavala:
Priprave za Inventuro 1982 šO že: stekle
Imenovane so že Vse popisne komisije, ki že sestavljajo -svoje načrte dela. •
Samoupravni sporazumi o delitvi skupno ustvarjenega deviznega prihodka se ne izvajajo Ker je samoupravna delavska kontrola DO ugotovila, da se Sporazumi, ki so ¡sklenjeni z de-
lovnimi organizacijami■ s katerimi skupno nastopamo na tujem tržišču, ne izvajajo, je na to opozorila komercialno službo in jo zadolžila, da pnpravi obrazložitev s katerimi delovnimi organizacijami -imamo sklenjene Zgoraj imenovane sporazume irt zakaj se ne izvajajo.
Nekatera razpoložljiva, sredstva Za kilometrine, -reklamo, prevožene in reprezentančne stroške- ter stroške del po pogodbi so posamezne temeljne organizacije in delovna skupnost prekoračili
Kako bolni smo letos v resnici
Bolniški stalez v naši občim znova v porastu. Presežena razpoložljiva sredstva za zdravstveno varstvo. Zavest zaposlenih potrebno okrepiti. Sprejeti zaključki terjajo tesno sodelovanje vseh odgovornih in seveda učinkovito ukrepanje.
26.	oktobra je bil na pobudo s.. posveta poslovodnih organov OZD in skupnosti. in na podlagi sklepoy 6. seje OK ZKS Hrastnik organiziran . tematski razgovor o problematiki bolniškega staleža • v OZD in .skupnostih naše-občine. ■ Razgovora -so se udeležili predstavniki , občinške , zdravstvene skupnosti, tozda: zdravstveni dom Hrastnik, predstavniki družbenopolitičnih organizacij in strokovni delavci za socialno področje iri službe varstva.pri delu v delovnih .organizacijah. Podoben sestanek je bil že leta 1979, ko je bil bolniški stalez tudi sorazmerno \ vr-sok in je potem v naslednjih dveh letih padel, sedaj pa je .spet v bistvenem porastu..
Zaskrbljujoči podatki Dejstvo j.e, da ta porast , pomeni tudi bistven presežek sredstev, ki so na razpolago za zdravstveno varstvo občanov in -s' računa, da bo. znašal, primanjkljaj v zdrav-stvu do konca 'letošnjega leta kar okrog 1 milijardo (starih) din.
Predvideva pa se, da bo do konca leta . ta pijímá večji. ;
V	primerjavi z minulimi leti 'se postavlja - vprašanje: kako bolni smo letos v resnici in ali smo res bolj bolni kot na primer lani? Od leta 1977 -so v občini znašali izostanki ..zaradi bolniškega, staleža:
leta 1977 6,9 %, • leta 1978 7,6 %, leta 1979 8,0 %,-
leta 1980—1981 od 6,6 do 6,7 %.
V	prvem polletju 1982 pa je stalez narastel.v. občini, na 7,8 %, Za primerjavo: v Trbovljah znaša odstotek bolniškega staleža le mm Zagorju pa. 5,4 °/o. V prvem polletju letošnjega leta pa je naša občina v Slovenskem merilu tudi; med prvimi, desetimi občinami.
Če ob tem natresemo še nekaj številk; podanih v uvodni obrazložitvi na ;posvetu: bistveno naraščanje sredstev za nadomestila v primeru bolniškega staleža, če gre za nesreče pri delu, kar potrjuje, da so le-te v porastu, hitrejše naraščanje Staleža nad 30 dni in ' bolniške zaradi nege -družinskega člana, koriščenje, bolnišnic-; n ih zmogljivosti jo za 10 do' 20 % večje od lanskega, veliko pove
(Nadaljevan.ie s 6. strani)
. - SDK Trbovlje; je podala obvestil.' s katerim nas opozarjajo r.a prekoračitev 'stroškov. V razpravi je bilo izoblikovano . mnenje, da se zavedamo, da se moramo ravnati po določilih Družbenega dogovora, vendar ima naša DO ha voljo malo .sredstev, kajti tudi -v preteklem obdobju nismo .; teh sredstev koristili veliko, po predpisih . pa so - se ta sredstva še zm n nj šala- Mislimo, da stroški v primerjavi z realizacijo, proizvodnje 200 starih milijard letno, niso tako visoki. Tudi .v primerjavi, z ' ostalimi .udeleženci; v podsku-
tiidi podatek, da je bilo v prvih devetih mesecih letošnjega leta : samo v splošnih ambulantah .pregledanih 35.074 ljudi.
Kako s sredstvi v prihodnjem letu
Takšen zaskrbljujoč položaj postavlja tudi. povsem resno vprašanje: kako;. vnaprej. zagotoviti sredstva, če že samo za letošnje leto ugptavljamo, da lahko računamo. na izredno velik primanjkljaj. Ugotovi j eno.'j e bilo, da -so možnosti .zelo omejene: merila za solidarnost -so Zaostrena, na bistveno, prelivanje-sredstev v regiji ne moremo računati, v okviru Revirjev pa so sredstva za -solidarnost minimalna. V letu 1983 tudi ne bo mogoče uškati; rešitve v... bistvenb •povečani , stopnji, ker b.o le-ta. usmerjena z resolucijo. Eden od odgovorov je bil podan v -smeri uveljavljanja, svobodne menjave dela z združenim delom, za npr. rizične populacije.
Tudi stalež v Steklarni Hrastnik je znova v porastu -
Razprave in analize, ki so jih podali predstavniki zdravstvenega doma in. delovnih organizacij so nakazovale zelo podobne in tudi znane ugotovitve.
Naj glede na izkušnje in položaj v. naši delovni organizaciji izpostavimo . samo nekatera vprašanja in dejavnike, ki imajo svoj vpliv na bolniški stalež.
V Steklarni Hrastnik določen odstotek bolniškega' Staleža pogojujejo obstoječi pogoji dela, specifična delovna- mesta v ročni, polavtomatski in avtomatski predelavi steklene mase! Bistvena je tudi -struktura zaposlenih, ' saj opažamo med nekvalificiranimi in polkvalificiranimi -delavci dosti večji stalež;; kot v -temeljnih organizacijah, kjer prevladujejo KV in VK delavci Tu je tudi delež 50 % zaposlenih žena, pri čemer mislimo na delež bolniške za nego in. spremstvo,, čas.; nosečnosti in porodniškega , dopusta.
Ne da se 'zanikati, da nismo v - smeri prizadevanj za izboljšanje tudi marsikaj storili: doseženi so bili premiki pri izboljševanju delovnih pogoj ev, reševanju stano-vanjskih in življenjskih -razmer delavcev, :da ©mo naredili že prve konkretne premike za bolj kvali-
pini r,imamo veliko stroškov. ..Kljub .temu -pa je. Samoupravna delavska kontrola DO -opozori-| la porabnike sredstev za kilometrine, reklamo,. ;. prevozne; ih reprezentančne stroške ter Stroške del po pogodb:, da - sredstva, ki so prekoračila planirano ;,. vrednost- za osem mesecev, do .konca leta uokvirijo z Družbenim . dogovorom. Vse . stroške, ki pa ,šo. že. prekoračili- vrednost, . planirano za -leto .1982, pa koristijo čimbolj. racionalno.
l>o -zapisniku pripravila Jelka Urbaj-s
tetno in organizirano -zaposloVa- posameznih primerov, za koriščenje itd.	nje bolniškega staleža zaradi ne-
Uvedena je bila celo denarna ge otroka. Vprašljiva je upraviče-stimulacaja za nekoriščenje bolni- nost staleža delavke, ki ima si-škega staleža, saj smo bili v lan- cer šg kako drugače možnost ure-skem letu v položaju, ko se za-	j enega varstva d-oma.
radi' velike bolniške proizvodnja Ne moremo pa mimo dejstva niti ne bi mogla normalno odvi-	in takšna ugotovitev je bila po-
jati, če ne bi na nek način žago-	dana tudi na tem posvetu, da je
tovili prisotnost delavcev na de-	odločujoča zavest in morala lju-
lovnih mestih.. Nekajmesečni	di — tudi in predvsem na pod-
efekt tega ukrepa je bil zelo ve-	ročju vprašanja bolniškega stale-
lik, saj je stalež padel v nekate-	ža, kjer lahko celo ugotavljamo
rih delovnih sredinah tudi za	določeno krizo, neodgovorno raV-
10%. Za sedanji položaj pa ugor	nanje posameznikov in lažno šo-
tavljamo spet porast bolniškega	Udarnost ostalih sodelavcev tudi
staleža,:saj. -septembra dosega le-	do . prenekaterega vprašljivega
tos naj višji nivo ;— 11,11 % (lan- •	bolniškega staleža, ko se priča-
ski september 7,8 %). Torej kljub	kuje, da naj takšne primere ugo-
prej naštetim Ukrepom, izboljša-	tavljajo in odkrivajo, le posamez-
njem in 'napredku: bolniški -stalež	ne odgovorne službe, večina pa
in -kot .ugotavljamo, .tudi nesreče	pri tem stoji ob strani, ne ža ve-
pri 'delu,'-še 'nadalje naraščajo. dajočse, da gre ža naš skupen , ,	i-5o mm Jutri, za' naša skupna sredstva,
Zavest delavcev v krizi? .	naše delo in napore.
- Prisotni so -se strinjali, da je fjo-trebno spremeniti oziroma po- Zaključki
ostriti; odnos do koriščenja bol- Zaključki s tega posveta bodo niškega staleža, kar . seveda ne	posredovani vsem nosilcem akci-
pomend,-da -naj. bi to okrnilotstu- -je na t.em področju,' katere' podi pravice realno bolnih. Potreb- bud-nik'bodo organizacije sindi-no bo še tesnejše sodelovanje med kata. V sestavku pa naj' opozori-zdravs-tvom in Združenim delom. j mo ha nekatere bistvenejše:
Gre pa seveda tudi . za nasled- 1. Za-ukrepanje in zmanjševanje:	■	nje bolniškega'staleža je potrebno
m- da se poostri nadzor nad ko- aktivirati družbenopolitične orga-riščenjem bolniškega staleža. Z n-izacije, pobudnik akcije bo or-individualnirn spremljanjem pri-. ganizac-ija sindikata, merov . delavcev, ki stalež kori- 2. Krepitev zavesti delavcev v stijo, naj se ugotovi in preanali-	zvezi z odnosom delavcev do bol-
zira tiste, pri katerih je stalež po-	niškega staleža. Pri tem 'je pogost ali še celo sistematično po-	trebno vzpostaviti neposreden stik
navija v določenih presledkih.	z delavci, jih obveščati, podrob-
Pri tem naj bi po zaključkih ^	nej e seznaniti s problemom. Ob
tega-posveta odigrala svojo vlogo	tem je treba graditi .tudi na več-
tudi samoupravna delavska kon-	ji odgovornosti, obveščenosti in
trola.	ravnanju vseh nad rejenih delav-
Nespoštovanje zdravniških	cev. .;
navodil oziroma zloraba odsotno- 3. Svojo vlogo morajo odigrati sti z dela je v novem zakonu o ,	tudi kadrovske in socialne siuž-
delovnih razmerjih opredeljeno	be.
kot kršitev, za katero'se-lahko iz- 4. Poenotiti je potrebno krite-reče ukrep prenehanja delovnega	rije za zdravstveno' organizacijo,
razmerja.	uveljaviti svobodno menjavo de-
-Bistveno je tudi spoštovanje	la z OZD izven prispevne stop-
samoupravnega sporazuma o po- - -nje. ,
go j ih in načinu zdravstvenega 5. Poostriti kontrolo nad bolni-varstva '. izven območja - samo- . škim. staležem. upravne, . interesne zdravstvene ~	6. Poglobiti medsebojno pove-
skupnosti- zdravstvenega zavaro- .zavo med odgovornimi dejavniki: Vanja, ki ji delavec pripada. Gre' družbenopolitične - organizacije, namreč -Zato, da mora biti naša. združeno delo, zdravstvo, v skup-zdravstvena organizacija obvešče-- nem cilju -— izvrševati naloge in na v roku 3 dni, če je delavec ukrepe za zmanjševanje bolniške-koristil bolniški s-talež-v drugi ga staleža.
zdravstveni skupnosti.	7, Konkretneje izvajanje nalog
— Gre tudiciza ustrezno opre- na področju boja proti alkoholiz-delitev. nekaterih .vprašanj v sa- mu.
moupravnih aktih oziroma spo- 8.. Objavljaiije delavcev, ki so
štovanje in'izvajanje le-teh. De- - v bolniškem staležu.
lavee, -ki je podal napačne po- 9. Večji premiki na področju
datke'oziroma je ie-te zamolčal, nagrajevanja pri delu.
naj Za tako kršitev “tudi ustrezno	Po zapiskih z razgovora
odgovarja. -	pripravila:'
. — Potrebna bo tudi opredelitev '	. .Referent za socialno delo
ZAHVALA
. Ob bpleči-izgiibi našega dragega brala
JOŽETA STOPSNŠKA
se iskreno .zahvaljujemo vsem, ki ste sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, miu darovali cvetje in vence in ga sprem:;; na -;' -h-jego-vi: zailn-jj'.ppli.
■- Lepa hvala govorniku, moškemu'pevskemu zboru in godbi na .pihala Svobode II za~. žalpetinlke- in poislovrlh-e ..besede. Po-šehno so zalivaijujemo l'OZD energetika s .lčijušavTiLČarsko dc-., l.av.nico. iu 'sindikalni 'organizaciji -DO Stekiaine HrastnA.
-Najlepša.'hvala .tudi stanovalcem samskega doma ža mat-e-rial no pomoč.	''It';	.Vsi njegovi
Oktober -
mesec požarne varnosti
Iz novega zakona o stanovanjskih razmerjih
Nenehen tehnični napredek in stalen- gospodarski vzpon prinašaj ta s seboj tudi mnogo nevarnosti, .zato ugotavljamo tudi številne požare z ogromnimi škodami in tudi s človeškimi, izgubami, tako doma kot po svetu. Pri tem pa se še vse. premalo zavedamo, da mora tudi varstvo pred požarom slediti vsem oblikam družbenega razvoja. Zavedati se moramo, da si sodobne tehnologije ne moremo predstavljati brez uporabe vnetljivih, lahko vnetljivih, eksplozivnih, strupenih in drugih nevarnih snovi. Uporaba teh snovi in sodobna urbanizacija z visokimi stavbami, velika uporaba plina ter kopičenje velikih materialnih dobrin in ljudi v velikih objektih čedalje bolj povečujejo stopnjo ogroženosti zaradi požarov in zahtevajo nenehno skrb za ustrezne varnostne ukrepe.
Nedvomno sodobni -razvoj terja, da se .naselja še bolj razširijo, ne le po širini, temveč tudi po višini. Toda vprašanje je, aii takšen razvoj naseljih spremljajo tudi ustrezni ukrepi zaščite pred morebitnimi požari in drugimi nesrečami. Tu so predvsem mišljeni požarno varni. gradbeni materiali in nadomestna stopnišča.
V naši samoupravni socialistični družbi bomo lahko dosegali potrebne in ustrezne rezultate pri stopnjevani požarni „varnosti le, če bomo omogočili, in - skrbeli za nenehno kroženje splošnega znanja o požarni varnosti v okviru
st.arši—otroci—šola—organizacija združenega dela—starši, in v da okvir nenehno vključevali mladino, kot poznejše delavce starše-in občane.
To začetno znanje bi morale dopolnjevati pri svojih učencih, dijakih 'osnovne in srednje šole v obsegu znanja, ki bo potrebno bodočemu delavcu v organizaciji združenega dela. Tako pridobljeno, znanje pa spet mora henehno krožiti v družini na otroke, na drugi strani pa na občane, kajti ne smemo prezreti, da je prav požarno varstvo izredno pomemben del družbene samozaščite in obrambne sposobnosti.
Posebno pozornost pa je treba posvetiti sodobni tehnični opremljenosti, ki naj bi se nenehno krepila v skladu z razvojem industrije in občine ter na podlagi temu izdelanimi programi.
Zaradi navedenega naj bo naloga IGD DO Steklarne Hrastnik, da še nadalje posveča vso skrb ; strokovnemu usposabljanju gasilskih kadrov, kot izvajalcem ob morebitnih nesrečah in profesionalizaciji gasilcev. Posvečati vso, skrb nabavi sodobne težke gasilske mehanizacije (avtocister-ne, kombinirani yoz, lestve). Na--bavi zaščitne opreme ga silcem-reševalcem (ognjeodporne obleke, dihalne aparate), osebne opreme, skupne: opreme ter kemičnih gasilnih sredstev..
SVD
Milan Vrabič
Konec septembra je skupščina SR Slovenije sprejela nov zakon o stanovanj skih razmer jih (objavljen v uradnem listu SRS št,- 35 z dne 11 oktobra 1982). Zakon začne veljati 11. novembra letos, in z njegovo uveljavitvijo, preneha veljati dosedanji zakon o stanovanjskih razmerjih iz leta 1974.,
Novi- zakon prinaša nekatere spremembe,in novosti, s katerimi bi želeli seznaniti tudi naše de'-lavce, zato bomo temu zakonu v tej in naslednji, številki Steklarja namenili nekaj prostora.
Za stanovanje se šteje 'Skupina prostorov, namenjenih za stanovanje, ki sp praviloma gradbena célota in imajo poseben vhod. Po zakonu pa se za -stanovanje štejejo: prostori za začasno bivanje, na primer na gradbiščih, samski, dijaški, študentski domovi in domovi za ostarele občane, kakor tudi prostori, ki so v skladu z zakonom opredeljeni kot, prostori, ki se v-sezoni ali od časa do časa uporabljajo za počitek in oddih.
Imetniku stanovanjske pravice, ki se jé nastanil v domu za ostarele občane, lahko stanodajalec odpove!stanovanjsko razmerje, če jé imetnik stanovanjske pravice pismeno izjavil, da se je nastanil v domu z namenom „stalnega bivanj a. in če s to izjavo soglaša tudi pristojni organ skupnosti socialnega skrbstva in pristojni organ doma za ostarele, v' katerem se je nastanil. Če pa imetnik stanovanjske pravice prekliče izjavo, mu je stanodajalec dolžan v enem letu od dneva prejema preklica izjave priskrbeti primerno stanovanje.
Pravice do - stanovanj so različne:' Novi zakon razlikuje med tistimi, ki sp imetniki, stanovanjske pravice in tistimi, ki so -imetniki: pravice do uporabe stanovanja. Stanovanjsko pravico je namreč mogoče pridobiti na- družbenem stanovanju, pravico do uporabe stanovanja pa na stanovanju, ki jé v .zasebni lasti.;:
. Poleg : imetnika stanovanjske pravieé 'Opredeljuje zakon še dve kategoriji: uporabnike stanovanja in stanovalce.
Za uporabnike se štejejo še: zakonec, otroci, posvojenci, starši, posojitelji imetnika. stanovanjske pravice ali njegovega zakonca, tisti, ki jih je imetnik Stanovanjske pravice dolžan vzdrževati, po zakonu in tisti, ki najmanj dve leti živijo z imetnikom stanovanj -
ske pravice v ekonomski skupno-
sti.
Tem uporabnikom dodaja novi zakon še enega: za uporabnika se namreč šteje tudi „oseba, katere dalj časa trajajoča življenjska Skupnost z imetnikom stanovanjske pravice ima po zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih enake pravne posledice kot zakonska zveza.
Za sostanovalce pa se poleg uporabnikov stanovanja štejejo tudi druge osebe, ki stalno stanujejo z imetnikom 'stanovanjske pravice: podstanovalci in člani njihovega družinskega gospodinjstva, ki z njim stanujejo.
Stanodajalci so: delavci v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, delovni ljudje, občani in stanovalci v samoupravnih interesnih stanovanjskih skupnostih, družbenopolitičnih skupnostih in druge pravne osebe, ki so pridobile pravico1 razpolagati s stanovanjem.
. Pravico dajati stanovanje v uporabo drugemu občanu imajo tudi občani, ki so lastniki družinske stanovanjske hiše ali stanovanja kot posameznega dela stavbe.
Občan sme imeti stanovanjsko pravico le na enem stanovanju. Kdor uporablja več stanovanj, mora v 30 dneh, odkar je pridobil stanovanjsko pravico oziroma začel uporabljati več stanovanj, sporočiti za stanovanjske zadeve pristojnemu občinskemu organu, na katerem stanovanju bo obdržal stanovanjsko pravico.
Če oseba tega ne sporoči, odloči: o tem, katero stanovanje bo uporabljal, stanovanjski organ, ki določi tudi rok, v katerem je potrebno izprazniti -druga stanovanja: -
■ Zahtevo po izpraznitvi: stanova-nj a/lahko poda; ‘pri/ stanovanj-skem . organu tudi krajevna in stanovanjska skupnost in vsakdo, ki ima pri taki' izpraznitvi pravni interes. :.
Tudi, -če skleneta dva imetnika, stanovanjske pravico zakonsko zvezo, morata v roku 30 dni pristojnemu stanovanjskemu organu sporočiti, na katerem stanovanju bo eden izmed njiju obdržal oziroma pridobil stanovanj sko pravico Oba zakonca pa lahko obdržita stanovanjsko pravico na svojih stanovanjih, če sta obe stanovanji neprimerni za njuno: ‘skupno bivanje.
($e nadaljuje)
ZAHVALA	.	,
. . K:cia usoda nam je. vzela-iz doma našega predobrega mo; ■Za, ata, srna. tasta in starega ata
FRANCA KLENGVŠKA-CENETA
Iskreno Vse za/hivaljujemp l.olelkHvp Stdklafn.e: Elra-šon	go-
vorniku; gcčfj.i in pevcem ža .spremstvo .na"’njegovi zadnji poti.
-Slskreno. .se .zahvaljujemo vsem sodelavkam in. sede;avcenn, številnim ‘prijateljem, in športnikom,- ikf so zasuli njegov .prerani greh-z venci ih cvetjem ter vsem vam, ki ste ga na njegovi zadnji poti spremili v ,fa‘ko - velikem številu igr nam v teh težkih utah -stali ob -strani. -
. Gloibplko užaloščeni
žena Ana,- hči Renata z družinb, hči Petra iti mama Erna
Novo v knjižnici Hrastnik
Tokrat se 'je na nasiti knjižnih policah. pój avilo kar precej* novi-tet, tako da bo kar težko izbrati najbolj zanimive. Pa (poskusimo!
Najprej je tu knjiga Vojimira Šolbajiča JUDJE IN IZRAEL, ki je že zaradi aktualne' teme, ki jo 0-bravnava, vredna vse naše pozornosti. Zadnjih nekaj -mesecev, podobno kot že večkrat po letu 1947, so pogledi svetovne javnosti znova uprti proti območju Bližnjega vzhoda; proti . prizorišču nove iz-raelsko-áralbske ' vojne, najdaljše in najbolj krvave doslej, z največ žrtvami nad nemočnim civilnim prebivalstvom, spopada, ki je pri-, nesel novo zamgoslavje izraelskega orožja in na drugi Strani veliko .tragedijo pregnanih' Palestincev, ki so' jih .v najtežjih trenutkih pustili na cedilu domala vsi arabski zavezniki. Kako ¡¡e to .mo--goče? Od kod majhni izraelski državi tolikšna moč ? Kaj jo žene ' v nove in nove pohode proti arabskim sosedom, ki še nikoli v zgodovini niso bili talko nesložni? '
Obsežno publicistično. delo Vo-jimira Šobajiča Judje in Izrael daje odgovor na ta in še mnoga druga zapletena vprašanja,.-ki.'si jih danes zastavljamo kot zgroženi, nemočni opazovalci. Kolikor seseda ne mo,re dati vseh odgovorov, pa knjiga razkriva ozadje prastarih trenj in sporov, zunanjih interesov, pritiskov in vmešavanj, kar vse lahko pozornemu bralcu pomaga, da si sam ustvari celovito podobo dogodkov ..v tem delu sveta.
S tem namenom je avtor naj -prej segel v . davino preteklost-, k izvoru in bMični zgodovini Judov,- spregovoril o obdobju grške, in rimske prevlade v Palestini ter o več valovih razseljevanja Judov po vsem svetu v prednjih -sto--letjih; V nadaljevanju je-'opisal še razvoj sionističnega gibanja, nastajanje Izraela in iœraelskp-arab-ske.vojne,.izraelske- politične skupine téîr še posebej poglavitne notranje in zunanjepolitične problème sodobnega Izraela. Čeprav je Šobajič v uvodu in še .pozneje večkrat poudaril, da ni zgodovinar in da njegoyo délo nima znanstvene veljave, je več kot očitno, da je izvrsten poznavalec zgodovine in razmer ha Bližnjem vzhodu. Knjiga je ' še toliko pomembnejša in. zanimivejša, ker je delo', domačega avtorja.■
Z romanom ŽIVI IN POMNI smo dobili v slovenskem pie vodu pomembno delo ' sovjetskega pisatelja .¿Valentina Rasputina. Pisatelj, ki živi. v rodnem; fakntsku, - je s svojo stvarno in umetniško prepričljivo pripovedjo zaslovel tudi izven meja SZ. Njegova dela prevajajo v .jez-ike vzhodnoeivrapških : držav, njegove knjige so izšle tu- ■ di v ’Franñrj-i,- ZR Nemčiji- in- Švici : Po jmhenju-večine kritikov je prav-. z romanom »Živi in pomni« ..postal .pomembno -ime v sodobni sovjetski -književnosti- '
' Roman pripoveduje zgodbo o sovjetskem vojaku Andrfeju, ki jè-dezertira-1 iz bolnišnice, čeprav se je vse dotlej, 'dela tiri 'leta -mi p01, pogumno-bojeval na fronti Nje- ‘ gova vrnitev v sibirsko vas nad reko Angaro je nenavadna, vendar ni ušel iz strahopetnosti, am-
pak zaradi ljubezni.';'Za njegovo . skrivnost dolgo časa ve samo njegova žena' Nastjona, 'ki niti za hip ne : pomisli, da mu V breizhodnem položaju ne bi stala zvesto ob strani, saj je -to njen mož in ga ima rada. V. skrivališču doživi njuna ljubezen naj višji -vzpon, vendar je prav v njej'že' tudi kal tragičnega razpleta.
-Roman .je 'Silovita .pripoved jo Andreju in' Nastjonr, življenju ; ih ljudeh .s Brinške vaš j mèd vojno, o v-ojni, ' življenju ' in smrti. Vse je napisano prepričljivo,* stvarno, močno in v mirnem, a intenzivnem tonu, brez najmanjših tendenc ipo črno-belem upodabljanju življenja in drUiabanih tokov. Nâij-večji Rasputindv usipeh V' tem ’delu je podoib-a-glavne junakinje, čtt-" doviito čiste, preproste in neomajne, polne vdanosti; zaupanja, požrtvovalnosti m ljubezni, njena tragedij-a pa je v 'tem, da silne življenjske preiptoušnje'' presegajo njeno moč. Avtor je v nekem pogovoru rekel, ‘da bi. jo šel iskat' na konec sveta briše z f njo oženil,, ■čebi .le-vedel, da živi,' .:
Še na eno knjigo bi vas radi o-pozOirili: ha krimiiialkd -z naslovom GOSTIŠČE HIBISCUS. Delo sta napisala dva avtorja: Pierre Boilleau im Thomas' Narcej-ac,' zanimiv' pisaltélj-ski par, ' pri čemer velja bme-ttiti, ' da;'-jfe‘ Boileau pô stroki filozof, kar dajie njunitti dolom poseben pečat. -Predvsem sta oba Francoza zaslovela kot soav-tonj a.-svojevrstnih /kriminalnih r-o? manov, ki v prvi vrsti temeljijo na psiholoških -osnovah . oziroma na dobrem poznavanju -skritih notranjih vzgibov, ki so bodisi spodbuda bodisi, posledica .zločinov, ki jih 'Opisujeta. Njuni romani so doživeli že . številne prevode in 'filmske priredbe: med d-nigiin so zbudili ' zanimanje' tudi takšnih’ režiserjev. kot ‘. sta : velika mojstra Olojuzot ih Hitchcock.
‘Prizorišče - pričujočega- romana je imenitno --gostišče Hibiscus ifelk-je na mondeni Ažurni obali. Tam preživljajo svoja zadnja leia -premožni upokojenci' in re'htahji- v vsem razkošju ih udobju, ki jim ga zagotovi Tajo- zajetni ’bančni -računi. V ta bogato plačani mir pa se nenadoma, naseli- nemir: bogataši so začeli drug za drugim umirali, navidezno-naravne smrti, Saj ni bilo -mogoče odkriti',1'kdo -izmed prebivalcev ¡razkošnega penziona bi utegnil biti' morilec, V' Hibi-sou-s-u narašča -napetost, ki jo: pisatelja stopnjujeta ne le z opisova-nj-em skrivnostnih dogodkov, ki vznemirjajo ' bogate/ 'upokojence, ampak tudi s poglabljanjem v mišljenje in ..čustvovanje teh o-semdesetletnikov ■ olbieh spolov-, ki ■jih ta-rejo .najrazličnejše Bolezni m skrbi, znajo' pa se tudi imenitno : kratkočasiti -in si izpovedovati ljubezen.' Kot 'se' za dobro kriminalko spodobi, se šele na koncu pojasni, Zakaj' 'šoi Umirali bogati starčki- i-n' starke: -na drugi svet jim: jë" pomagala 'glavna medicinska sestra', ki' sti jo poidkupili 'neučakani dediči in- sorodniki,
Marija Vučetič”
Najcenejše knjige
Tako kot vsako leto bo Prešernova družba tudi letos ob obletnici rojstva dr.. Franceta Prešerna, izdala svojo . »REDNO LETNO KNJIŽNO ZBIRKO«, ,ki jo v množični nakladi dvajset tisoč izvodov, po zares dostopni .ceni prejmejo:-člani- in .drugi .naročniki —¡bralci -Prešernove družbe: •
1.	Prešernov koledar za leto 1983 (z 'barvnimi reprodukcijami pdlilčnega slovenskega slikarja Nikolaja Omerze in raz--movrstni-mii drugimi 'zanimivostmi)
2.	¡Pologa Škrinjar PAVLA/ povest
3.	Miran Ogrin: "PO STOPINJAH ALEKSANDRA VELIKEGA, potopis '
4.	Ži-vojiin GavrildvičiTG-MANCI, roman
5.	Mira Ružič: BITI ALI NE BITI, knjiga proti- oilesnaževa-vhjiii- in- za varlsitvo akolj a
6.	Aleksander-Car-dell: M0RTYMERJBVI,ramah — nagradna knjiga— (brezplačno, jo prejmejo -člani Prešernove družbe,' jki.so poravnali članarino do 30. ,6. 1982), “
Gena vseh; šestih, v platno vezanih; knjig je 850 dinarjev (z| nagradno knjigo) oziroma 700 dinarjev (brez nagradne knjige). C.ena vseh 'šestih knjig , v mehki '(broširani) ' vezavi-'pa- je 500 dinarjev (z hagradho «knjigo) ozironia 400 dinarjev (brez •nagradne knjige).	-	. ,	.
Vsem, ki »Prešernove -zbirke« še niste naroči!! pri poverjeniku Prešernove družbe a!i v knjigarni, .priporočamo, da to čimprej storite, lahko tudi,.s spodnjo'naročilnico.
NAROČILNICA
Naročam letno .knjižno zbirko Prešernove .¡družbes Prešernovim koledarjem .1983:	.
1.	vezano"-v platno — z pagra-dno knjigo	.. 850 din
2.	vezano v platno — brez nagradne knjige	700 din
3.	broširano — /. nagrad-no' knjigo	- 500 din
4.	broširano .brez , nagradne knjige ,	400 din
Knjige mi pošljite na ha-slov:
Naročnino bom poravnal
a)	po povzetju
b)	V zaporednih mesečnih'obrokih po najmanj 200 din
Datum:	■ .	Pbdpis:
Naročilnico izpolnite, odrežite in pošljite: na. naslov: Prešernova založba,-Ljubljana, Borseit-ova 27. ■	.
OBVESTILO
krajanom Krajevne skupnosti Hrastnik Spodnji del, Podkraj, Krnice — Savna peč in Dol pri Hrastniku
Na podlagi večkratnih razgovorov na Oddelku za notranje zadeve1 Skupščine občine Hrastnik, .'Avtobusnim- podjetjem Izletnik Celje in Krajevno skupnostjo 'Hrastnik: — Spodnji-del, 'za ureditev avtobusnih prevozov, na relaciji 'Železniška- postaja—Dol in Obratno, smo prejeli aeTavtobusnega podjetja Izletnik Celje dopis'naslednje vsebine
Krajani ¡Spodnjega dela Hrastnika, 'lahko koristijo mesečne 'vozovnice na relaciji Železniška postaja—Dol in obratno Za ceno 22 .di-ii za oibe smeri.'Mesečne vozovnice -izdaja’poslovalnica Izletnik pri Križišču.-.
Mesečne vozovnice se-- dvignejo za/hajmanj '5 voženj za . Obe smeri. Ce se ne ikoiri-stijov določenem■ mešeeh se lahko ’preniesejo ,na drugi mesec. ■
. Vozovnice"veljajo; samo -za prevozništvo IžTetnik Celje.
Vse nddaljhije- ihf-o-riHacije-iprejmete v poslovalnici Izletnik pri-Križišču ali ha sedežu krajevne skupnosti Hrastnik— Spodnji del Vlgradu — bivša uprava Steklarne ¡Hrastnik.'
' Tajništvo krajevne skupnosti Hrastnik — Spodnji del
Kdaj in kako do pokojnin
tri čeibr.tiue, vendar' najmanj ena tretjina' delovnih let, si pogojem, da je imel . pred invalidnostjo j izpel-njeno tudi gostoto zavarovalne dotoe (deteti odstavek 27. člena).
Ne glede ña določbe prejšnjega', odstavka pridobi pravico do invalidske pokojnine:
1.	Zavarovanec, ¡ki jo postal invalid ¡pred dopolnjenim 21. letoin_ starosti, če . je bil na dan, ko je postal invalid, zavarovan - in je i-me'1 vsaj 9 mesecev zavarovalne dober .
2.	zavarovanec,.ki je postal:invalid pred dopolnjenim- 30. letom starosti in 'je z,íedñim šolanjem po dopolnjenem. 20. letu starosti pridobil strokovno izobrazbo kva-i’ lificiranega delavca oziroma srednjo ali višjo strokovno izobrazbo in je opravljal dela in naloge, ki-so ustrezale pridobljeni strokovni izobrazbi, ne izpolnjujejo pa pogojev iz pirvega odstavka tega člena, če je 'bil zavarovan najmanj eno leto in bil dan, ko je postal invalid v delovnem razmerju oziroma jet biil obvezno zavarovan na kakšni drugi-podlagi;
.3. zavarovanec, ki redno dela manj kot poln delovni čas, če- je pri njem z dopolnjeno pokojnin-’ siko dobo krita najmanj ena tretji-* na delovnih let s pogojem, da je imel v zadnjih 3 letih pred invalidnostjo vsaj 18 mesecev zavarovalne dobe.
61.	člen
Z delovnimi leti v smislu 60. ciéña je mišljeno število polnih let v razdobju od dneva, ko je zavarovanec dopolnil starost 20 let, do.'dneva, ko je postal invalid.
Zavarovancu, ki serije ' po... dopolnjenem 20. letu starosti redno šolal in si je s takim šolanjem pridobil višjo ali .visoko strokovno izobrazbo, se upošteva čas šolanja, tako da sé :ti®temu, ki je pridobil višjo strokovno -izobrazbo, štejejo delovna- leta od dopolnjenega 23. leta starosti, tistemu, ki jé pridobil visoko -strokovno iz-" obrazbo, pa od dopolnjenega 26. leta. starosti do -takrat,, ko je postal invalid. •
62.	člen
ki m uje -bila zaradi nezmožnosti potrebna stalna nega in pomoč, .ali da’je mogel negovati troje o-troik, ki izpolnjujejo pogoje; za pridobitev, in, uživanja 'družinske: pokojnine po 130., 131. in. 132, členu tega statuta.
Ce žavarovknec, ki je 'imel telesno okvaro pred začetkom zavarovanja, ki ni vplivala na njegovo delovno zmožnost, postane invalid zaradi poškodbe izven dela ali Bolezni, pridobi pravice, ki u-strezajp ' skupni invalidnosti, čeprav vpliva', na -skupno : invalidnost tudi prejšnja telesna okvara, če’ ge v,‘zavarovanju dopolnil dobo iz 60.'člena tega statuta.
Zavarovanec — vojaški vojni invalid .in mirovni vojaški invalid, pri katerem je po vstopu v zavarovanjenastala invalidnost,, na katero je vplivala budi vojna oziroma vojaška invalidnost, pridobi -pravice tudi tedaj, če je kot invalid dopolnil dobo iz 60 člena tega statuta v zavarovanju z delovnim časom, ki je po izvidu in Ugotovitvi invalidske -komisije u-strezal njegovi pred ostali delovni zmožnosti.
64. člen
Zavarovanec, pri katerem nastane invalidnost TI. ali ITI. kate-gorije invalidnosti, preden dopolni zavarovalno in pokojninsko dobo, ki sta pogoj za pridobitev pravic, pridobi pozneje pravice iz' invalidskega zavarovanja, ko dopolni predpisano zavarovalno- ih-pokojninsko dobo v zavarovanju z delovnim časom, ki ustreza nje-; govi preostali delovni zmožnosti, vendar najmanj -s polovico polnega delovnega časa. -
Čas zaposlitve š skrajšanim- delovnim ..časom se. šteje .v primerih iz prvega, odstavka tega člena v zavarovalno dobo, , kot- da bi bil zavarovanec delal poln delovni čas. .
• Za izpolnitev pogojev zavarovalne in pokojninske dobe po prvem -odstavku tega člena se računajo delovna leta do dneva nastanka invalidnosti. :
c)	Pogoji v primoru • nesreče pri. delu ali poklicne bolezni.
V kratkih izvlečkih iz’ Statuta invalidskega, in pokojninskega zavarovanja si danes še poglejmo nekaj določil, v zvezi z delovno zmožnostjo delovnih, invalidov ter pogoje za invalidsko pokojnino.
57.	člen
■ ¡Drugo ustrezno -delo. so dela - in naloge, ki jih je delovni . invalid zmožen opravl-j ati dotočen delovni čas, primeren preostali delovni zmožnosti, z normalnim delovnim učinkom in .delovnim naporom, ki ne poslabša njegove invalidnosti.
Preostala delovna zmožnost, za drugo ustrezno delo je podana, če lahko delovni invalid brez poklicne rehabilitacije', opravlja drugo ustrezno delo najmanj polovico polnega delovnega časa, ali če se s poklicno rehabilitacijo lahko u-sposobi, da ga opravlja poln delovni čas.:
Pri ugotavljanju drugega ustreznega dela je treba . upoštevati strokovno in | splošno izobrazbo, delovne izkušnje in osebne lastnosti delovnega invalida.
2. Invalidska pokojnina
A. POGOJI ZA INVALIDSKO POKOJNINO
a)	Splošni pogoji
58.	člen
Pravico do invalidske ¡pokojnine pridobi zavarovanec, ki postane:
1.	Invalid 1 kategorije 'invalidnosti;
2.	invalid III. kategorije invalidnosti, nezmožen za svpje delo"'in brez poprejšnje poklicne rehabili-. tacije nezmožen tudi za drugo u-strezno delo, ki mu ni zagotov-’ Ij ena poklicna rehabiirtanij a;
3.	invalid. II. in III. kategorije: invalidnosti, brez poprejšnje poklicne rehabilitacije zmožen za drugo ustrezno delo, 'ki mu ni zagotovljena ustrezna zaposlitev, ker je star nad 60 let (moški) oziroma nad 55 let (ženska);
■ 4. vojaški vojni invalid od I. do VI. ¡skupine, ki ne, more ,več o-pravljati svojega dela nad polovico- polnega delovnega, časa, ne glede na to, ali izpolnjuje pogoje za poklicno rehabilitacijo oziroma zaposlitev.
59.	člen
Zavarovancu iz 4, točke 58. člena, tega statuta se,prizna na njegovo -zahtevo namesto invalidske, pokojnine pravica do poklicne rehabilitacije oziroma zaposlitve, če izpolnjuje. zaj to pogoje, predpisane za' druge zavarovance-iiivalide.':
b)	Pogoji v primeru bolezni ali poškodbe izven dela
60.	člen
če je. 'invalidnost posledica bo- ; lezni ali poškodbe izven dela, pridobi zavarovanec pravico do invalidske pokojnine:
1. Če so pri njem z dopolnjeno pokojninsko dobo - krite najmanj. tri četrtine razdobja od dopolnjenih.najmanj 20 let starosti do in validnosti (delovna leta) - ali • 2. če so pri njem z dopolnjeno , pokojninsko dobo krije manj kot
Pri računanju razdobja zadnjih 5 oziroma .10 .'let pred invalidnost---jo, v katerem mora imeti zavarovanec ’ določeno 'zavarovalno dobo v smislu 2. točke prvega odstavka
60..	člena tega statuta,' se nn vštevajo obdobja, ko zavarovanec, ni bil v zavarovanju, pa je:
1.	dobival starôstnp.pali mvalid-’ sko pokojnino;-
2.	dobival oskrbnino -v zveži s poklicno rehabilitacijo ali začasno nadomestilo v zvezi s pravico do zaposlitve po tem 'statutu ;
3.	bil prijavljen skupnosti za zaposlovanje, kateri: se je prijavil v 30 dneh po prenehanju delovnega raizmerja. . V tem primeru se za vsako posamezno prhkmitev zavarovanja, podaljša 5 oziroma 10-letno razdobje nazaj največ za dve leti;
4.	služil v JLA vojaški .rok ali bil na vojaških vajah ali udelže-' ned ljudskega odpora;' .,.
5.	prekinil delovno razmerje zaradi nege svojega -do 15 let starega otroka ali -starejšega otroka,
. ..	65. člen
Če" je invalidnost posledica nesreče pori delu al'i poiklibne. bolezni, .pridobi 'zavarovanec ...pravico do invalidske pokojnine ne glede -na pofcojndhško dobo.
66.	člen
Če zavarovanec, ki je imel telesno okvaro pred začetkom zavarovanja, ki hi vplivala ha nj ego-vo" delovno zmožnost, postane invalid- zaradi nesreče pri .delu .ali poklicne bolezni, pridobi pravico,' ki- ustrezajo skupni invalidnoišti,
' čeprav na- to- skupno invalidnost tudi prejšnja ¡telesna okvara.
Zavarovanec — vojaški vojni invalid m mirovni vojaški invalid, ki postane "invalid zaradi - nesreče pri delu ali poklicne bolezni, pridobi pravico glede na skupno invalidnost, čeprav je vojaška invalidnost vplivala. na delovno zmožnost.
č) Spremembe v "invalidnosti
67.	člen.
Če se. delovnemu invalidu, ki je pridobil pravico do poklicne rehabilitacije ali zaposlitve, že ugotovljena invalidnost poslabša, : ali pa 'nastane nov primer invalidnosti za-raidi bolezni ali. poškodbe izven dola, tako da. izpoln juj e) o- por goje za invalidsko pokojnino, pri-: dobi pravico do te -pokojnine, če na dan -nastanka spremembe v ja-valTdhošlk' izppjnjujie; Judi druge jmgSXBfZ?gíjgsgíípravice do invalidske pokojnine. .
Za izpolnitev pogojev iz prvega odstavka tega člena, se pri nezaposlenih delovnih invalidih računajo delovna Jeta do dneva pričetka uživanja oskrbnine oziroma začasnega nadomestila, v
Delovni invalid II. ali III. kategorije invalidnoisti, ¡pri. katerem je invalidnost posledica nesreče pri,delu. ali: poklicne .bolezni; pridobi na podlagi nastanka spremembe v invalidnosti v primerih iz prvega ¡odstavka tega člena pravico do invalidske pokojnine ne glede ■ na to, aili.izpplnjuje tudi pogoje.
68.	- člen
Če ¡se je invalid. I. ¡kategorije zdravstveno stanje toliko izboljšalo da je postal zmožen za delo in stopil v delovno razmerje ali začel opravljati-dejavnost, na podlagi katere je zavarovan s časom, M ustreza' njegovi delovni zmožnosti, kasneje- pa se mu invalidnost. -Znova poslabša ali nastane nov. primer invalidnosti, se mu štejejo delovna leta .za' ugotovitev pravice do pokojnine do dneva na-stanka prve invalidnosti. ''
Delovnemu ¡invalidu I. (kategorije -invalidnosti, ,, iker' je pridobil pravico do invalidske pokojnine, se naknadno dopolnjena zavarovalna -doba upošteva za odstotno -po-. večanje že odmerjene pokojnine, lahko pa zahteva. ponovno odmero pokojnine, ob upoštevanju naknadno doseženega osebnega dohodka. ,
69.	člen
Če se pri ¡delovnem invalidu II. •ali. III.. kategorije invalidnosti,: ki je kot 'invaliidski upokojenec za-: varovan za • tolikšen 'delovni čas,-kot ustreza njegovi preostali de-lovni zmožnosti, poslabša prej u-gotovljena invalidnost ali nastane nov primer invalidnosti, ki ima za posledico spremembo kategorije invalidnosti, še odmeri nov 'znesek že priznane invalidske pokojnine. ---
Pri. odmeri nove pokojnine se. čas, ko, je bil..invalidski' Jupokoje-' nec v. izavarovanjU, šteje v. zavarovalno dobo in za -povečanje odstotka invalidske pokojnine."
. Delovnemu invalidu IL. ali'':III. kategorije invalidnosti, ki je kot invalidski , upokojenec zavarovan za tolikšen delovni čas, kot ustreza njegovi preostali delovni zmožnosti, se v primerih:iz prvega odstavka-tega člena, .če upokojenec to zahteva in je zanj ugodnejše, znova odmeri invalidska pokpjnir ha.
Če invalid II. ali III. kategorije invalidnosti,: ¡ki je - pridobil pravico do invalidske-¡pokojnine po 58.
. členu tega statuta, ponovno stopi v delovno .razmerje ali začne o-pravijati samostojno dejavnost s tolikšnim .delovnim časom, kot u-streza njegovi preostali delovni zmožnosti, lahko pridobi na podlagi takega zavarovanja pravico do starostne pokojnine..';
In memoriam
BREDI in MAJDI
Na bližnjem zvoniku je lira odbila eno čez polnoč. Cesta 'je bila skoraj prazna. V stoenki, ki je . hitela v noč je bilo pet mladih src. Smeh na ustih, vedrina v učeh, veselje v prsih... Im zakaj ne? Le pred dobro uro je Majda sklenila svoj 20. rojstni dan in praznovanja še ni konec. Natanko čez pet mesecev bo svoj 20. rojstni dan praznovala tudi Breda, Kje bomo takrat praznovali t|| so veselo načrtovali.
Avtomobil je puščal bele preki- . njene črte za seboj. In naenkrat je črt zmanjkalo ... Ceste tudi. Strahovit pok je utišal: pesem, motorja. Od poskočnega avtomobila je ostala le še kopica zmeč- , kane pločevine.
Majda in , Breda ne bosta več praznovali rojstnega dne: Zanju se je čas ustavil za vedno: 16. oktober 1982 ob 1 in 30 minut.
Skozi megleno sobotno jutro še. je z neverjetno, naglico kot moreča bolečina širila vest o strahotni prometni nesreči, kliše je zgodila .pbnoči med Zidanim mostom in Rimskimi Toplicami.; Marsikomu so se zarosile oči. Pri Opresndkovih - so žalovali še za očetom. Pri Ramšakovih niso verjeli.- Tudi mi smo se težko sprijaznili s to kruto resnico.
Mlajša Breda, po poklicu sicer konfekcionarka, se je zaposlila pri nas pred dobrimi tremi leti.. Majda, ki je kortčala šolo za prodajalce, pa je prišla k nam prvega aprila letos. Obe sta delali v slikarnici. Tu sta se spoznali, spoprijateljili in odšli skupaj — v smrt:
Tako podobni sta bili svojim vrstnicam. Brezbrižni, vesele narave in obe sta imeli radi družbo. Tistih nekaj mladostnih težav sta zanemarjali ali pa sta jih znali prikrivati. O njih nista mnogo govorili. Več sta imeli povedati o prešemosti mladostnega življenja. Predajali sta se mu iri jemali kar jima je nudilo. Za resne stvari bo- vsekakor še dovolj časa. Prav zaradi takšnega gledanja na Svet sta bili- nekako prirasli k
srcem sodelavk. Ljudje, predvsem mladi so ju imeli, radi.
Tisto sobo zvečer je bilo v Mladinskem centru povsem drugače. Mladi niso plesali in tudi glasba je le tiho zvenela v polprazen prostor. V ponedeljek so ju sodelavke zaman pričakovale. Vedele sb, da jih ne bo. Tema razgovorov'je bila povsod ista: ‘tragična smrt dveh mladih življenj. Brede in Majde ne bomo več videli.
Molče ih v velikem številu smo ju pospremili na zadnjo pot in v tako prerano izkopan grob. Veliko mladih je prišlo na .pogreb. peš:
Počivajta v miru' in naj vama bo lahka domača gruda; V jesensko popoldne smo ju pospremili k zadnjemu počitku z bolečino v prsih in .solznimi očmi, v katerih je kot: siva koprena bledela slika dveh nasmejanih obrazov;
Razposajeno mladost je zavila senca žalosti. Misli so hitele nazaj. In vedno so se ustavljale na istem mestu. Prizorišču nesreče. Šopek cvetja in prižgana sveča v kamenju ob robu ceste, kjer so še ostanki stekla razbitih šip avtomobila. Tu bo . ostal in sem še bc znova in znova vračal spomin na. vaju:' na Majdo Ramšek in Bredo Opresnik. Tukaj pod previsno skalo, ki se kot nekakšen stražar nagiba nad strugo mirne 'Savinje se je končalo vajino mlado življenje ... Majdin 20. rojstni dan.
ZAHVALA
Ob boleči-izgubi naše drage, mame, babice in. prababice
GIZELE OJSTERŠEK
iskrena hvala vsem, zlasti, še sosedom, ki so nam. pomagali v teih težkih trenutkih. Iskreno se zahvaljujemo godbi in pevcem Svobode- II za žalositinJke, govorniku za poslovilne besede. Hvala tudi vsem,, ki ste ji darovi! cvetje in j o..pospremili na njeni zadnji poti:
Žalujoči : :
‘ - sin- Rajko - .z ženo Vikico,
-	vnuka Rajko in Vitkitor z družinama
in ostalp Sorodstvo
Ekipa prve pomoči Steklarne Hrastnik na občinskem tekmovanju druga, Izobraževanje za nudenje prve pomoči se nadaljuje.
Usposobljenost ekip prve pomoči
Septembra je bilo v Hrastniku, že osmo „ občinsko tekmo vanj e e-kip prve pomoči. Ekipa iz naše DO je nà tekmovanju osvojila 2. mesto. Prvo mesto je osvojila e-kipa iz Jutranjke, tretje pa ekipa Osnovn.ve sole NH Rajka. Ekipo Steklarne Hrastnik so tokrat, tako kot že vrsto let doslej sestavljali Jože Rugelj, Oskar Maurer, Slavi Potušek, Hilda Drame,' Eš-ma Durmiševič, Nada Godicelj ter Slavi Plazar -in Rozi Brečko. Prav je, da sé članom ekipe za njihova prizadevanja zahvalimo za uspeh pa . iskreno čestitamo.
Kot je. že bilo rečeno, ekipa že
vrsto let sodeluje in tekmuje v taki postavi. Prav zato se. je štab CZ odločil da ekipo nekoliko dopolni in »pomladi«. V prihodnjih dneh se bo zopet pričelo usposabljanje za nudenje prve. pomoči. Programi so pripravljeni. V vsaki skupnosti'pa bo tečaj obiskovalo temeljni organizaciji in delovni po 6 delavcev. Namen izvedbe tega tečaja pa hi samo usposabljanje za ekipe Civilne zaščite, temveč tudi zato, da bi.v svojih .sredinah imel 'kar največ delavcev, sposobnih nuditi prvo pomoč tudi na delovnih mestih ali kjerkoli drugod.
Tole je posnetek z republiškega tekmovanja iz leta 1980. Ekipa Steklarne Hrastnik se je tokrat izmed 70 ekip uvrstila na 26. mesto
Človek in alkohol (8)
Bistvo zdravljenja ; Zdravil, s katerimi 'bi lahko: u-■spes.no zdravili alkoholizem, ne pdzinamo' Tetidis ni zdravilo, pač pa kemično sredstvo,; ki alkoholiku, dokler ga redno ■ jemlje,' omogoči, da ne. pije, ker.se boji reafc-oj e
Alkoholiku lahko pomagamo s pomiril;,.' da - laže prestane abstinenčno, krizo v iprvih dneh treznosti. Pozneje, med pravim zdrav-. •Ijenjem, pa pomiril ne sme jemati,: ker ne onemogočajo realno doživljanje, tki ga v ugodnih, zunanjih okoliščinah - motivira, da : še začne: spreminjati. '
Abstinenca še ni zdravljenje, kaj ti alkoholik ' je tudi. v treznem stanju .še' ‘vedno - osebnostno' spremenjen: Občutja krivde, manjvrednosti1 in izrinjenosti, nizko samospoštovanje in podobno.
Alkoholiku, ki želi pomoč lahko, res pomagamo; če čimprej. rešimo ■ naslednje dialektično protislovje:
a) Alkoholik j.e V trenutku, ko razmišlja o zdravljenju, navadno brez prijateljev . (razen, pivskih bratcev), čustveni odnosi v družini so na nitki, če niso že: povsem pretrgani, v - službi so ga siti in mu ne zaupajo več, skratka,, zelo je sam. Stoji pred neizmernimi problemi, ki si jih je nakopal s svojim alkoholizmom Ljudje pa lahko trešujejo svoje življenjske probleme, samo z 'razumevanjem,
tovarištvom, prijateljstvom in ljubeznijo. Alkbhlik pa ima vsega'tega malo ali celo nič.
b) Protislovje lahko1 .rešimo le tako, da ga z ustreznimi psihoterapevtskimi in socia-lnoterapevt-skimi ulkenpi razmeroma hitro, in toliko: socializiraimb,. da'. začne s svojim spermenj enim, že 'bolj' socializiranim obnašanjem in ' uvi-. devnostjo za svoje dejansko stanje v skupin; vzbujati vsaj čustva razumevanja in ■ naklonjenosti, pozneje pa tudi tovarištva in prijateljstva, Kasneje, včasih, pa 'tudi že takoj, ho vzbujal podobna čustva pri svSjcih. Če ga'skupina ne bo sprejela, je prav malo možnosti, da bi zanj še krip-zares poV skrbel: • ■
.Svoj odnos ,do. alkoholika (pa tudi do alkohola in alkoholizma), morajo spremeniti tudi družinski , člani in delovni tovariši, zato morajo biti na primeren način vključeni v proces zdravljenja. §
Spremeniti pa sé ,ne morejo kar talko, ker alkoholiku ne zaupajo, saj je neštetokrat prelomil obljubo, da ne ho vec pri m da se bo uredil. Če 'alkoholik ne bo poštah drugačen, tudi okolje ñe bo spremenilo v voj ega odklonilnega odnosa do njega. Pravzaprav je v terapevtskem postopku treba do-šeči vzajemno in istočasno spreminjanje tako alkoholika kot tudi: njegovih svojcev In sodelavcev.
- (Se nadaljuje) .
Sport in rekreacija - iz meseca v mesec
Športni park na Logu z osrednjim nogometnim igriščem jé potreben obsežnih Sanacijskih del, je ugotovil Odbor za objekte in .investicije pri občinski TelesnOkul-turni skupnosti. Meteorne vode in plazovi so domala že uničila rokometno igrišče in del tribune na tem igrišču. Oporni zid na tem igrišču je ogrožen do te mere, da se kaj lahko zgodi, da ce» lotna zadeva pristane na oésti, kar bi vso zadevo še poslabšalo. Kakšna bi‘bila Skoda v tem primeru in kakšne posledice si lahko le predstavljamo. Program sanacije je izdelan. Pa denar?... Po neuspehu v mestnem derbju so 'kegljači Bratstva povsem nepričakovano v gosteh odpravili vrstnike zagorskega Proletarca z rezultatom 5.072 : 5.006. Na težkem zagorskem kegljišču' se. je najbolj izkazal Jože Drame z od-, ličnih 898 podrtimi keglji.. Ostali kegljači Bratstva pa so' dosegli naslednje -število podrtih kegljev: Kolšek 844, Laznik’ 831, Ča-kip 843, Roj 829 m Pokra) ac 827 Kot zanimivost naj še dodamo, ’ da je zagorsko kegljišče samo 3-: stezho, zato tudi ni klasičnega metanja 4 X 50 (25 na polno, 25' čiščenje) ampak so Serije 2X 66 in L X 68 .lučajev.
Odnosi znotraj slovenske boksarske zveze so podrejeni forum-skemu delu posameznikov, ki so,
. tako z delom in- še bolj z razvojno: politiJco -že zdavnaj preživela zgodovina. Vse pa- kaže, da nekateri od teh amaterskih delavcev ge morejo nikakor doumeti, da ¡tudi zanje velja zakon negacije. Preživelo;' se mora u-makniti novim usmeritvam. »¡Proti« usmeritve niso in ne morejo biti razvojna pot slovenskega boksa. Demokratično in samoupravno načrtovanje in, odločanje sta edina prava pot. Časopisni boj, ki meji na obrekovanje, ni izhod iz nastale situacije. Se . manj suspenz dveh boksarskih zanesenjakov. Treba-je sesti za isto mizo in se odkrito pogovoriti o vsem, predvsem pa o-praviti s preživelimi metodami dela.
Res nepotrebno je bilo nategovanje okrog prestopa mladega hrasthiškega namiznoteniškega igralca Jerneja Zalaznika v vr-, ste Sobote iz Murske Sobote. Čeprav je bil vključno s še nekaterimi drugimi prestopi tudi-, njegov dosežen , na .osnovi skupnega stališča Strokovnega sveta NTZ Slovenije, se kot kaže s takšno odločitvijo nikakor niso sprijaznili v vrstah Ljubljanske Olimpije, ki šo ubrali nekakšne . čudne metode prepričevanja, o katerih pa ne bi .spregovorili 'zaradi razvojnih interesov slovenskega namiznega tenisa, katere-. ga že z.davnaj ne predstavlja več samo Olimpija. Konec dober, vse dobro. .Tale zapis pa le v opo--: ' min, da ni vse zlato, kar se sveti, in da pronekateri še vedno . radi nosijo masko na obrazu. Triglavski dom na Kredarici .jc nedvomno najvišje slovensko . in. tudi jugoslovansko gradbišče. Seveda takšna investicija (razši-
ritev ih posodobitev) ¡ni ravno poceni, posebno še, če vemo, da se za negospodarske investicije težko najdejo sredstva. No vrle planince, to ne moti. Večino sredstev, če že he vsa, bodo pridobili sami». Pred dvema letoma so organizirali dokaj uspešno akcijo .zbiranja obveznic od cestnega posojila, tokrat pa so-se odločili za loterijo. Nagradni fond znaša' 400 starih milijonov, prva premija pa je 30 starih-milijonov, kar pomeni, da si s tem ■denarjem kupite osrednje vozilo Zastava 101. Za -najnižji dobitek, ti znaišaMO'starih »jurjev« pa si . lahko kupite žarnico (če jo dobite), da no boste v temi preklinjali! ...
Informativno naj vam . tudi, p zaupam, da je prvi del tekmovanja v Zasavski nogometni' ligi prepričljivo dobila' enajsterica- jev-. hiške Enotnosti. . Izmed- naših predstavnikov pa so bil -najboljši nogometaši Sijaja,, ki so- ossro-jfli točko več od-Selekcije Hrast-.' nika. ’ Naš tretji pTedstavnik, e-najsterica Sloge pa je s ‘samo e-no. osvojeno prvenstveno 'točko ". pristala povsem na dnu prvenstveno lestvice.
Ob uspehu jevnišklh. nogometašev pa naj zapišem le- to, da so imeli srččo, ker v njihovih .. vrstah ni zaigral nogometaš O-limpije Darko; Domadenik, katerega je. trener ljubljanskega li-gaša Nedelko' Gugol uspel ¡¡pl| pričati' -in vrniti med »zmajčke«; V Jevnici ;šo talko ostali samo šel »j arvniški zmaj i«! *1 Nogometaši (kadeti)' Hrastnika |§8 spešn-o nastopajo v »B« skupini republiške področno ’ mladinske no.gom.etne lige.' Po petih kolih so Zbrali pet prvenstvenih točk s pripombo., da je še vedno odprto Vprašanj e registracij e,1 ■-■tekme z Jeseničani. Kajti na izid tega srečanja so se. Hrastničani -prito-. žili, ker nasprotnik ‘ni imel tekmovalnih knjižic, V šestem» kolu pa so mladi hraJstniški .nogometaši premagali vrstnike Alplesa visoko s 5:1 in tako bero točk še povečali.
Republiški, tokrat že 17. kros Dela, je privabil v Titovo Velenje na sklepno prireditev, skoraj
2.000	tekmovalcev, ki so si pravico sodelovanja pridobili na predhodnih. občinskih tekmovanjih. Nas So spet predstavljali, le . osnovnošolci'» ki edini tudi redno opravijo svoj domači preizkus Ob tem bi rad poudariT le-ito,’.; da tek kot hajceneno in tudi naj-,
* bolj koristno obliko .športne rekreacije v Hrastniku vse; premalo cenimo. Še tisti redki, ki so se za takšno rekreacijo odlo-. čili pa so na udaru posmeha drugih. ki takšno početje ocenjujejo -za neumno ih nepotrebno Nam bodo najhovejši ukrepi ekonomske . stabilizacije po ; omejitvi ‘.u-porabe bencina spremenili' mišljenje?
Ekipa Kerni čar j a je po zaslugi sester -Ojsteršek več kot. uspešno: startaia v letošnje državno namiznoteniško prvenstvo. V prvem kolu zvezne lige so morale . njihovo premoč priznati igralke
bivših, državnih -prvakinj novosadske Vojvodine. Hrastničanke so zmagale s končnim izidom 6:3. Sestri Andreja m Vesna Oj-stršek so pri tem premagale vse -tri nasprotnice (Peikupin, Milo-radov, Sulboitih). Polona Novak je izgubila eno srečanje (Mifo-radov), njena sestra Jolanda pa dve (Perkučin, Sulbotm). Zanimivo in izredno kvalitetno srečanje si je v telovadnici OŠ na Logu ogledalo prek, 100 gledalcev, 'ki . so ob koncu navdušeno pozdravili zmago domačink. Dan -kasneje so, Navosadčanike premagale v Ljubljani Olimpijo s 6:3!
Kegljači. KK Hrastnika, ki resno računajo na osvojitev drugega mesta v Zasavsko—Posavski kegljaški ligi (prvi dve mesti vodita v kvalifikacije -za republiško ligo) so v- phtem kolu jesenskega dela dokaj' nepričakovano izgubili srečanje z,ekipo Krškega. Nič' posebnega bi rekli, če nebi ve--deli, da je bila tekma v Hrastniku na istem kegljišču, kjer: šo .kegljači Hrastnika lo dober teden poprej, premagali ekipo Bratstva in dosegli rekordnih 5.335 podrt: ■tih- kegljev.. V srečanju s Krčani so Hrastničani;: •podrli- le borih 5.078 kegljev, Edini, ki je na tem srečanju, zadovoljil, je bil Mirko Medvešek- z 896. podrtimi keglji.
Res lep uspeh so »dosegli kegljači Hrastnika, k'i so si dve koli pred -koncem prvenstva, 'v Zasavsko-posavški-kegljaški ligi praktično že .zagotovili.: drugo mesto 'in s) tem ob . ekipi trboveljskega Ruf darja.vpravico do sodelovanja v kvalifikacijah za- popolnitev o-srednje. republiške ikegtjaške lige, Dve ‘koli pred koncem imajo ...namreč štiri -točke naskoka pred tretje uvrščeno' ekipo. Do konca pa bodo (.medtem so že) še gostovali v Zagorju pri .Proletarcu ih. gostili doma Brežičane, Glavna prednost ekipe je mladost, saj jo povprečna starosti komaj 30 let, kar je za kegljanje zelo nizka meja. Bodo tako dobri, ko bodo starejši?. ...
Enajsterica Sloge je izgubila tudi drugi mestni deribi. -Potem ko so: jih v prvem kolu Zasavske nogometne, lige premagali nogometaši Sijaja z 2:0, je to-isto -V 6. kolu uspelo tudi selekciji Hrastnika. Na igrišču za Savo so igralci po. občutno boljši: igri v prvem» polčasu zaslužimo zmagali z 2:1 (2:0). Zadetke za Hrastnik sta dosegla Krariljic-; in. Glinšek, za poražence pa je bil.uspešen Mesič (11 :—m);. Najslabši mož na igrišču je. .ibi-1 sodnik Pospalj, ki je s. svojimi čudnim; .pidlačijtvami povzročal nervozo tako • med. Igralci; kot..med maloštevilnimi • gledalci. K Sreči, so igralci tako ene kot druge enajsterice vzdržali do konca,tako da je srečanje minilo v pravem športnem vzduš-
ju- :
Arogantno se sliši, je pa. res. Kolumbija je odpovedala organizacijo svetovnega nogometnega prvenstva 1986. Malo čudno se. sliši, da se v časih ko tudi Kolumbijo' pestijo gospodarske' .težavo
odpovedujejo najbolj »dobičkonosni« športni prireditvi (tako so napovedali Španci). Pri nas še pomislili nismo, da bi se odpovedali organizaciji ŽOL 84, (Proga za razbijanje trdih, glav je menda že nared I— škoda 10 let prepozno).: Po drugi strani pa nekateri .pravijo, da so Kolumbijci zato odpovedali organizacijo, ker se bojijo, da se na sklepni turnir nebi uvrstila naša reprezentanca kar bi ojbčutno zmanjšalo zanimanje občinstva za »amaterske gledališke predstave «.
Celih ppt let bo konec tega mese-; ca, odkar smo 'Hrastničani odprli dolgo pričakovani .'(nanj Smo čakali 17 .let) plavalni objekt katerega nam -marsikdo; zavida. Toda čeprav, je Jbaizen že pet,'let nared, pa še ved®» deluje prazno; ker se Hrastničani še do danes nismo navadili da bi ga večkrat obiskali in, koristili. Medtem ko se drugod ubadajo s težavami kako ugoditi vsem interesentom, pa se pri nas še vedno ubadamo s problemom ■ zainteresiranosti.' Sprašujem sc do kdaj.
Igralci NK Hrastnika, ih NK Sij aja; so si.razdelili, točki v. prv.ehštve-. , nem »srečanju Zasavske nogometne lige. Na igrišču na Rudniku so, se razšli z neodločenim izidom 1:1. Igralci selekcije so bili . boljši v prvem; nogometaši Sijaja' pa v. cirugem polčasu. Zadetke sta dosegla Janc za -selekcijo in_ Kladnik za SijajKSrečanje je mi-. ni-lo. brez »incidentov, pa čeprav j e bilo. v. zadetku nekaj hude krvi.. Vzroke zanjo pa je treba, »iskati predvsem v nesposobnosti glavnega sodnika, ki j e s svojimi nerazumljivimi- »odločitvami spravljal. v slabo voljo . igralce in v smeh gledalce. Na koncu so kljub sprejetim ukrepom ZIS bili vsi vendarle zadovoljni!? ...
Je- že tako (v športu pa še posebej), da ni.vedno vse .rožnato. Te-, ga se morajo še kako zavedati tudi igralke Kemiičarja, ki so po odličnem Startu m zmagi proti Vojvodini,, povsem nepotrebno ■ ostale praznih rok v Zagrebu. Po .
pričakovanem porazu proti držav-. nem prvaku — Mladosti’ (irezul.tat je-bil kar 0:9), so na nerazumljiv ■način izgubile šo proti drugi zagrebški . ekipi I-nduslrogradnjt s. 4:5. Res, da tudi ta zmaga ni bila načrtovana; toda .’zato m nič,; manj upiravičljiva >in šip rej eml-ji-,, va .trditev igralk češ, da. na te točkeitak niso. računale. Zagrebčanke tudi ne, a so vseeno zrna-. gale .. .'
Aforizme ali kakorkoli že hočete imenovati to‘ kratke zapiske, je’ tudi tokrat zbral po svoje zapi-' sal m uredil — Jože Pf eiriec.. f
ZANIMALO VAS BO
AVGUST 1982
SKLENILI REDNO DELOVNO RAZMERJE
TOZD ročiia in polavtomatska predelava steklene mase Stopinšek Albin,— ključavničar.
TOZD — avtomatska predelava steklene mase Avdiš Šaban — delavec na ka-nalu, Bosanikovič Vlado — delavec na kanalu, Andželič Mili j a — kontrolor stekla, Ljubovič Dragan —- pomočnik strojnika, Mikanovič Dragan |Sf vlagalec v Gillon, Kosec Alojz — delavec v skladišču modelov.
. TOZD — energetika s ključavničarsko delavnico Knez Franjo. —- elektrikar.
DSSS — delovna skupnost skupnih služb
--Gikvar-iZorislava — skladiščna delavka.
PREKINILI DELOVNO RAZMERJE .
SAMOVOLJNO PREKINILI DELOVNO RAZMERJE
TOZD — ročna in polavtomatska predelava steklene mase . . Jodlič,, Nermina ..^...odnašalka stekla, Lopar Radenko — menja- . lec modelov.
-TOZD------avtomatska predela- .
va steklene mase Mulalič Aida—- kontrolor ste- . kla.	.
TOZD — orodjarna s strugar -sko cizelersko delavnico
Wolfand Božidar '•=- ključavni-.par-varilec.. ;
TOZD — energetika s ključavničarsko delavnico Felicijan Janko —"delavec težak, Ivan Anton : delavec težak, Gojgič Milenko — delavec J težak.
SPORAZUMNO PREKINILI DELOVNO RAZMERJE
TOZD — energetika s ključavničarsko delavnico i Leskovšek Ciril — lesostrugar.
DSSS — delovna , skupnost skupnih služb
Kreže Drago — pravnik, Sivec Aleksander ing. — inženir varstva pri delu, Kovač Tanja — kurir —v solo za stekloslikarke.
IZKLJUČEN
TOZD — avtomatska predelava steklene mase Caranovič Milan gg delavec na . kanalu,
UPOKOJENI
TOZD — energetika s ključavničarsko delavnico Lipovšek. Franc —• š.amoter.
DSSS — delovna skupnost skupnih služb
Radakovič Magdalena —, skla- 1 diščnik gotovih izdelkov, Jamšek Nada — blagajnik v bifeju.
POROČILI SO SE Potočnik Marinka -in Gornik Mihael,. Romih Martina in Kan-dolf Vidko, Suljakovič- Vejsil' in Kadušič Senija.
KRVODAJALCI
TOZD — ročna in polavtomatska predelava steklene mase Hrup Karel, Vavtar Iztok, Str-mjan Anton in Trbovc Stane.
KRVODAJALCI, ISKRENA VAM HVALA!
SEPTEMBER 1982
SKLENILI DELOVNO RAZMERJE
TOZD —» ročna in polavtomatska predelava steklene mase
Meštrovac Sabir — odnašalec stekla, Mustajbašič Sadik — od-našalec . stekla, Huzejrovič Mir-had — odnašalec stekla, Ružet-, ski Antun — odnašalec- stekla, Katranicovič Dušica p* odnašal-ka stekla, Mašič Hanka odnašalka stekla, Subotič Božica •— odnašalka stekla, Rački Aleš — odnašalec stekla, Simec Franc — odnašalec- stekla, Pavlovič Milan
odnašalec.stekla,, Milinovič.
Desa — odnašalka stekla, Šmit' Rado —. odnašalec : stekla, Lju-bešek Željko — odnašalec stekla, Bordevič Osmihka — odnašalka stekla.
.TOZD .— . avtomatska .predelava steklene mase
Hrstič Emira — kontrolor stekla, Tošič Zvezdana ~ kontrolor stekla, Podmenik Dorica — kontrolor stekla, Vidovič Tomo —-vzdrževalec, Gabrič Todor — pomočnik.. strojnika IS, ...Hozanovič Izet — delavec na' kanalu, Jovič Dragomir — vzdrževalec, Dovjak Jože — delavec v skladišču "modelov, Palm Mitho — delavec na gillon, Pelič Zorica
—	kontrolor stekla, Mulalič Aida —, kontrolor „stekla,,. Duričič Rade — delavec na kanalu.
TOZD — orodjarna s strugar-sko cizelersko delavnico
Gdlčvert Stanislav . cizeler, Bičanič Karlo —r cizeler, Kelek Anželko — cizeler, Skorja Branko — strugar.
TOZD — energetika s ključavničarsko delavnico
Firšt . Branko — elekrikar, Šklander Aleksander — elektro-. mehanik, Knez Gorazd — elektrikar, Bosnič -Amir — delavec težak, Marjanovič Rade — delavec jj težak.
DSSS —r delovna skupnost skupnih služb > :
Žveplan Vera — -pripravnik 'v,. laboratoriju, Vrabič ; ing. Milan
—	pripravnik v službi varstva pri delu, Kmeta Dragica —t pripravnik v gospodarsko računskem sektorju, Verač. Vlasta kurir DO za\ določen čas, Hla-stec Leonardo — pomožni oblikovalec; .
PREKINILI DELOVNO RAZMERJE
SAMOVOLJNO PREKINILI DELOVNO RAZMERJE
TOZD — ročna in polavtomatska predelava steklene mase
Pranjič Pejo — odinašalec stekla, Zphar Bogdan — odnašalec stekla. 1
TOZD — avtomatska predelava steklene mase Lazič Drago. — vzdrževalec, Trailovič Zlatimir — odnašalec paketov, Alič Ensaf — delavec na kanalu.
TOZD — orodjarna s strugar-sko cizelersko- delavnico Kunšek Anton — strugar.
IZKLJUČEN
... -TOZD -—ročna in polavtomatska predelava steklene pl ase Dakovič Ivica — odnašalec stekla.
ODŠEL V JLA
TOZD — avtomatska predelava. steklene mase Delič Drago — delavec na kanalu,
UPOKOJENI
TOZD — ročna in polavtomatska predelava steklene mase Šabjan Jelena — brusilka stekla, Obermajer Silva — kontrolor stekla, Šunta Anton — nabiralec stekla.
DSSS — delovna skupnost skupnih služb
Jovan Valerija,— vodja obračuna osebnih dohodkov,
INVALIDSKO UPOKOJENA TOZD — orodjarna s strugar -sko cizelersko delavnico -Predovnik Pavla — polirec modelov.
-UMRLI
TOZD. — avtomatska predelava steklene mase
Selimovič Jasmina	— kontro-
lor stekla.	
TOZD — orodjarna	s strugar-
sko cizelersko delavnico	
Klenovšek Franc I.	— rezka-
lec.	
PRIRASTEK V DRUŽINI	
Glavač Franc — hči	Sandra
Špahič Tehvida — i	sin Mirsad
Tovornik Zvonko —	hči Zvo'h-
ka.	
KRVODAJALCI	
Vidmar Ladi	TOZD-I
Korbar Vili	TOZD-I
Ocepek Franc	TOZD-I
Bizjak .Izidor	TOZD-I
Abram Ivan	TOZD-I
Bajda Bruno	TOZD-I
Drolc, Franc	TOZD-I
Glavač Franc	TOZD-I
Gošler Ivan	TOZD-I
Krejan Jože .	TOZD-I
Oblak.. Jože	TOZD-I
Pasičnjak Stefan	TOZD-I
Plazar Karl	TOZD-I
Prah Ivo	TOZD-I
Sršen Edvard	TOZD-I
Trinker Stanko	TOZD-I
Učakar Maks	TOZD-I
Vidmar. Karl	TOZD-I
Zalaznik Jernej	TOZD-I
Grum. Jože	TOZD-I
Cepin Franc"	TOZD-I
Jazbinšek Danilo	TOZD-V
Podmenik Leopold	TOZD-V
Kušar Janez	TOZD-V
Teršek.Ivan	TOZD-V
Dolinšek Branko	TOZD-V
KRVODAJALCI,	ISKRENA
VAM HVALA!
ZAHVALA
Ob - neizprosni resnici in v neizmerni bolečini ker srni) za. vselej izgubili našo drago hčerko in sestro
MAJDO RAMŠAK
islkrerra zahvala všem, ‘ki—e sočustvovala z 'nami, nam izrekli sožaSje ali' nam ‘kakorkoli drugače. pomagali. Še' posebej se zahvaljujemo govornikom, ki so izrekali poslovilne: besede v imenu, kolektiva Steklarne Hrastnik, Krajevne skupnosti 'in mladinske organizacije Hvala- godbi in pevcem Svobode II, sindikalni organizaciji Steklarne in tozda dek-Orirnica s sati-, nirnioo ter Vsem, lu ste ji poklonili.,cvetje in jo. pospremili v. tako prerani grob.
Žaluj oči: mama in ata, .sestra Janja ter - ostalo sorods tvo
IZ NAŠE PROIZVODNJE
Nagradna križanka
SESTAVIL’. KARU DREMEL	2911.	2911.	UROŠ PRE.YORSEK	ČLOVEK, KI GUBA. ZGIBLJE	TRGALKA SADEŽEV	POLJSKI DENAR	OTOČEK V PRESPANSKEM JEZERU	PENJAÍA	AMERIŠKI ZLATNIK	NEMČIJA	ALEŠ BEBLER	NABRAN OVRATNIK	MOŠKO IME	POLOŠČENJE POSODE-	AVSTRIJA	NASILEN VSTOP, VPAD	kraljevič IZ »MAHAŠ* HARATE"	narkoza	2911.
29.11.	' ¥ ►	j																	v
2911.	►									NEMŠKA Pl» SATELJICA C VICKI >			llpjg		ŠAHOVSKA FIGURA.				
ŽGANEC VINKO			ŽIVLJENJE: SLOVEČ							NEMŠKI FILOZOF (THEODORV.)	MESTECE JUŽNO OD TORINA				SLOVENSKI PESNIK (JOŽEV				
											KOLOIDNA RAZTOPINA				.ATRIUM'				
ANTON OCVIRK			SATIRIK BUCHWALD				TEKSTIL						VRTINEC (VODNI.) .				MERI , CETINIC		
							EGIPČANSKO SONČNO BOŽANSTVO												
			PUBLICIST KERŠOVANI																
																	0ENÂRNIK		
ALBANSKO IME ZA VALONO						NEMŠKI- NAC ADMIRAL (ERICH)				jj -1			LANA TURNER			ŽE UMRLA FILM. IGRAL* K A V/EST			
						PARIŠKO LETALIŠČE													
																RUDAR			
EGIPČANSKA BOGINJA NE8A				VULKAN NA HAVAJIH ‘ CMAUNA)				AMERIŠKI FILMSKI ZVEZDNIK (JOHN)	VZKLIK PRI BIK080RBAH				PREBIVALKA IRSKE.					MESTO V PORURJU.	OTKA PRI PLUGU
									EMIL.. ADAMIČ				ODSON&E						
KARIKA* TURIST VOLJE« VICA .				VULKANSKO ZRELO.							slovenski SLIKAR (ANTON)								
											AMERIŠKI ■ ' FIZIK ■ ( LOUIS W.)								
8ARVA IGRALNIH KART				ALUMINIJ			TELESNA POŠKODBA					VRSTA PORCELANA							
							GOMOLJ TROPIČNE RASTLINE					BIKOBOREC							
ŽELEZOV OKSID				OKRAS KO* RINTSKIH STEBROV	PEVKA SUMAC				MESTO V ŠVICL						.ZANKA, NA STAVA				
									angleški FIZIK (FRANCIS W.)										
					UROŠ6VAC										ŠAHIST PLANINC				
MESTO V SViCJ						GARDNER				ČLOVEKOVO PRIZADE* VANJE						APETIT			
						SLONOV ČEKAN													
ZAHOD		ŠKOTSKI EKONOMIST, NOBELOVEC (JOHN- BOYD)	STAROGRŠKI 80G.ČASA IN ŽETVE							URANOV SATELIT						MESTECE V ITALIJI	NATRIJ		
																	. RIBA ROPARICA		
			IZRASTEK. NA GLAVI																
MESTO V JUŽNI ITALIJI					PISANO ŠKOTSKO KRILCE					KOROŠKI LJUDSKI PLES				MOŠKI PEVSKI GLAS		|		SKOPJE	TÀNTAL
														MILOŠ Zidanšek					
PERZIJA					IGRA NA SREČO					| ERBIJ			G NADA						
PODELITEV IMENA					AFRIŠKA PLEMENSKA SKUPNOST					ZALOŽBA OBZORJA			POŠTNA VREDNOT* NICA						
Med reševalce s ¡pravilnimi .rešitvami bomo z žrebom razdelili sedem nagrad:
1.	nagrada	150 din
2.	nagrada •	100 dim -
' 3.—7. nagrada po 70 din
Izrezek z vpisano rešitvijo pošljite na naslov: Uredništvo »STEKLARJA«, Steklarna Hrastnik. Rri žrebanju bomo upoštevali samo pravilne rešitve, ki bodo v uredništvu do četrtka 25.’ novembra.
REŠITEV
PREJŠNJE KRIŽANKE ' VODORAVNO: O.? D.',' sopara, Oto, ,sin, Deseti kongres zveze sindikatov Slovenije, Ela, DA, INA, oro, Nen, serum, iver, nebo, Ema, DE, Baye, molka, A. H., ;mak, Mae, las, dama, Ilovik, pasat, Iranec, Rakič, omara, titula, Sava, loden, Eneida, KŽ, Ankara, Vartan, milijon, etika, K. E , Eliot, Est, matematik, taksa, Zei, eland, alt.
NAGRAJENI REŠEVALCI
Za nagradno križanko, objavljeno v okitoibrški številki »STEKLARJA«, smo prejeli 66 rešitev. Žreb je namenil nagrade naslednjim:.
1.	nagrada — 150 din: Vojka Rotar	•	'
2.	nagrada — 100 din: Vikitor Kosec
3.	—7. nagrada po 70 din: Julij Smodič, upofc., Mili Holešek; Karli Grčar, upok.; Marija Duh; Jože Holešek.
D. K.
DOPISUJTE V STEKLARJA
UREDNIŠKI ODBOR: MIH Kobal — odgovorni urednik, člani: Jasna Rižner-Kosm, Aleksej Us, dipl. ing. Zdenka Fabjan, Majda Krošlin, Ernest Sihur, ing., Karli Dremel in Anita Greben.
ODBOR ZA OBVEŠČANJE: Hilda Drame, Franc Šuštar, Ingrid Meterc, Jože Godicelj II., Samo Klemen, Marjana Polzelnik, Janez Ciglar. Izhaja vsakega 15. v mesecu. Naslov: Steklar, glasilo delavcev Steklarne Hrastnik, tel. 814-622, interno 55. Tisk in. klišeji AERO — TOZD grafika Celje.
ZAHVALA
; V manj kat mesecu dni je kruta- usoda iz naše družine iztrgala našega diragega moža in očeta
ANTONA OPRESNIKA
in ljubljeno hfreijko oziroma sestro
BREDO OPRESNIK
Njima izguba je v naših srcih pustila globoko bolečino.
-Zahvaljujemo še vsem, ki ste v te,j bolečini sočustvovali z nami, 'nam kakorkoli, pomagali in ju spremili na njuni zadnji ; poti.
Iskrena .hvkla. vsem, ki ste darovali c vetij e in vence-. Še posebej .pa se zahvaljujemo govornikom kolektiva Steklarne Hrastnik in Krajevne skupnosti ter govorniku mladinske organizacije za izrečene besede v slovo.-Hvala moškemu, pevskemu zborni in.godbi na pihala Svobode II ter organizaciji sindikata Steklarne Hrastnik m TOZD defcoirimdca a satimirnico.
Žalujoči:.. •
žena-anama Angela, sin-brat Zvonko z Milico in Boštjanom
ter ‘ostalo sorodstvo
ZVEZA SOCIALISTIČNE MLADINE STEKLARNE HRASTNIK
NOVEMBER 1982
DELEGAT 11. KONGRESA ZSMS
Že v prejšnji številki smo vas obvestili,' da se je med petimi delegati naše OK ZSMS Hrastnik, 11. kongresa ZSMS udeležil tudi 'tov. Rado Gnjidič. Rado je elan naše mladinske organizacije- in delavec TOZD II DO Steklarna Hrastnik.
Da bi izvedela kaj % zanimivosti iz kongresa, sem Radota poiskala kar na njegovem delovnem mestu. Rado iže vrsto let u-spešno deluje v mladinski organizaciji, prav zaradi, tega, pa smo mu poleg drugih mladinskih organizacij v občini Hrastnik, dali zaupnico, da kot delegat zastopa interese mladih naše občine.
Ko sem se pogovarjala z njim, je povedal- veliko zanimivosti. Vseh ne morem napisati, saj je premalo prostora. Prvo je povedal, da je kongres od prvotnega termina 22., 23. in 24. dk-tobra, potekal le. 23. in 24. ok-
vendar se pri tem ne I sme zanemarjati vrhunski šport. V vseh komisijah je na' kongresu sodelovalo 210 razpravljalcev, vsaka komisija pa je po končanem delu podala zaključke, ki so bili podani v končnem poročilu 11. kongresa ZSMS. Ob razpravah, pravi Rado, je razmišljal, da vsepovsod tarejo mlade isti problemi, kar ga je sprva presenetilo, saj je mislil, da bo vsak delegat iznašal specifične probleme svoje občine. Značilnost razprav je bila odločnost mladih, da bomo svoje potrebe in interese reševali po samoupravni poti v delegacijah, delavskih svetih, skupščinah, družbeno političnih skupnostih itd. Rado je med drugim povedal tudi.- to, da bomo program in smernice, ki so bile sprejete na kongresu mladih težko uresničevali brez pomoči drugih DPO, saj je kot na primer
Za zaključek še posnetek delegatov 11. kongresa ZSMS, iz naše občine. Od leve proti desni: predsednik mladine občine Hrastnik Mojca Ulaga, nekdanji član predsedstva RK ZSMS Slavko Gornik, sekretar OK ZSMS Hrastnik Jože Gole, podpredsednik OK ZSMS Andelko Knežak, Rado Gnjidič in Rado Deželak.
tobra, tako, da je že na vsem -začetku mladina -prispevala de-'lež k .uresničevanju stabilizacije. Kot debitant oziroma novinec ha-kojigresu je le-ta narij "napravil močan vtis." Ko šem. ga: Vprašala o delu na kongresu je dejal, da je kljub natrpanemu programu, poleg drugih delegatov- iz - vse Slovenije. sodeloval v komisiji za kulturo, šport. in: presti čas mladih. Eden izmed zaključkov te komisije delegatov je tudi ta. da se ne zavzemajo za profesionalni šport, «ampak haj-bibilo Vse-na. amaterski bazi. V čim večji me-» ri ' naj se razvijajo množičnost,
problematika stanovanj problem, ne samo mladih, ampak vseh delovnih ljudi in . občanov naše. SR Slovenije:. Izmed naših delegatov je .v razpravi.-sodeloval tov. Andelko Knežak v komisiji za družbeno S ekonomski položaj mladih.
Ker je bilo delo kongresa zelo natrpano, ¡saj so razprave potekale pozno v večerne Ure, sem ga vprašala, - kaka so preživeli prosti čas. Dejal je, da je bilo le-tega zelo malo, vendar-so mladi iz Novega mesta . pripravili veliko .kulturnih prireditev 'in srečanj.. Skratka mnenja je, da
je . bila organizacija zelo dobra.
Kongres so zaključili v nedeljo popoldan, takoj po kongresu pa je bila 1. volilna seja predsedstva RK ZSMS, na kateri so izvolili novega predsednika, podpredsednika in * sekretarja RK ZSMS' ter člane predsedstva.
Kongres je za nami, delegati so spet v svojih sredinah. Rado pa je mnenja, da je haloga vseh nas mladih, da z delom dokažemo, da smo trdno odločni stopati po TITOVI in KARDELJEVI poti'.'..
Anita
BORISU
Še nikoli do sedaj mi ni bilo potrebno pisati takšne sestavke kot je tale, zato sem v začetku še malce zmedena.
, Velika > večina mladih v naši delovni organizaciji je že seznanjena z dejstvom, da še je sredi oktobra tov. Boris Volaj premestil na novo delovno mesto. S tem smo izgubili predsednika mladinske organizacije Steklarna Hrastnik.
Vem',- delo bo moralo potekati • naprej, mladinska organizacija bo morala uresničevati naloge, ki ši jih j« zadala s: svojim programom, toda ni mi vseeno iri mi ne more biti, da nihče iz naše sredine, nihče iz KS ZSMS ali OO ZSMS DO' Steklarna Hrastnik, rii izrazil ob Borisovem odhodu njemu zahvalne besede ža dolgoletno - delovanje in . aktivnost v mladinski organizaciji.
Približno 13 . let ■ zaposlitve v neki 'delovni organizaciji niso mačje solze in verjetno Borisu mi bilo lahko zapustiti - svoje tovariše' -na delovnem mestu v delavnici TOZD II, verjetno mu ‘m bilo lahko zapustiti vrste mladinske organizacije naše delovne organizacije, ki mu je vedno bila in upam, da mu bo ostala hobi in. zavest za uresničevanje -nalog in aktivnosti v mladinski or-
ganizaciji. Njegova aktivnost v mladinski organizaciji se je porajala že v prvih letih njegove zaposlitve- in je trajala vse do oktobra. Njegovo delovanje - in aktivnost • se seveda nadaljuje v sredini kjer je zaposlen. S svo--jim delom je zaslužen za mnogo, če ne za vse politične in delovne akcije, ki jih je mladinska organizacija realizirala v zadnjih treh letih. , Mogoče nihče ne ve ali pa majhna peščica in seveda ,sam, da se je pri svojem delu mnogokrat- -srečeval z problemi, ki so V tem trenutku zanj mogoče le majhna črna pika v njegovem življenju.
Premalo pomenijo besede izražene na . papirju, pa vendar, če mi je dana ta' naloga, kar mi je v čast, naj se v svojem imenu in v imenu mladinske organizacije Steklarne Hrastnik, zahvalim Borisu za njegovo, delo v mladinski organizaciji.
Naj izrazim s „kratkimi.^ besedami, ki - marsikateremu pomenijo veliko, največ pa mogoče Borisu, Hvala ti!
Po tej poti ti mladi iz naše organizacije želimo, da bi ti ostali na nas samo lepi spomini, obenem pa ti želimo, veliko delovnih ušpehov na hovem delovnem mestu.
Poleg mnogih zaslug za delo v mladinski organizaciji, ima Boris največ zaslug na področju MDA
NA GRABNI KVIZ ZNANJA
: Pred vami so nova vprašanj a. Verjetno, je vsakdo ...izined vas, ¡ka 'rešujete kvize, v času .11. ¡kongresa sledil dogajanju na le-teru, zato upamo,; da vprašanja niso pretežka. Držimo pesti, da jih boste uspešno rešili.
1. V Novem mestni se-je končal 11. ‘kongres ZSMS,-na ka-“ terem smo mladi sprejeli nove smernice, in. kongresnedoku-menite Po kongresu je ibila 1. seja predsedstva RK ZSMS ha" kateri so izvolili novega predsednika RK ZSMS? Kdo je novi predsednik? •
2 Kongres .jev zaradi stabilizacije bil prestavljen od petka na soboto in .nedeljo, tako da je trajal le dv.a dni. S tem smo mladi 'dziroina 'delegati prihranila veliko .-energije, .odpadel je tudi sprejem v petek zvečeT m .vsi mladi zaposleni so bili v petek še na svojih delovnih mestih. Koliko je bilo skupno, število delegatov na 11. kongresu ZSMS?
3. Na kongresu so.bili delegati i/. vseh občinskih konferenc ZSMS. Zastopanost po stiruktuij je bila zelo ipestra, . . . delavci, -učenci, študenti, kmeitjé . Navedite povprečno starost, delegatov na 11. kongresu ZSMS?
4. Po, vsej Sloveniji so bili v času kongresa, raz obešeni “plakati, ‘katere smo videli tudi v naši delovni organizaciji. Katere značilnosti so bile poleg napisa 11. kongresa ZSMS, Novo me-, sto, oktober 1982, na .plakatu?
. 5. V času .trajanja kongresa so bile širom po -Sloveniji kulturne in. športne prireditve. Talko je. 92 mladincev — pohodnikov začelo v petek popoldan pohod 20 ¡km dolgo pot do. Novega .mesta. .V soboto so točno ob, pričetku kongresa bili' pred kongresno dvorano,, prebrali .pozdravno pismo. in zapeli Internacionalo, Iz.katere regije so bili' ti mlladi pohodniki? .
Poročilo z volilno ■ programske konference ZSMS Hrastnik
V- petek se je, smetana, vse hra-stniške .mladine zbrala na vo-lilno-programski ' konferenci ZSMS‘Hrastnik. Vse je teklo kot po maslu. Precej obširen .dnevnL red smo-uspeli pripeljati do konca v slabih dveh' urah. To je po eni strani dobro, saj mladi rod tako' ruši ustaljeno sestankarsko dtulturo naših ipolitikancev, ki so poganjali korenine na maratonsko dolgih sejali. Manj spodbud- « na pa je ugotovitev, - da se je ■ konferenca - odvijala brez kakr-šmhkoli Vročih ' debat, ugotovitev, pripomb, zaključkov Nekoliko nas je zbudila razprava o . sta-., ncvanjski politiki' v . Zasavju , za' 11. kongres'ZSMS v- Novem mesti:. V to razpravo smo vnesli nekaj' popravkov. . Širši . slovenski| javnosti naj bi postregli s konkretnimi podatki, kakšna je sta-t novanjska politika v Zasavju, kako težko se mlada, družina . dokoplje do stanovanj,a, kako brezsrčno trpamo v tesne sobe de- ■ la me iz sosednjih republik... O kongresnih dokumentih nismo" povedali nič novega, .ponovili -
smo že stare ugotovitve, da so pisani v. leporečnem, učenem jeziku, ki ga »povprečen« , Hrastničan ne razume ... Nekateri, ki niso uspeli prebrati dokumentov, pa tudi verjetno niso slišali za star kranjski rek, da se brez mu-je še čevelj ne obuje; so se spretno izvijali, da bi končno že lahko .nehali diskutirati -in začeti z: delom.- Ta ugotovitev je čisto zdrava, če-jemljemo v obzir, da je delo hrastniške mladine :že .na takšnem nivoju, da bi. lahko i-.. skali naftb. Rečeno je Bilo tudi, da so osnovne organizacije ZSMS na terenu - izgubile , stik z OK. Vprašanje p.a je, kdo je bolj nedostopen. in brezbrižen do dru-'gega.;; ;;;m■ ,& •Vsekakor se bo. z novim vod- . štvom OK ZSMS kaj premakni--lo. Vsaj upamo lahko.'. Sicer pa je vse skupaj odvisno; od nas vseh, od tega kolikb bomo res naredili, Ustvarjalno, .; brezkompromisno in revolucionarno. .
Boža .Golouh
NA KRATKO
Mesec je naokoli in spet smo skupaj. Moramo priznati, da sem, se vas že kar navadila in komaj čakam, da vam kaj napišem.
—	V mesecu oktobru smo mladi uspešno zaključili Svoj kongres, na katerem smo si zadali nove naloge, ki jih moramo u-resničiti v naslednjih štirih letih. Pri tem se. sprašujem, ali bomo _ dovolj močni, da v teh dolgih, pa .vendar, kratkih, .štirih, letih, realiziramo vse naloge, katere so na 11 kongresu ZSMS sprejeli delegati? Verjetno, bomo morali uresničiti5 še naloge; ki so bile podane. na prejšnjem kongresu, vendar sem mnenja, da bomo u-speli. Moramo napeti, zase, za nas vše in za naše naslednike ... •
—	Z občinske konference so nam; sporočili, da je bila v .soboto dne 23. 10. s pričetkom ob 7. .uri zjutraj Ipkalna mladinska delovna akcij a na- štadionu na Logu. Akcije se je udeležilo 60 mladih iz naše občine. Dela, ki so jih opravljali-sicer še niso končana, vendar s; se nekajkratnimi akcijami, bo štadion spet dobil tisto sliko, ki jo je imel pred leti. Mladi so opravi'li: dela, kopanje sonde okrog igrišča, -čistili- atletsko progo in še marsikaji
—	Določen je še datum predtekmovalne skupine vi »Mladost v pesmi, besedi in spretnosti.« To je 13. novembra 1982. Sporočili so nam, da predtekmovanje ne bo v pismeni obliki kot. je bilo prvotno dogovorjeno, temveč bodo po predhodnem orientacijskem'pohodu mladi v: Strelišču Steklar, poizkušali svojo spretnost v metanju bombe, in streljanju. Žalostno toda resničn-no je to, da tako velika mladinska organizacija kot je naša, ki šteje približno, po zadnjih izračunih 493 članov, ni prijavila niti ene ekipe. Zakaj? Odgovor na
vprašanje 'je še 'vedno zavit v meglo.
‘ r—; Evidentiranje možnih kandidatov za novo vodstvo mladinske organizacije y Steklarni Hrastnik poteka po programu. Do sedaj so svoje predloge poslale OO “ZSMS: TOZD II in OO ZSMS DSSS. Naj po tej poti Opozorim jiredsjdnike OO ZSMS, da pohitijo z evidentiranjem, saj vsi vemo, da, je čas zlato -in kaj kmalu bo tu 25, december, ko bomo mladi naše organizacije volili novo vodstvo. Zato poskušajte uresničevktfr: sprejeta stališča' na predsedstvu KS ZSMS ...
'■■vJs- Komisija za IPD pri OK ZSMS Hrastnik-, v kratkem pripravlja anketo med mladimi jr. v naši občini. Kakšna bo tema te ankete naj ostane zaenkrat še skrivnost,- verj etno pa bodo na podlagi rezultatov, ki jih bodo dobili z anketo, lažje uresničevali želje in zahteve mladih v naši občini.
— Ko sem še pogovarjala s svojimi prijatelji, predno sem mislila čez mejo po kavbojke Levi Štraus, me je nekdo na. posledice vprašal, če vem koliko stane kilogram banan v Italiji. Odgovora seveda nisem vedela, zato mi je prijatelj pomagal, ter izdal skrivnost,'510 »starih jur-jev«... Seveda,- ko pa je treba sedaj plačati 500 starih jurjev, samo zato, da stopiš na njihovo stran... Ob premisleku sem u-gotovila, da bodo sedaj naprej dobre tudi kavbojke naše proizvodnje ...
Naj bo v tem mesecu dovolj. Bliža se novo leto in veliko jih že premišljuje, kaj nas čaka v naslednjem letu.. Bodimo brez skrbi... Življenje bo še vedno potekalo dalje..,
ZDRAVO!
I	Anita
IZ MLADINSKE DELOVNE AKCIJE	^
V STEKLARNI HRASTNIK