Leto M, »SLOVENEC« relja po oo&tl na vse strani Jugoslavije ta v Ljubljani: u oelo teto naprej. K 240«— za pol let« M >> n 120-— ia četrt leta » > . „ 60-— za en mesec u • • n 21 •— Za Inozemstvo oeloletno K420*-' s Sobotna izdaja: sa Za oelo leto.....K 40 — ia Inozemstvo 53- Inseratl: Enostolpna petitvrsta (59 mm Široka in 3 mm visoka ali nla prostor) «• enkrat ... po K Odposlana itd. . . po K. O-—• Pri večjem naročilu popust. Majmanjfcl oglas j 9/9 mm K15. Izhaja vsak dan izvzemšl ponedeljka ln dneva no pvaz. nlku ob S. ari zjutraj. - _ Uredništvo je t Kopitarjevi nllot itev. 8/m. Ro i opisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemalo. Uredn. teief. šiv. 50, uprava. žtv. 328. Političen list za slovenski narod. Uprava je v Kopitarjevi ul. 6. — Račun poštne hran. ljubljanske St. 650 za naročnino in št 349 za oglase, avstr. in češke 24.797, ogr. 23.511, bosn.-Uero. 75B3. Kance!para§raf in prz- Ker smo slavni kancelparagraf demo-kratsko-radikalne večine v ustavotvorni skupščini označili za izjemni zakon proti katoliški cerkvi in njenim služiteljem, se zateka »Slovenski Narod« od 4. t. m. spričo pomanjkanja drugih razlogov za ta ju-ristični nesmisel k sledečemu: Kancelpa-ragraf ne velja samo za katoliško cerkev, marveč tudi za pravoslavno. Kljub temu se to veroizpovedanje ne pritožuje, da bi se mu bila zgodila zgodila s tem krivica. Torej kancclparagraf ni kulturnobojnega značaja. Če srbska pravoslavna cerkev v tem paragrafu, kakor trdijo naši nasprotniki, ne vidi ničesar, kar bi bilo naperjeno proti njeni svobodi, ne sledi iz tega čisto nič kakor samo to, da se ji ta svoboda morebiti ne zdi potrebna. V takem stanju se je nahajala tudi ruska pravoslavna cerkev, ko je carizem po Petru Velikem njeno svobodo popolnoma uničil in jo spremenil v pokorno služabnico režima. Da se pa to stanje v zavesti pravoslavnih vernikov ni smatralo za normalno, marveč za brezbožen atentat na pravice krščanske cerkve, za izpačenje njenega bistva, o tem se »Slovenski Narod«, če ne iz drugih virov, lahko prepriča iz znanega filozofskega romana Merežkovskega o ruskem »Antikristu«. Ruska pravoslavna cerkev se je več ali manj v toku cele zgodovine borila proti u,kazom resnično in dozdevno bogoljubnih carjev, ki so hoteli omejiti njeno svobodo, da biča javne grehe, kara nekrščansko početje mogotcev in obsoja javno delovanje bodisi bojarjev bodisi drugih strank, če se ni skladalo z etičnimi načeli cerkve. Ruska pravoslavna cerkev ima celo mučeni-ke za to svobodo: od patriarha Alekseja, ki je pod Ivanom Groznim umrl v ječi, ker se je uprl samovolji vladarja v imenu apostolske svobode, do škofa Andronika, ki so ga zaradi iste stvari gnali na morišče boljševiki. Tudi ta dva sta bila obtožena zlorabe duhovne oblasti »v strankarske namene«, drugi pa so polnili ječe suzdalske-ga samostana, kjer so nešteti škofje in duhovni ruske pravoslavne cerkve izdihnili svojo dušo, ker niso hoteli prodati svobode cerkve, svoje vesti in svojega krščanskega prepričanja za milost državnega absolutizma. Ker pa je bilo nevrednih pastirjev več nego mučenikov za svobodo, je ruska pravoslavna cerkev prišla polagoma tako daleč, da so se njeni najboljši sinovi začeli že vpraševati, je li sploh še potrebna, ali v obče še obstoja? Hvalabogu je ruska cerkev to stanje popolnega zunanjega in notranjega suženjstva premagala in danes njen poglavar z apostolsko neustrašenost- Jo iz istega Kremla, kjer stolujeta Lenin ln Trockij, oznanuje evangelij resnične svobode nasproti terorju sedanjih tlačiteljev ruskega krščanskega naroda. Drugače tudi ne more biti, če naj je kaka krščanska cerkev v resnici še krščanska. Cerkev, ki bi svoje svobode nič več ne cenila, ki bi svoja načela v javnem in socialnem življenju zatajila in se dala zapreti v štiri stene med sveče in kadilo, svet pa prepustila oblasti njej nasprotnim silam, ki bi se ne smatrala več za duhovno o b 1 a s t s socialno nalogo, bi izgubila pravico, da se imenuje krščanska. Prav to so veliki pravoslavni umovi, bodisi slovano-fili, bodisi zapadniki, carski ruski cerkvi tu,di očitali. Mislimo, da bodo naši nasprotniki takim pričam, ki nimajo nič skupnega s katoliškim »klerikalizmom«, pač verjeli. Tudi bratska srbska pravoslavna cerkev se v svojih najboljših zastopnikih tega zaveda in bi lahko navedli celo vrsto dokazov za to. Sedanje stanje ne more biti me. redajno za pravilno razumevanje tega vprašanja: Kadar bo srbska cerkev primo-rana preživeti isti proces kakor ga je ruska, bo ta stvar zadobila popolnoma drugačno lice. Argument »Slovenskega Narcda« torej ne velja. Danes se ravno pravoslavje v Rusiji, ki je najbolj merodajno, najbolj bori proti kancelparagrafu, ki ga je dekre-tiral sovjet narodnih komisarjev. Če torej kdo v tem oziru izigrava pravoslavno cerkev proti katoliški, dela pravoslavju največjo krivico in je ponižuje. Zagreb, 1. marca 1921. Vsak Hrvat, bodisi vladne, bodisi opozi-cionalne stranke, je sprejel vest, da je demokratski poslanec dr. Tomljenovič imenovan hrvatskim banom, z nekakim plahim čustvom, z nekako bojaznijo. Nihče se ne more otresii impresije, da smo dobili s Tomljenovičem drugega Čuvaja, ki je zmožen iti tudi preko mrtvih trupel do cilja, ki mu ga bo diktiral iz Belgrada Svetozar Pribičevič. Stojimo neposredno pred začetkom največje reakcije. Slovence je Bog udaril z Baltičem, nas s Tomljenovičem. Tomljenovič je duševno samo povprečnih zmožnosti, zato mora in rad posluša druge. Za časa vojne je bil neomejen spoštovale« Franca Josipa in kot veliki župan ogulinski je osnoval komite, da se cesarju postavi spomenik v Liki, ki je bolj potrebna koruze in masti nego vladarskih spomenikov. Komiteju je Tomljenovič predsedoval. Še po prevratu so vzdihovali v njegovih ječah ljudje, ki so raz-žalili avstrijsko Veličanstvo. A ker je Tomljenovič telesno zdrav, krepak, zato nasilje kar odseva iz njegove osebnosti. Tomljenovič je ravno radi svojega nasilnega, brezskrupulozuega značaja, imenovan hrvatskim banom. Znano je, da Svetozar Pribičevič iz dna duše sovraži katoliške Hrvate in da vso njegovo izzivalno politiko proti Hrvatski diktira le globoko sovraštvo. Tomljenovič bi naj bil šiba božja za Hrvate. Dvojno nalogo mora izvršiti po uatogu Pribičeviču v Hrvatski: zlomiti radičevizem in preganjati katolicizem. Nas zanima seveda v prvi vrsti njegova naloga napram katoličanstvu na Hrvatskem. Ko je bil Tomljenovič pred Laginjo ban hrvatski, ni bil demokratom in radikalcem dovolj antiklerikalen. To se mu je večkrat očitalo. Toda tudi v tem oziru je doprinesel dokaz usposobljenosti s svojim govorom v ustavo-tvornem odboru dne 14. febr. Tam je. ne vemo, ali bolj nesmiselno ali bolj sovražno napadel katoličanstvo, papeža, škofe in flrvat-sko Pučko Stranko. >Man merkte die Absicht und war nicht verstimmt.« Tradiral je v odboru, da mora biti domovinska ljubav nad vse, tudi nad vero. Povzdigoval je Strossma-jerja, da bi ponižal sedanje katoliške škole. Vera se ne sme vmešavati v clrž. posle, vzkliknil je ta veliki modrijan, ko je govoril o avtonomiji. Papež mu je samo Italijan in ker je po njegovi pameti šef Hrvatske Pučke Stranke sam papež, zato državne politike ne sme voditi stranka, ki je odvisna od Italijana. Jugoslovanski klub je za ime Jugoslavija, ker je tako hotel >gospodin papac. Rim je najprej osnoval italijansko ljudsko stranko in za njo je ustvaril enake stranke na Slovenskem, Hrvatskem, v Avstriji in Madžarski. A vsak otrok ve, da še italijanska ljudska stranka ni dve leti stara, dočim so ljudske stranke ponekod stare že nad 20 let. S takimi in enakimi nesmiselnimi napadi je operiral Tomljenovič v ustavnem odboru in Pribičevič je spoznal da je sposoben za bana katoliških Hrvatov. Tisočletna modrost hrvatskega ljudstva si je ustvarila prislovico, ki pravi, da je ja-ko nevarno, dajati otrokom in norcem nož v roke. (Iz govora posl. Sušnika, 14. febr.) Potrebno je, da omenim na kratko še našo zahtevo po dvodomnem sistemu. Slišal sem, kako so o tem govorili že razni gospodje, in vem, da nisem prvi, ki pridem s to idejo, Povdariti pa hočem samo eno, da je imel naš veliki socialni organizator dr, Krek,odkar je pričel delati v politiki, vedno pred očmi idejo socialnoekonomskega predstavništva. To misel najdete tuidi v programu naše stranke že od nekdaj. Gospodje! Mi živimo v dobi socialne in gospodarske revolucije. To je dejstvo in mi nc smemo pred njim zapirati oči. Še nikdar ni bil prepad med kapitalom in bedno maso naroda tako globok kakor je sedaj. Na eni strani eksploatacija karteliranih bank in industrijskih podjetij, na drugi strani pa bedno delavstvo, ki ne zasluži toliko, da bi moglo živeti. Dejstvo je, da se je na vzhodu pojavila sila, ki grozi preobraziti vso Evropo. Nekatere države, kakor Nemčija, Avstrija in Madžarska so že občutile revolucijo, A z močno silo udarja socialno-revolucionarna ideja tudi na vrata ostalih držav po celi Evropi opominjajoč jih, da se lotijo nemudoma reševanja socialnih in gospodarskih vprašanj. Tudi naša država ni izvzeta. Hitro moramo pristociti k deu, če hočemo legalnim polom rešiti socialno vprašanje. Samo na ta način se moremo obraniti revolucije. Ker parlamenti pri sedanji sestavi niso zmožni, da rešujejo socialna in gospodarska vprašanja, zato ker vodijo preveč samo politiko, predlagamo mi, da se ustvarita dva koordinirana parlamenta, od katerih bi se eden pečal z narodno-politični-mi vprašanji, drugi pa s socialno-gospodar-skimi. Vsak od teh parlamentov bi štel po 200 poslancev. Parlament za narodna in politična vprašanja bi volili vsi državljani, ki so dosegli starost 21 let, brez razlike spola, s tajnim, splošnim, enakim in neposrednim glasovanjem. Za socialno-ekonom-sko zbornico bi se pa volilo na enak način, samo po proporcu, 100 poslancev po posameznih stanovih; drugih 100 poslancev bi pa tvorili delegati pokrajinskih stanovskih zastopstev. Vsa vprašanja strogo političnega značaja bi prišla v nacionalno-pclitično zbornico, kakor n. pr. zunanje zadeve, vojska, civilno in kazensko pravo itd-Vsa vprašanja socialno-ekonomskega značaja pa bi obravnavala druga zbornica. V plenumu pa bi sklepali obe zbornici, kadar bi šlo za stvari, ki so prevažne za celo državo, kakor napoved vojske, sklepanje miru, trgovskih in carinskih pogodb itd. Prav tako bi obe zbornici obravnavali v plenumu državni proračun. Podrobneje bom imel priliko govoriti o teh stvareh pri specialni razpravi. Za danes sem hotel povdariti samo načelo dveh koordiniranih zbornic. Predno končam, naj omenim še, kar se tiče kompromisa. Vi iščete kompromis. Tudi mi smo za to. Vi veste, da je naš klub podvzel akcijo, da se pričnemo razgovar-jati na podlagi Protičevega načrta. Toda nismo uspeli. Vedno smo pripravljeni, da se sporazumemo, ker tudi mi hočemo, da dobi naša država čimpreje ustavo, da pridemo v državi čimpreje do rednega življenja, LISTEK. Fran Radešček: Preko Albaitile, (Dalje.) Brez čevljev. Ker sem bil preutrujen, nisem sušil obleke ter sem sezul le čevlje in nogavice. Našel sem dva kolca, zabodel jih navpik v zemljo poleg ognja, na vsakega sem poveznil po en čevelj, počez pa sem položil palico, na katero sem razprostrl nogavice, Nato sem potegnil »šajkačo« čez ušesa in cči, zavil se v plašč in se zvil kot polž pod vojaško odejo. Komaj sem dobro zadremal, začujem kakor v sanjah glas: »Frane, čevlji ti gorijo.« V hipu sem bil na nogah in moj tovariš mi ponovi svoj opomin. In zares, na sredi pojemajočega plamena v žrjavici so se »sušili« moji čevlji. Hitro jih izvlečem iz ognja, nogavice pa so se že temeljito posušile, Veter je namreč nagnil plamen h kol-cem, jih podžgal in vse se je zvrnilo v ogenj. Podplati so že bili nažgani, usnje pa trdo kot kamen; vse se je scvrlo tako, da sem takoj u,videl, da teb čevljev ne bom mogel več nositi. Položil sem jih torej v stran in zopet zaspal. Drugo jutro poskušam obuti čevlje. Zaman. Vzamem torej nož in odsečem gor- nje usnje na prstih čevljev, od zadaj pa jih razparam do pete. Ker ni bilo več nogavic, sem ovil noge z opaljenimi cunajami in se obul. Ko smo odhajali, se je vreme še vedno držalo čmerno in kislo. Tudi megla je bila bolj prozorna in se je držala le bolj višinskih terenov. Strah pred bodočnostjo. Po močvirnatem travniku je bilo posebno meni zelo težko hoditi. Moji vojaški čevlji, ako jih še smem tako imenovati, so se pogrezali pod menoj v blato in se sezu-vali. Skoraj vsakokrat sem jih moral vleči z roko iz blata. To mi je bilo pa že preveč, posebno pa še, ko so me mimoidoči tovariši zbadali s svojimi škodoželjnimi pogledi in opazkami. Zvezal sem torej bivšo čevlje za vrvice in jih obesil na rame. Šel sem torej bos. Spočetka sem sicer čutil mraz, ko sem stopal v zmrznjeno blato, toda počasi sem se navadil tudi na to. Noge so se porudečile in sem začel čutiti vročino v njih in zelo neprijetno srbenje. Dokler smo hodili po močvirju, je še šlo. Po dolgi, pri-prosti brvi, ki je vodila čez nevarna mesta »blatnega jezera«, smo prišli preko potoka na peščena tla. Tu smo zavili na desno in lezli navkreber. Ker je kozja steza vodila večinoma po strugah hudournikov, jc bila vsa posuta s kamenjem. Pesek, gramoz, debelo kamenje in drobno dračje s trnjem — vse to je bilo nastlano po stezi. Boleči- ne, ki sem jih obču,til v nogah in pogled na ranjena in krvaveča stopala niso bile tako strašne kot duševni občutki in strah, da onemorem in ostanem sam v tej strašni gorski pustinji, kjer razen naše kolone ni bilo živega bitja v bližini, Z naporom vseh sil sem vendar držal korak, da ne zaosta-nem. Major Vučkovič, ki je bil zaostal, me vidi, v kakšnem strašnem stanju se nahajam s svojimi krvavečimi, bosimi nogami ter mi veli zajahati njegovega konja. Še nikdar v svojem življenju nisem jezdil in zdaj naj se spravim na konja! Zahvalil sem se mu in mu povedal vzrok. Toda on ni odnehal. Pomagal mi je na konja. Pot je bila strma, posebno na pogostih ovinkih, ker se je steza vila navzgor kot kača. Konjski hrbet je bil vedno v strmo-poševnem položaju in vsak hip sem pričakoval, da zletim kot tnalo raz konja po strmem hribu navzdol Bog ve kam. Niti šepasti kapetan, čika Jovo, ni jezdil po tej gorski stezi! Pri prvi ugodni priliki, ko se je kolona malo ustavila, sem skočil s konja, češ, da bom sedaj že lažje šel naprej. Kmalu smo dosegli vrh in prispeli na položno, precej široko pol, po kateri smo sc zopet spuščali navzdol. Čim nižje smo šli, tem gostejši in mračnejši jc postajal gozd, ki ga je sekala pot. Glad trka ... Dasi so me noge še vedno strahovito pekle, sem vendar mnogo lažje hodil po gozdni mahovini in travi. Začel se je oglašati glad, toda ničesar nisem imel, s čimur bi ga mogel potolažiti. Grizel sem surova zrna fižola, ki sem ga pobral na poli v Ljumkuli. To je pa bilo tudi vse. Ko se mi je pridružil major Vučkovič, ki je bil poveljnik slana za naš štab, sem mu na tozadevno njegovo vprašanje, kako se počutim, odgovoril, da mi je glede hoje mnogo bolje in da me le glad še mori, ker nisem že dva dni, razen čaja brez sladkorja, ničesar zavžil. Major mi jc nato izrecno dovolil, da grem k častniškemu kuharju, ki naj ini da hleb kruha, V ta namen sem malo zaostal in počakal kuhinjski oddelek, ki je sklepal kolono. Stopim torej h kuharju, ki je svoj čas bil osebni kuhar kralja Aleksandra Obrenoviča, ter ga prosim po na-redbi štabnega poveljnika za hleb kruha. Možakar je bil že pri volji, toda tu stopi k nama neki bivši natakar, ki je te funkcijc tudi tedaj opravljal v častniški menzi, ter kuharja pregovori, češ, naj mi nc verjame in naj ničesar ne da. Kuhar mi nato reče, da dobim zahtevano na prvem taborišču. S tem sem se zadovoljil, pogledal natakarja s pomilovalnim pogledom ter pospešil naprej. Skoraj neopaženo smo zašli v globoko in ozko sotesko. Na obeh straneh poli so sc dvigale navpične, visoke skale. (Dalje.) do miru in reda. Zato pa je potrebno, da vzamemo za platformo kak drug načrt. S sedanjim vladnim načrtom, dasi se v marsičem ž njim strinjamo, se ne moremo sprijazniti radi nameravane centralistične uprave in ker ne predvideva rešitve modernih socialno-gospodarskih vprašanj. Ustsussi prelep Jisso-s.Dusisskeifa Islama. (Da) je). IIJ. Da se morajo Pleni 62 in sledeči glasiti takole, oziroma da se vstavijo novi Členi: Člen 62. Pokraiine se delo na okrožja in občine, ki so ravno tako kot pokrajine pravna telesa po javnem in privatnem pravu. Pokrajino in okrožja so samoupravne enote in enote (krajevne) za državno upravo. Občine so samo samoupravne enote. Člen 63. Vsaka pokrajina, okrožje iu občina ima svojo zbornico, oziroma odbor. Pokrajinske in okrožne zbornice volijo sebi predsednika. Člen 64. Pokrajina ima svojo vlado, ki jo sestavi predsednik. Pokrajinska vlada je najvišji izvrše-valni organ pokrajinske samouprave. Samoupriva obsega: 1. Notranie zadeve. 2 Trgovino in obrt. 3. .Tavna dela. 4. Šume in rude. 5. Poljedelstvo. 6. Agrarno reformo. 7. Prehrano. 8 Prosveto in vero. 9. Zdravstvo. 10. Socialno politiko. 11. Pravosodje 12. Finance. Člen 65. Predsednika, ki se voli izmed treh kandidatov. ki jih je določila pokrajinska zbornica iz svoje srede, imenuje vladar na predlog ministrskega sveta. Vladar ga istotako tudi razreši njegovih poslov. Člen 66. Predsednik pokrajinske vlade in njeni člani so glede vseh avtonomnih zadev odgovorni pokrajinski zbornici. Proti njihovim sklepom o avtonomnih zadevah ni dovoljena nikaka pritožba, izvzem-ii pokrajinskemu upravnemu sodišču. Člen 67 a. Dotični člani pokiajinske vlade izvršujejo posle državne uprave v pokrajini, ki se nanašajo na avtonomne resore. Predsednik pokrajinske vlade stoji na čelu civilne državne uprave v pokrajini. člani pokrajinske vlade so odgovorni v svojih funkcijah resornim ministrom. Predsednik pokrajinske vlade pa ministrskemu svetu. Člen 67 b. Pokrajinska vlada nastavlja, premešča in odpušča uracniike vseh resorov, Katere ona upravlja. Uradnike od VI. činovnega razreda više more pokrajinska vlada naslavljati, premeščati in odpuščati samo z odobrenjem pristojnega ministra. Premestitev uradnika iz resora, ki ga upravlja pokrajinska vlada, v področje druge pokrajinske vlade ali ministrstva in obratno, pripada dotičnemu resornemu ministru, ki pa je pri tem vezan na soglasnost dotičnih pokrajinskih vlad. Vsi madniki, nastavljeni od pokrajinske vlade, so njej tudi odgovorni. Člen 67 c. Uradniki onih delov državne uprave v pokrajinah, s katerimi upravlja pokrajinska vlada, so odgovorni pristojnemu ministru, ki jih v svojem delokroga namešča, premešča in odpušča Načelnike najvišjih upravnih enot te vrste v pokrajini namešča, premešča in odpušča pristojni minister v sporazumu s predsednikom pokrajinske vlade. V vseh važnih stvareh referirajo ti načelniki dotičnemu ministru le preko predsednika pokrajinske vlade. Člen 67 d. V sporih med raznimi pokrajinskimi vladami, kator tudi v sporih med pokrajinskimi in centralno vlado, odloča posebno državno sodišče. (Dalje). Odgovor Nemčiji. LDU London, 2. marca. (DunKU) Posebni poročevalec Agence Havas javl;a: Zavezniki so se včeraj sporazumeli o noti, katero bodo izročili nemški delegaciji kot odgovor na njene protipredloge. Soglasno so označili nemške protipredloge kot nesprejemljive in odobrili ukrepe, ki so potrebni vsled trmoglavosti Nemčije. Nemško odposlanstvo se pokliče jutri opoldne, da se mu naznanijo ti ukrepi. Medtem pa meni poročevalec, da lahko v velikih obrisih naznači točke dogovora, ki so ga podpisali zastopniki zaveznikov, tako-le: 1. Nemški predlogi so nesprejemljivi. 2. Pariški dogovor mora služiti za podlago razpravljanju, pri čemer se bosta mogli obe dve stranki sporazumeti o možnosti izvedbe. 3. Nemški delegaciji se stavi rok največ 4 dni, da naznani, da je sprejela pogodbo z dne 29. januarja 1921. 4. Če bi nemško odposlanstvo tega dogovora ne hotelo podpisati, bi zavezniki zasedli dva renska premogovnika, čijih imeni morata ostati tajni, dokler ne bi bila potrebna ta vojaška akcija. 5. Če bi Nemčija še dalje ostala trmoglava, bi se poleg tega ukrenile še gospodarske kazni, kakor n. pr. zaplemba polovice dohodkov iz nemškega izvoza v zavezniške države in vpostavitev posebne carinske uprave, ki bi ločila levi renski breg od Nemčije in ki bi bila pod nadzorstvom reparacijske komisije. Te dve vrsti kazni vojaškega in gospodarskega značaja, od katerih bi se prva takoj izvedla, druga pa čez nekaj časa, se naslanjata na prestopek, ki ga je Nemčija zakrivila s tem, da je kršila določbe versail-leske pogodbe, v kolikor se ji je doslej dokazalo. Ti prestopki so bili posebno veliki v vprašanju razorožitve in dobave premo- ga. Vsota škode, ki jo trpijo .zavezniki, se doda noti. AMERIKA IN ZVEZA NARODOV. LDU Pariz, 2. marca. (Havas.) V imenu sveta zveze narodov je na amerikansko noto, ki govori o tem, da bi se Ameriki podelili nekateri mandati, odgovoril Da Cun-ha v tem smislu, da se položaj s tem še bolj zapleta, ker Zedinjene države ne smatrajo za potrebno, da bi ratificirale ver-saillesko mirovno pogodba in da bi zasedle svoja mesta v svetu zveze narodov. Nota pravi: Kar tiče mandatov nad bivšimi nemškimi kolonijami v Afriki, je svet odgodil proučevanje tega vprašanja do naslednjega zasedanja, ki se bo vršilo v mesecu maju, in vabi Zedinjene države, naj se udeleže razprave. Glede mandatov nad bivšimi nemškimi ozemlji v Tihem oceanu je svet že od'očil. Glavni ugovor v tem smislu je menda naperjen proti temu, da se je mandat nad otokom Yap podeli Japonski. Svet opozarja na to, da je za podeljevanje mandatov nad podrejenim ozemljem pristojen vrhovni svet, ne pa svet zveze narodov. Podeljevanje mandatov ne spada v kom-petenco sveta zveze narodov, ampak samo uprava teh mandatov. Gre potemtakem, kokor se zdi, za sporazum med zavezniki in Zedinjenimi državami, ne pa za sporazum med Zedinjenimi državami in svetom zveze narodov, ZVEZA BALTIŠKIH DRŽAV. LDU Varšava, 1. marca. Poljski poslanik v Letonski, Kamieniecki, ki se je vrnil s konference baltskih držav v Revalu, je izjavil dopisniku lista »Rzeczpospolita«, da je bil predlog, naj bi baltiške države sklenile zvezo, soglasno sprejet po zastopnikih Estonske, Litvanske, Letonske in Finske. Poljska je sprožila misel, da bi se sklicala splošna konferenca. Predsednik ustavotvorne skupščine Estonske je izjavil tekom konference, da bi bila zveza baltiških držav brez Poljske nemogoča. PROTIREVOLUCIJA NA RUSKEM. LDU Bruselj, 2. marca. (Havas) Sem je dospela brzojavka iz Finske, k ipolrjuje vest o protirevoluciji na Ruskem. Mornarji in delavci so baje napadli petrograjske vojake. UPOR V PETROGRADU ZADUŠILI. LDU Stockholm, 2. marca. (Woff.) Iz Helsingforsa poročajo, da se je sovjetski vladi posrečilo zadušili upor v Petrogra-du. V to svrho so se uporabile frontne čete. RUSKI DEMENTI O NEMIRIH. LDU London, 2. marca. (DunKU.) Rusko trgovinsko odposlanstvo trdi, da ima direktno zvezo z rusko vlado in da je popolnoma pooblaščeno izjaviti, da so kake vesti o kaki ustaji v večjem obsegu v Moskvi ali Petrogra-du ali v drugih mestih popolnoma izmišljene. Poiltilna novica* + Pamet! Poročali smo že, kako so gg. Džamonja, Anton Valitar in dr. Lipold 27. t. m. na shodu v Mariboru ščuvali proti katolikom in poživljali državo, naj pristaše S. L. S. prosto da pobesiti. Mariborskemu »Taboru« pa je to še premalo in piše- »Na nas vseh jc, besedam slede takoj tudi dejanja, ker s protesti samimi nikdar ne pobijemo zverinskega katolicizma.« Očividno mikajo izvestne kroge zgledi iz Ma-cedonije, da bi na ta način čimpreje prišlo do ujedinjenja, kakor si ga oni predstavljajo. Vendar pa Slovenija ni pripravno torišče za take eksperimente, vsled česar bi bilo tem ljudem, ki so izgubili vsak čut za ravnovesje pameti, nujno svetovati, da naj vsaj na ljubo državi nehajo s svojo sramotno gonjo. Naj premislijo, kaj bi državljanski poboji v naši obmejni pokrajini pomenili. Naše državne oblasti pa morajo imeti zelo čudne pojme o »redu in radu«, ko pretijo našemu časopisju z najostrejšo cenzuro, tako podivjano pisavo kakor je gori omenjena, pa smatrajo očividno za čisto normalno. Kako s tem rušijo vero v pravičnost in zaupanje v državo, o tem bi se naši oblastniki lahko prepričali, če bi se potrudili med ljudstvo, + Klavrn shod so imeli demokratje v Mariboru, kljubtemu da so jim prišli na pomoč narodni socialci s »slavnostnim govornikom« Vahtarjem. Zato v svojem časopisju tudi niso navedli števila zborovalcev, ampak je celjska »Nova doba« po stari liberalni navadi iz shodiča napravila »im-pozantno protiklerikalno manifestacijo®. Saj so demokratje tudi pri volitvah »sijajno zmagali« s 7 odstotki oddanih glasov! Pri njih je vse sijajno, impozantno, tudi farbanje čitateljev. -f Demokrate nekje čevelj žuli. Današnji »Slov, Narod« skuša spraviti ob kredit denarne zavode slovenskega kmeta, pa nima za to prave podlage. Zato se je po-služil očitkov, da so »klerikalni denarni zavodi« podpisali silno mnogo vojnega posojila in da je zato ljudstvo obrnilo hrbet SLS. »SI. Narod« sam dobro ve, da so bili vsi denarni zavodi takorekoč prisiljeni, da so podpisovali vojna posojila, toda konšta-tirati moramo, da toliko vojnega posojila noben naš denarni zavod ni podpisal kakor neki liberalni denarni zavod v Ljublja- ni. Razentega so se naše denarne organizacije povečini vojnega posojila pravočasno iznebile, kako pa je pri liberalcih, pa ne vemo. Silno zabavno pa je, ako »Slov. Narod« piše, da je SLS doživela poraz pri volitvah v ustavotvorno skupščino. En cel mandat so dobili demokratje, dva po milosti ostankov in se vesele poraza — drugih. Je še vprašanje, ako smemo imenovati SLS poraženo zato, ker so nas za en mandat osleparili, tisoči naših volivcev pa ni šlo na volišče po zaslugi nenaravne razdelitve volišč. Je-li kak demokratski denarni zavod v stiski? -f Kulturni boj in narodno edinstvo. V »Bleivveisovem zborniku« je napisal prof. dr. Ilešič razpravo o slovensko-hrvatski zajednici 1848/49. Spis je danes še prav posebno zanimiv, ker nam opisuje prvo mogočno javno politično gibanje za politično združitev Slovencev s Hrvati. Navaja nam tudi razloge, ki so se javljali že takrat med Slovenci in Hrvati z a politično ujedinjenje, pa tudi razloge, ki so govorili pri Nemcih in nekaterih Slovencih o r o t i ujedinjenju. Med slednjimi navaja pisatelj ta-le slučaj: »Ko so jI. 1848.) Hrvati med svojimi narodnimi zahtevami imeli tudi odpravo clibata, se je štajerski kaplan Mirko Bratuša, ki je sicer jeziko-slovno-literarno bil Ilirec, ustrašil takega brezbožnega radikalizma in je odklonil zvezo vernih Slovencev z njim.« (Str. 311.) Trudite se, nepočakani »naprednjaki«, najprej zato, da bomo v drugih strokah kulture prednjačili Evropi: v obdelovanju zemlje, glede točnosti železniškega in poštnega prometa, glede pismenosti prebivalstva itd., najtežja kulturna vprašanja pa prepustite vedi in jih ne zlorabljajte v svrho zbujanja plemenskih nasprotstev! -f Sodba o dr. Vošnjaku. Po glasovanju v ustavnem odboru, ko je dr. Vošnjak glasoval proti lastnemu klubu, je ta vodja samostojnih poslal predsedništvu kluba izjavo. S to izjavo so bavi glasilo zveze zemljoradnikov »Selo« in pravi: »Pismo g. Vošnjaka je dokaz krivice, ki jo je on napravil klubu in v še večji meri naši zern-ljoradnički stranki. Pismo stvarno popolnoma ničesar ne demontira in bi g. Vošnjak boljše naredil, če bi ga odposlal demokratskim listom, ki jim je dal tozadevna pojasnila. In zato je dolžnost tako g. Vošnjaka, kakor tudi kluba, da izvajata kon-sekvencc.« -f- Posvetovanja zemljoradnikov. Danes zjutraj je bila seja plenuma zemljoradniškega kluba, kateri je predsedoval Vojislav Lazič, ki je poročal o poteku pogajanj z ministrskim predsednikom. Ministrski predsednik je stavil konkretne protipredloge proti znanim 22. točkam. Volil se je odbor 6 članov, ki bo o njegovih predlogih razpravljal in nato o svojih sklepih obvestil plenum. Klub je sklenil, pri-dejati še eno točko, ki zahteva, da se razveljavi naredba podpredsednika dalmatinske vlade dr. Desnice, po kateri morajo dalmatinska sodišča eksekutivnim potem iztirjati pridelke od kmetov. Po mišljenju kluba je ta naredba protivna ministrskemu odloku z dne 25. februarja 1919. Obenem zahteva klub, naj se prekinejo vse obravnave in razveljavijo vse tožbe v tej zadevi. Popoldne je odsek 6 članov imel svojo sejo. Jutri bode plenum zemljoradniškega kluba razpravljal o predlogih, ki jih bo sestavil odsek šestih članov. Zadeva dr. Vošnjaka, ki je v ustavnem odboru glasoval proti klubu, še ni rešena. -j- Bosanska vlada. LDU Sarajevo, 2. Nova vlada še vedno ni imenovana. V dobro poučenih krogih se govori, da je dr. Nikola Gjurgjevič izven kombinacij. Kot kandidati se mnogo imenujejo dr. Kara-mehmedovič, Vojislav Šola in dr. Jojičič. Vse je odvisno od pogajanj med muslimani in med ministrskim predsednikom v Belgradu. -f Nova stranka v Dalmaciji. Poslanec dr. Mate Drinkovič je imel tukaj sestanek svojih političnih somišljenikov iz Dalmacije. Sklenjeno je, da se ustanovi nova >Hrvatska seljačka stranka«, ki bo v zvezi s hrvatsko zajednico v banovini. Izdajala bo svoj list, ki bo izhajal dvakrat na teden. -]- Razmejitvena komisija v Dalmaciji. LDU Split, 2. marca. Danes je dospela semkaj italijanska komisija. Med drugimi člani komisije sta tudi dr. Crecich, dr. Barbarič in civilni komisar Bonfanti. Podpredsednik vlade dr. Desnica jih je posetil na italijanski vojni ladji ^Ptiglia*:, nakar so mu oni vrnili obisk. Prva sestanek bo jutri ob desetih v vladnih prostorih. + Dijaške štipendije. Vlada je sklenila, da odslej ne bo podeljevala ustanov nič več vseučiliščna uprava, temveč minister prosvete. Na ta način se bo lažje vršila kontrola, da ne bodo državnih ustanov dobivali tudi dijaki, ki pripadajo protidržav-nim strankam. — Minister prosvete je Sv. Pribičevič. Lahko si mislimo, kako se bodo sedaj delile ustanove. Poleg tega je ta sklep vlade precejšnja nezaupnica akademskim senatom. + Naš zastopnik v pariški, roparacijski komisiji. Industrijsko ministrstvo jo poslalo v Pariz nadzornika Pantiča, ki bo zastopal interese naše kraljevine pri reparacijski komisiji. -f Ponesrečena generalna stavka na Pojskem. LDU Varšava, 3. marca. Poiz- kus splošne stavke vseh delavcev v _nak protesta proti militarizaciji železnic se je izjalovail. Stavka je le delna, ker se je večina delavcev ne ude^žuje. + Plebiscit v Šleziji. Češkoslovaška vlada je prebivalstvu Hlučina in okolice prepovedala udeležbo pri ljudskem glasovanju, Nemška vlada je protestirala proti temu v Pragi in v Opolah. Češkoslovaško zanima odcepitev Gorenje Šlezije od Nemčije zato, ker bi se deli okrožja ratibor-skega in hlubčinskega priklopih Čehoslo-vaški, ako bi bil izid ljudskega glasovanja Ugoden za Poljsko. Dnevne novice. — V Logatec poleti v nedeljo, dne 6. marca vrhniško okrožje Orlov. Vsi prijatelji katol. organizacij se vljudno vabijo, da se pridružijo. Odhod iz Vrhnike ob 12. — Rakek. Lepo slavnost je priredilo preteklo nedeljo Slov. kat. izobraževalno društvo iz Cerknice na Rakeku. V slavnostnem sprevodu so šli Cirkničani — tam-buraši, Orli, dekleta v narodnih nošah in nebroj drugega občinstva — ob 2. uri popoldne do bivše demarkacijske črte, kjer so jim prišli nasproti Orli in Orlice z Rakeka. Tu je bilo vcc nagovorov. Nato se je sprevod pomikal na Rakek do društvenega doma, kjer se je vršila veselica. Že dopoldne pa je bila v cerkvi zahvalna služba božja, med katero so pridno pokali topiči. —- Nove določbe glede odpovedi stanovanj. Ministrstvo za socialno politiko izdeluje novo naredbo o stanovanjih in najemnini za trgovine in pisarne. Naredba bo izdelana tekom prihodnjega tedna. — Rakek dobi carinarnico. Ker so Italijani že zapustili Rakek, se ustanovi tam carinarnica. Italijanska carinarnica bo v Postojni. — Brzovlaki vozijo zopet. Obratno ravnateljstvo južne železuice objavlja: Pričenši v nedeljo 6. marca se vzpostavi promet brzovla-kov na progi Dunaj—Trst—Zagreb in Praga— Trst—Zagreb, oziroma Belgrad. Prvikrat bodo vozili vlaki v tej smeri v torek dne 8. marca. — Zveza delovodij, in industrijskih uradnikov za Slovenijo se je vstanovila. Ta stanovska organizacija s sedežem v Ljubljani ima namen, da pospešuje in podpira stremljenje društvenikov v dosego enotnih in ugodnih plačilnih službenih razmer. Zveza podpira člane in preživele svojce v slučaju smrti, skrbi za brezplačno posredovanje služb in pravnega varstva. Okrajno društvo za Ljubljano ima v soboto 5. marca ob 7. uri zvečer v gostilni pri »Zlati ribi« zborovanje, na katerem se bo. do sprejeli tudi novi člani. Tovariši, .pokažite svojo stanovsko zavednost in pristopite vsi k novi zvezi. (K) — Težke skrbi povzroča g. Tomanu v Moravčah vprašanje, če so >Slomškarji< njemu in njegovim privržencem nasproti še tovariši ali niso več. Da ne bo s tem vprašanjem glave preveč mučil, naj ve, da se njemu in njegovim privržencem ne bo noben zaveden Slomškar silil za tovariša. Kar pa se tiče onih, ki so že in še bodo podlegli silam razmer in časa, ne bo imela »Slomškova zveza; nobene škode in U. J. U. nobene koristi, kajti kdor računa vedno s silami razmer in časa, tega omaje vsaka sapica, pa bi ga ne vihar. Kdor pa ume besede: »Svaka sila do vremena!« ostane zvest v lepih in viharnih dneh. Takih ljudi pa je med »Slomškarji« v resnici več, nego pa jih je po računu g. Tomana. — Ne bo mogoče uničiti. Na občnem zboru učiteljskega društva je neki moderni »Vrtomir« sekal glave. Ko je posekal osem glav, pa je zrastla deveta. Začudeni so gledali zborovalci in se uverili, da dobre stvari ne bo mogoče uničiti. Ta pojav je dober omen za Slomškovo zvezo. Mesto propadanja in pogina se ji obetajo rast, zelenje, cvet in sad in to celo v dneh, ko govore sile razmer in časa tak govor, da podobnega dosedaj še nismo culi nikoli. — Organizacija hišnih posestnikov. Od društva hišnih posestnikov smo prejeli: Dne 26. in 27. februarja 1921 so se'vršili shodi hišnih posestnikov v Ormožu, Ptuju, Mariboru in v Slovenski Bistrici, na katerih se je razpravljalo o potrebi ustanovitve društev hišn. posestnikov v vseh onih večjih krajih, v katerih še ne obstoji taka organizacija. Pokrajinsko zvezo društev hišnih posestnikov za Slovenijo je na vseh shodih zastopal nje predsednik g. Ivan Frelih iz, Ljubljane, ki je obširno in temeljito rapravljal o vseh dosedanjih stanovanjskih naredbah ter pojasnjeval, koliko je dopustno povišanje stanarin po najnovejši naredbi. Mnogoštevilno zbrani hišni posestniki so bili na vseh zborovanjih trdno odločeni, svojo organizacijo podpirati s vsestranskim delom in od svojih pravic, ki so nam bile začasno odvzete, nikakor ne odstopiti, temveč se po možnosti združiti z enakimi organizacijami, ki bodo pripravljene, hišne posestnike podpirati v njih stremljenju v odpravi njim storjenih krivic. — Pegasti legar v Dalmaciji. Iz Sinja poročajo o novih slučajih pegastega legarja. — Prepovedano naseljevanje v Belgradu. Minister za notranja dela je izdal belgrajski občinski upravi ukaz, da no sme več izdati nobenih dovoljenj za naselitev v mestu, — češčina na visokih šolah, Češčina se poučuje v Združenih državah na petih vseučiliščih, in sicer na: Columbijskem, v Newyorku, na državnem nebraškem v Lincolnu, na državnem teksaškem v Au-stinu, na državnem kalifornskem v Ber-kcly in na zavodu v Oberlinu, Ohio. Češka stolica kolumbijskega vseučilišča je prejela od češkoslovaške vlade 250 dolarjev za leto 1920-21. — Smrtna nesreča na Bohinjskem c-zeru. Janez Gašperin in njegov 16 in pol letni sin Jernej sta zahodno od Bohinjskega jezera prevažala les. Ko sta se popoldne vračala domov, je šel oče s konjem po poti južno ob jezeru, fant se je pa drsal s sanmi po jezeru, toda ko je bil kakih 7 metrov proč od obali, se je vdrl komaj 1 cm debel led in Jernej se je s sanmi vred potopil. Prihitelo je več ljudi, ki so Jerneja potegnili iz globočinc 6 m, toda fant je bil že mrtev. Vtopljenca so pokopali v Bohinjski Srednji vasi. — Požar. Dne 25. febr. popoldne je pogorel hlev kajžarju Fr. Sojec v Podgorici pri Ljubljani, v nedeljo dne 27. febr. pa je bil med popoldansko službo božjo ogenj v Dra-gomlju. Pogorela sta dva posestnika p. d. Be-gelj in Peter, bližnjemu Mihovcu pa je zgorela delavnica. Skoda je v današnjih razmerah zelo velika. Živino so rešili, zgoreli so pa gosi-odarsk: stroji, seno in drugo. Požarne braiu-be so cgenj omejile. V obeh slučajih so zažgali otroci. — Subskripcija delnic >Splošne stavbene družbe >Marihor«. Opozarjamo na vabilo na subskripcijo delnic te družbe, ki je objavljena v štev. 19. >Uradnega lista« za Slovenijo z dne 24. februarja t. 1. Delnice te družbe, ki jo vodijo prvi strokovnjaki in ima gotovo lepo bodočnost, se nudijo po ceni K 520 tel quel. Rok subskripcijo traja od 1. do 20. marca t. 1. Kot odpisovainice fungirajo med drugimi: Jadranska banka, Ljubljanska kreditna banka in Zadružna gospodarska banka. 793 — Ljubiteljica suhega mesa pred deželnim sodiščem. Marija Klemene je iz Trzina. V Kamniku je že sedela pet dni, ker je kradla. Pred deželnim sodiščem se je morala zagovarjati, ker je ukradla Francetu Zabavniku v Tunijcki Mlaki med drugim 210 kron vredno pleče. Ko so prišli h Klcmenčevi orožniki, je kuhala ukradeno pleče. Klemenčeva ni tajila, da jo je Zabavnikovo pleče zapeljalo, toda odločno je zanikala, da bi bila v Logu ukradla Luciji Podbevšek 15 kg zaseke. Podbev-škoviV' ptištena kmetska ženica, je pod prisego potrdila, da ni nihče drugi, kakor Klemenčeva ukradla zaseko. Senat je bil mnenja, da se je Podbevškova le mogoče zmotila in jo je le zaradi Zabavnikovega plečeta kaznoval s 14 dnevi strogega zapora. — Radi tatvine obsojeni bivši finančni paznik Mirko Badiura je stanoval od 6. junija do 11. avgusta 1920 kot paznik finančne straže pri Mariji Lenger v Zireh. Lengerjevi je bilo v tem času ukradenega več denarja. Sumila je, da je kradla njena sorodnica Frančiška Lenger. Dne 11. avgusta 1920. je zapazil paznik finančne straže France Rupert, da je prišel Badiura iz sobe Lengerjeve. Badiura je končno priznal, da je ukradel Lengerjevi ban kovcev v vrednosti 2400 K in nekaj srebra. Deželno sodišče v Ljubljani je prisodilo Ba-diuri 7 mesecev težke ječe. — »Rad dam 1000 kron, če dobim pos!« je rekel neki K. . . gospodom na glavarstvu v Ljubljani, ker mu ga niso hoteli izstaviti: fant je namreč podvržen še vojaščini in bi se bil rad izselil v Ameriko. Ker so gospodje na glavarstvu dobili vtis, da bi jih K. . . . rad podkupil, so ga naznanili sodišču. »Kje ste izvedeli, da stane po3 1000 K?« je vprašal sodnik fanta. »Drugi, ki so šli v Ameriko, so mi rekli, naj ponudim gospodu, ki dela pose, 1000 kron.« Sodnik je fanta oprostil, ker je sodil, da je bil fant v pravni "smoti in da ni nameraval gospodov na glavarstvu podkupiti. — Ogoljufana »Hranilnica in posojilniea« v Kranju. Janez Šenk je delavec v Predosljih. Dne 13. decembra 1920 je prišel k Hranilnici in posojilnici v Kranju rekoč, da je posestnik v Predosljih št. 15. Uradnik Ciril Mohor je spisal Šenku prošnjo, katero je odbor še tisti dan ugodno rešil iu Šenk je prejel 2000 kron posojila. To ga je opogumilo in dne 3. januarja je vnovič dvignil 1000 kron. Ko je pa hranilnica prvo posojilo zastavopravno zavarovala na posestvo Janeza Šenka v Predosljah, so odkrili goljufijo.Šenk je bil obsojen na 4 mesece ječe. Ljubljanske lj Akademija šentpeterskih Orlic v Ljudskem doma se vrši v nedeljo, dne 6. marca ob 3. uri popoldne. Pri tej akademiji se uprizori povsem nova točka >Pe-rices; po istoimenski narodni pesmi dramatizirana in simbolizirana vaja, slična oni »Kosci«, katero so izvajali šentpeterski Orli. Nov način telovadbe z domačimi orodji se je pojavil med Orli, kar je hvalevredno. Predprodaja vstopnic v »Prodajalni tiskovnega društva« (preje Ničman). — Pri akademiji sodeluje voiaška godba. Oni, ki se zanimajo za razvoj telovadbe, ste poseb- no vabljeni, da se izrazite o izidu. — Bog živi! (k) lj Občni zbor Krekovo prosvete se vrši v nedeljo, dne 6. marca iMiri popoldne v Alojzijevišču. (k) lj Klub »Soča« naznanja svojim članom in prijateljem, da bo v soboto dne 5. marca t. 1. ob pol 9. uri zvečer predaval v restavraciji pri »Zlatorogu« g. dr. Dcreani o »higijeni očesa«. lj Protestni shod proti načinu ustanavljanja potrošačkih zadrug sklicuje »Zveza poštnin organizacij v Ljubljani« na nedeljo 6. marca ob 10. uri dopoldne v Mestni dom. Pozivamo člane, da se mnogobroj-no udeleže shoda. Nameščenci vseh drugih resortov dobro došli. lj Iz gledališke pisarne. Zaradi tehničnih ovir odpade v nedeljo dne 6. marca t. 1. predstava »Tosca« (izven). Mesto nje se vprizori opera »Mignon« (izven) z gospodom Julijem Betettom, opernim pevcem drž. opere na Dunaju kot gostom. lj Iz gleda!'ške pisarne. P. n. abonenti se opozarjajo, da se vrše operne predstave v tekočem tednu še v I, polovici sezone 1920/21. Prva predstava v drugi polovici je v soboto dne 5. marca 1921 v drami za red B. Prosi se, da se abonnement do sobote podaljša, drugače se oddajo sedeži drugim reflektantom. lj Zveza služkinj! Skupina A (Sv. Peter) ima v nedeljo ob 5. uri sestanek v društvenih prostorih Št. Peterske prosvete. — Katera služkinja išče službe, naj se naj-preje oglasi v pisarni Krekove prosvete, kjer je najmanj 40 služb na razpolago. Vabljene so tudi dekleta z dežele. ij Zadruga kramarjev in branjevcev prosi, da se naj blagovoli na njo naslovljene dopise dostavljati gosp. Antonu Bucku st. na stojnici, Pogačarjev trg. Člani dobijo tudi tam potrebne informacije, lahko plačajo članarino in se tudi sprejmejo novi člani. lj Gostilnicarstvo. Mestni magistrat je dovolil vsled zvišanje cen piva od strani pivovarn prodajati pivo v gostilnah v Ljubljani v vrčkih (pol litra) po K 6.—, v iride-setinskih čašah po K 3.SO in v pol literskih steklenicah po K 7.50, v kavarnah v pol literskih steklenicah po K 8.50. Kavarnar-jem pa zvišanje cen vsled poviška trošarine na alkoholne pijače ni dovoljeno zaprošeno povišanje cen kavarniških proizvodov. — lj Umrli so v Ljubljani: Egidij Ruja-vec, strojarski pomočnik, 57 let. — Marija Strniša, gojenka žensk, učiteljišča. 19 let, — Rudolf Smrečnik, hlapec, 19 let. — Fran Premru, užitkar, 65 let. — Jožefa Kopitar, žena sklad, sluge, 44 let. — Katarina Lukman, šivilja^ 22 let. — Marija Am-brožič, sitarjeva žena, 56 let, — Marta Pečnik, hči žel, uslužbenke, pol leta. — Marjeta Grešina, čevljarjeva vdova, 83 let. — Alojzija Cankar, krojačeva žena, 38 let. Fran Matorini, dninar, 55 let, lj Vlom na Ilovici Vlomljeno je bilo pri posestnici Kebcr na Ilovici. Vlomilec je odnesel dve denarnici z vsoto 2370 kron. lj Žepna tatvina. Ko je kupovala pri Ažmanu Meta Samec blago, ji je bila ukradena denarnica z vsebino 1200 kron. Ko je nameravala Samčeva kupljeno blago plačati, je zapazila tatvino. Precej so pričeli iskati denarnico in so jo tudi našli ležati na tleh, toda bila je že prazna. Kdo je bil spreten žepar, se ne ve, ker je bilo v trgovini istočasno 30 žensk. Najisooeiša poročila* RAZPRAVE O USTAVI. Belgrad, 3. marca. (Izv.) Danes ustavni odbor ni imel seje, ker min:ster lrjtko-vič ni izdelal vladnega predloga o parlamentu. Pododbor pa je nadaljeval svoje posvetovanje. Dolgo časa so razpravljali o asivni volivni pravici državnih uradni-ov. Ministra Trifkovič in Draškovič sta razložila staLšče vlade. Večina je sklenila, da policijski, finančni, gozdarski uradniki in uradniki agrarne reforme ne morejo biti voljeni. Sodniki so lahko izvoljeni samo izven svojega službenega okrožja. Ostali uradniki so lahko voljeni, vendar za časa poslanstva ne smejo vršiti svoje službe in tudi ne vlečejo plače; pač pa se jim prihrani službeno mesto. O proporčni volivni pravici ni prišlo do sporazuma, ker se je vlada protivila, da bi to prišlo v ustavo. Jugoslovanski klub je zahteval, da cenzura ne sme zapleniti poročil o govorih poslancev v parlamentu in v odborih. Radikalci in demokrati so pa zahtevali, da se omeji imuniteta govorov posameznih poslancev. Do sklepa ni prišlo. Nato je prišel na vrsto referendum, ki ga je predložil Jugoslovanski klub. Radikalci in demokrati so odbili vsako razpravo o tem. BREZUSPEŠNA POGAJANJA VLADE. Belgrad, 3. marca. (Izv.) Pašičeva vlada je doživela tudi topot pri pogajanjih z muslimani in zcinljoradniki popoln neuspeh. Danes jc Avramovič v imenu zem-ljoradnikov izročil Pašiču pogoje svojega kluba in izjavil, da od teh pogojev ne morejo zemljoradniki prav nič popustili. Pogoji so pa taki, da jih vlada prav gotovo ne bo sprejela. Vsled tega se jc položaj vlade poslabšal. Edino upanje slavi vlada na slovenske samostojne pod vodstvom dr. Vošnjaka. VLADA PROTI SOCIALNOEKONOMSKIM PREDLOGOM. Belgrad, 3. marca. (Izv.) Vlada zavlačuje socialno-ekonomsko vprašanje v ustavi. Predlaga, da se to vprašanje reši šele tedaj, ko bo vsa ustava sprejeta. ABSOLUTISTIČNE NAKANE NA HRVATSKEM. Belgrad, 3. marca. (Izv.) Hrvatski ban Tomljenovič je pred nekaj dnevi razpravljal z vlado o ukrepih, ki bi se storili na Hrvatskem. Rezultati so tajni. UMIK VLADE GI.EDE UPRAVNE DELITVE. Belgrad, 3. marca. (Izv.) Vlada izdeluje nov načrt glede razdelitve posameznih dežel v upravna okrožja. Hrvatska bi bila razdeljena na 6 okrožij, Bosna na 3, Slovenija bi ostala enotna. DVORNO ŽALOVANJE ZA KRALJEM NIKOLAJEM. Belgrad, 3. marca. (Izv.) Ker je umrli črnogorski kralj Nikola tast kralja Petra in ded regenta Aleksandra, je odrejeno dvamesečno dvorno žalovanje. Na dvoru visi črna zastava. V soboto parastos, ki ga bo opravil pariarh Dimitrije. Udeležili se ga bodo regent, diplomatski zbor in vlada. 71 LETNICA MASARYK0VA. Praga, 3. marca. (Izvirno) Tukaj se vršijo velike priprave za proslavo 71 letnice Masaryk-a, ki bo ta mesec. DR. BENEŠ 0 SVOJEM POTOVANJU. Praga, 3. marca. (Izurno) Na današnji seji zunar.je-političnega odseka je refe-rirul dr. Beneš o uspehih svojega potovanja. Glede svojih pogajanj s sv. Stolico, ki jo je zastopal kardinal Gaspari, je izjavil, da je sv. Stolica vprašanju glede ločitve cerkve od države odiočno protivna, vendar je dobil vtis, da tega sv. Stolica v praksi ne bo izvajala. — Sicer se je glede potovanja prav pohvalil. V Rimu je prišlo do popolnega sporazuma glede Habsburžanov, Avstrije in gospodarskih vprašanj. — V Parizu se je pogajal s francosko in poljsko delegacijo, ki sta njegov predlog glede pomoči Avstriji sprejeli. Upajo, da bodo k tej akciji pritegnili tudi Jugoslavijo in Rumu-nijo. Dalje je tam posredoval glede drugih perečih vprašanj, ki so bila v njegovo zadovoljstvo rešena. PREPOVED UVOZA V AVSTRIJO. Praga, 3. marca. (Izvirno) »Narodni Listy< javljajo iz Požuna, da je tamkajšnje ravnateljstvo južne želejznice prepovedalo vsak uvoz železa v Avstrijo, ker ista ne vrača vagonov. P0SVEČENJE NADŠKOFA DR. STOJANA Olomuc, 3. marca. (Izvirno) Slovesno posvečenje olomuškega nadškofa dr. Sto-jana bo izvršil dne 3. aprila kardinal Mi-karo. Poseben odbor dela za to svečanost velike priprave. UVOZNA CARINA. LDU Belgrad, 3. marca. (ZNU) Včeraj je imel ministrski svet sejo, na kateri je ponovno razpravljal o uvozni carini. Trgovinske zbornice so vabljene, da podajo svoje strokovnjaške mnenje. Potem šele bo finančni minister o stvari končnoveljav-no odločil. DR. BENEŠ 0 RAZMERJU DO SOSEDNIH DRŽAV. LDU Praga, 3. marca. (ČTU) Na seji odseka za zunanje zadeve je zunanji minister dr. Beneš izjavil, da bo konferenca v Portorose najbrže šele sredi aprila. Minister je nato poročal o uspehih svojega potovanja v Rim, Pariz in London. Z zadovoljstvom je poudaril sporazum, ki ga je sklenil z avstrijskim zveznim kancelarjem dr. Mayrom v gospodarskih vprašanjih. V Rimu se je dosegel sporazum v vprašanju glede povratka Habsburgovcev, glede sanacije Avstrije, glede Rusije in glede gospodarskih zadev. V Parizu je dr. Beneš ime! porazgovore tudi s Poljaki in je mnogo upanja, da se bo v gospodarskih vprašanjih dosegel sporazum. Glede vprašanja Zapadne Madžarske je dr. Beneš dejal, da ga bo rešilo razsodišče, ki bo varovalo čehoslovaške in jugoslovansko interese. AVSTRIJSKO ZLATO. LDU Dunaj, 3, marca. (DunKU) Po poročilu, ki je došlo listom z dobro poučene strani glede izročitve 65 milijonov zlata iz zakladnice Avstro-ogrske banke, se je rc-paracijska komisija sporazumela z likvidatorji Avstro-ogrske banke v tem, da se zahtevanih 25 milijonov začasno ne izvozi in da se nasledstvenim državam nič ne izplača. Kakor poročajo listi, je avstrijska vlada izjavila, da s tem ni zadovoljna, zakaj želi si zagotovila, da se z zlatom ne bo razpolagalo prej, preden o tem ne odloči posebno razsodišče. RAZVELJAVLJENI VOJNI ZAKONI. LDU Washington, 2. marca. (Havas.) Rcprezentantska zbornica jc odobrila zakonski načrt o razveljavljenju skoro vseh vojnih zakonov, katerega jc senat danes predložil. Zakoni, ki sc tičejo sporazuma s sovražnikom, ostanejo šc nadalje v veljavi. Zakonski načrt je bil takoj danes predložen predsedniku, da ga podpiše. BORZA. LDU Zagreb 3. marca. (ZNU) Devize: Berlin 235.50—236.50, Italija 543.50—544, London 575—580, Newyork kabel 147 do 148.50, ček 146—147.50, Pariz ček 1058 do 1065, Praga 186—186.50, Dunaj 20.35 do 20.50. Valute: Amerikanski dolarji 144.50 do 145, avstrijske krone 20.50—21, bolgarski levi 170—0, češkoslovaške krone 1.82—0, angleški funti 540—0, francoski franki 1055—1060, napoleoni 492—496, nemške marke 232—234, imunski leji 193—195, souvereigni 582—0, italijanske lire 530—532. LDU Belgrad, 3. m^rca. (ZNU) Devize: London 145—145.30, Pariz 265—266, Ženeva 610—615, Rim-Milan 135—136, Berlin 59—59.50, Praga 46.50—46.75, Dunaj 5.10—5.12. Valute: Francoski franki 263—265, ameriški dolarji 35.50—35.65, bolgarski levi 43.75—44.50, rumunski leji 49.25—49.75, italijanske lire 133—135, češkoslovaške krone 0—45.50, nemške marke 58.50—59.50, avstrijske krone 5.55 do 5.65, 20 dinarjev v zlatu 22.90—23 napoleoni 124—125. LDU Praga, 3. marca. (ČTU) Devize: Amsterdam 2743.50, Belgrad 214.50, Berlin 126.25, Bukarešta 105.62.5, Sofija 94 50, Curih 1328.50, Milan 290, Pariz 570.50, London 310.12.5, Newyork 78.75, Dunaj 10.50, Zagreb 53.40, Varšava 7.85. Budimpešta 17.62.5. — Valute: Jugoslovanski dinarji 205.50, nemške marke 126.25, rum. leji 106.62.5, bolgarski levi 90, švicarski franki 1323.50, italijanske lire 267, francoski franki 567.50, anlgeški funti 308.12.5, ameriški dolarji 76.75, avstrijske krone 10.50, poljske marke 6.85. LDU Dunaj, 3. marca. (ČTU). Devize-Zagreb 490—494, B.erlin 1154,50—1160 50, Budimpešta 164—166, Bukarešta 957.50— 967.50, London 2832.50—2852.50, Milan 2665-2685, Pariz 5192.50—5232.50, Praga 909—915, Sofija 850—860, Varšava 78 do 80, Curih 12.125-12.175, N.-York 721.50 do 733.50, Amsterdam 24.950—25 050. Valute: Ameriški dolarji 723—727, bolg. levi 830—840, nemške marke 1152.50—1158.50, angleški funti 2810—2830, francoski franki 5180—5220, italijanske lire 2662.50_ 2682.50, jugoslovanski dinarii tisočaki 1948 do 1968, stotaki 1933—1958, poljske marke 78.50—80.50, ruirunski leji' 947.50— 957.50, carski rublji 297—303, švicarski franki 12.125—12.175, češkoslovaške krone 903.50—914.50, mažarske krone 163.75 do 165.75, _ ©FS@¥ski ¥Glasbene Matice« stopi v ponedeljek dne 7. marca pred koncertno publiko z novim izbranim programom. Na sporedu je Premrlov >AUegro« za godalni orkester, s katerim orkestralno društvo zopet mnogo doprinese k razvoju slovenske orkestra1 ne glasbe. V - Allegru« prevladuje prekrasne sekvence in harmonije. Kot druga točka je na sporedu Dvorakov vijolinski koncert s spremljevanjem orkestra. Koncert je sicer že znan, vendar se dosedaj v Ljubljani s spreni-ljevanjem orkestra še ni izvajal. Neumorni g. Ziifa nam bo zopet podal najboljše iz svojega najboljšega. Kot glavna točka programa je Beethovnova eroična sinfonija, ki zahteva dolgotrajnega podrobnega dela, ako se jo hoče podati v res klasični obliki. Da je kapeiuik orkestralnega društva g. Jeraj interpret par exellence -- tako modernih kakor tudi klasičnih orkestralnih del — so nam dokazali že dosedanji matični koncerti. Orkester šteje s sodelovanjem orkestra narodnega gledališča ter nekaterih članov vojaške godbe nad 80 godcev, kar da tako velikemu sinfoničnemu delu izredno krasno mehkobo in zvočnost. Eroična sinfonija bo brezdvomno ravno tako kot Čaj-kovskega patetična sinfonija lani napravila na koncertno publiko najlepše utise. Ljubljansko občinstvo pa naj z najštevilnejšim obi: om koncerta poplača marljivo in smoterno delovanje Glasbene Matice ter njenega kapelnika Jeraja. g Žigosanjo predvojnih posojil. Delegacija ministrstva financ v Ljubljani objavlja uradno: Ministrstvo financ, generalna direkcija državnih dolgov, objavlja z razpisom z dne 26. februarja 1921, D broj 1828, da naj se popišejo in žigosajo razun onih obveznic predvojnih posojil, ki so navedene v seznamu priloga 2 tukajšnjega razglasa z dne 4. septembra 1920 ,št. 6796 Val. (Uradni list št. 104 iz leta 1920) in v tukajšnjem razglasu z dne 24. februarja 1921, št. 763-Val. (Uradni list iz leta 1921), tudi obveznice ogrskega državnega dolga in sicer: 4 odstotno posojilo za regulacijo Tise in szegedinsko premi.jsko posojilo iz leta 1880. — Te obveznice bo popisoval in žigosal tako, kakor je bilo za naknadno žigosanje obveznic drugih predvojnih posojil, s tukajšnjim razglasom z dne 20. januarja 1921,' št. 244-Val. (Uradni list št. 8 iz leta 1921) objavljeno, davčni urad za mesto v Ljubljani v roku do vštetega 15. marca 1921. g Trošarinski predpisi. Delegacija ministrstva financ je izdala zakon o državni trošarini, trošarinski pravilnik in pravilnik o trošarini na vino v Sloveniji v ročni knjižici pod naslovom »Trošarinski predpisi«. Trošarinski pravilnik in pravilnik o trošarini na vino sta natisnjena po stanju clnc 1. decembra 1920, torej v sedaj veljavni ibliki. Izvod stane 30 kron. Naročila in d? nar (po pošti ali v gotovini) sprejema izključno le »Gospodarski urad delegacije ministrstva financ v Ljubljani«. Če se pošlje denar po pošti, naj se pošlje vedno s poštno nakaznico ne pa morda s poštno položnico na naslov delegacije. g Kontrola denarnih zavodov. Ministrstvo trgovine in industrije je izdalo poziv vsem denarnim zavodom naše države, da izdelajo točne podatke o svojih pasivah in aktivah po predloženih formularjih, ki jih morajo v najkrajšem času predložiti ministrstvu. g Oddaja premoženja v Avstriji. Kakor poroča »Neues VViener Tagblattcenijo predplačila na oddajo premoženja na Dunaju dosedaj na sedem milijard. g Izdelovnje svile. Ministrstvo za trgovino izdeluje naredbo, ki bo podpirala izdelovanje svile v Vojvodini in Gjevgjeliju. g Nova banka v Belgradu. Začasni finančni komite je odobril načrt srbsko-švicarske banke s sedežem v Belgradu. .je. Ponudbe na upravo lista pod Šifro -Hrana". 781 skoraj nov se proda. Naslov pove uprava lista yod št. 784 Razno PGliiŠlVO. S^vsakVo6 oPdr°3 dto 5. pop. Cankarjevo nabrežje 7 H. Zahtevajte proračun za objavo oglasov. tt&m veSCa manufakturne in Soe-cerijske stroke ki bi bila zmo ni. samostojno voditi podružnico sc sprejme takoj. Ponu be z zahtevo plače je poslati na Alo zi) Remic, Dravograd. UnilnnnR v lc3em okviru in 2 ,eP'sli~ tfiiiuumiu ki (prmorske pokrajine) se ceno piodajo Ogledi se dnevno od 3—4 Kesljeva cesta 24/11 desno. da nisva plačnika za dolgove, ki bi jih kdorkoli delal na najino ime. Martin in Antonija Gorjanc, Krojaška ul. 4. za državnim kolodvorom 4000 in se vsled izselitve ceno proda. Tavčar & Svetina, stavbeno podjetje, Gosposvetska cesta 6. m.m vak, Rionica 8't. veC ja množina se prodaj. Franč. No- i razpisuje 2 mesti ■4 a ggi Kompetentje naj predlože proSnji tudi prepise spričeval o strokovni izobrazbi in dokaze dosedanjega službovanja. starejša moč, po možnosti iz lesne stroke se sprejme takoj, Ponuube pod „Lr.s" na anon. zavod Dr. Baseljak, Ljubljana. Sprejme se takoj izurjen, strokovno saobražen Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresu ,očo vest, da je Vsemogočnemu dopadlo poklicati k Sebi našo iskrenoljubljeno Pogreb predrage se bo vršil v petek ob 4. uri popoldne na tukajšnje pokopališče. Priporočamo jo v blag spomin! Sevnica, dne 2. marca 1921. Ivan, KaHja EColar stariši. Janko, Marica, Zinka, Zorks, Stanko bratje in sestre. Nina Koiar svakinja. Krasno sleKl m pregrA y£5i2 okrasnimi šipami, pripravna za odvet-i-ke in pisarne. je nu prodaj. Ponudbe pod Pregraja 3000 na upravo tega lista. slev&iifl parcel Si če prav v slabem stanu v bližnji okolici Ljubljane, na Mirju oli na Dolenj. cesti. Ponudbe pod »L. P. 7« na upiavništvo Slovenca. Dospela je velika pošiljatev raznih gumbov, igel, modnih stvari, vezenin, finih žlic, rinčlc za čevije, zapon, toaletnih sivari, čevljarskih potrebščin in orodja itd. Za obilen obisk se priporoča tvrdka Jas. FeleSiaiC, Ljubljana, Sv. Petra nasip št. 7. ISajrcižfe cena s*a drabao in sisa depeše ?3 karton 100 zavojčkov (ne 60) za K 145'— pošilja LEOPOLD millZ, i«!® BSs se: ki govori poleg nemščine tudi slovanske iczike. v starosti med 30 do 10 leti. Prosto stanovanje, kurjava, razsvetljava. Ponudbe z naveduo plače na tovarno >9 (C zazidane ploskve tovarne 3500 m2, vila poleg stoječa (10 sob in 4 kuhinje), Iokomobila 30 HP, lastna električna razsveiljava, kompletni stroji za izdelovanje voz in za ključavničarstvo, zaloge lesa in železa, 100 m od kolodvora. 10V8C. j Opr. St. 75 ad. na Italijanov vrši Ustcu prš Rakeku nsznanja, da se radi odhoda w w i m i EB ISC3, r ni ml 'm m nj "a? ptvi poiraeJJefc 7. su^ca 1.1„ na katerega se kupci in prodajalci uljudno vabijo. C v v GddsS« popravita šoisaesa poslopja na Vinici. Na podlagi inženirskega proračuna — 90.000 K —, ki leži v pogled pri okrajnem šolskem svetu v Črno i > 1 i u in pri obč. uradu na Vinici, se razpisuje konkurenčna oddaja do dne 1. aprila 1921. Povzetniki nnj svoje ponudbe v zaprtih kuvertili do tega dne predlože obč. uradu na Vinici. OteiSnsk« urad na Vinici dne 27. februarja 1921. volna sila s turbino, 54 PS izrabljeno, žaga in številni stroji za obdelovanje lesa, restavracija in gospodarstvo. Prodajni pogoji: Gospodarska pisarna dr. Ivan Csrne, LJubljana, Miklošičeva cesta 6. mm Prostor mora biti suh in po možnosti svetel, leži pa lahko v kateremkoli delu Ljubljane. Ponudbe na upravo pod št. 729. kraste, lišaje odstrun uje pri človeku in živalih ?ia?tolmazi£o, ki je brez duha in ne muže perila. 1 lonček za 1 osebo po pošti 15 kron pri T^NKOCI, lekarna Ljubljana, Slovenija. graški izdelki kakor tudi transitno zalogo najbolj renomiranih izdelkov inozemskega izvora ponudi trgovcem s suknom in konfekcionarjem eksportna tvrdka za sukno g HENDI Pot v svrho nakupa v Gradec se izplačal Volnina je izvoznine prostat # # kuoujte importiranega inozemskega mila, kajti to milo ie veliko dražje. — Vsaka gospodinja mora dandanes štediti, zato naj rabi samo ZLATOROG-MILO katero Je v kakovosti vsem importiranim milom zajamčeno enakovrstno, ako Re boljše. Olavno zastopstvo za Kranjsko: R. Bunc in drug, Ljubljana, Gosposvetska cesta štev, 7. 7'atorog izdaja konzorcij »Slovenca«. Odgovorni urednik Mihael Aloškorc v Ljubljani ■Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.