Leto X,, Št. 14 („JUTRO" XX., št. 78 a)
Upravuistvo ujuDijana. Knafljeva d
—	Telefon 5t 3122 3123, 3124, 8125 3126
Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-DUrgova uL — Tel 3492 ln 2492. Podružnica Maribor Grajski trg 7.
Telefon št 2455. Podružnica Cehe Kooenova ulica 2.
—	Telefon št 190. Podružnica Jesenice: Prt kolodvoru
§t 100.
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska
cesta št 42. Podružnica Trhovlie: v hiši dr. Baum-mrtnprla
aprila
Cena 2 Din
PONEDELJSKA IZDAJA
Uredništvo:
Ljubljana, Knafljeva ul. 5. Telefon št 3122, 3123 3124. 3125 in 3126. Ponedeljska Izdaja »Jutra« izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej tn velja po pošt) prejemana Din 4.- po raznašal-cih dostavljena Din 5.- mesečno.
Maribor Grajski trg št. 7. Telefon št 2455.
Celje, Strossmayerjeva ul. L Tel. 65.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
Anglija snule splošno obrambno zvezo
Velika Britanlp nadaljnje pogajanja z raznimi državam! za razširjenje svojih obrambnih obveznosti po evropskem kontinentu
London, 2. aprila, d. Chamberlainova akcija je izzvala v splošno odobravanje v angleški javnosti, ki se je brez pridržkov postavila na stran vlade. Chamberlainova izjava v spodnji zbornici predstavlja zgodovinski preokret v angleški zunanji politiki. Važna jamstva, ki jih daje Anglija Poljski, pomenijo popoln prelom v tradicionalni angleški politiki, ker se je zgodilo prvič, da daje Anglija taka enostranska vojaška jamstva za vzhodno področje Ev rope. V političnih krogih opozarjajo v zvezi s tem. s kolikim obotavljanjem je Anglija pristala na popolno jamstvo za varstvo Francije, ki je vedno bila v obsegu njenih najbolj neposrednih interesov v Evropi- Niti pred letom 1914. niti po letu 1918. do časa pred tremi meseci n'so bila kljub popolni politični solidarnosti angleška vojaška jamstva Franciji tako popolna, kakor so ta, ki jih je sedaj dobila Poljska brez vsake kompenzacije.
Posebno poudarjajo, da sta se Anglija in Francija zavezali braniti Poljsko pred vsako akcijo, ki bi ogražala njeno neodvisnost, kadar bo Poljska sama smatrala, da se ji mora za zaščito svojih življenjskih interesov upreti z orožjem. Ta jamstva torej niso omejena na kak konkreten primer, temveč veljajo za vsak primer, o katerem bi Poljska mislila, da predstavlja njene življenjske interese. Angleška obveznost se ne tiče samo integralnosti, temveč tudi neodvisnosti Poljske-
Te obveznosti so za sedaj sicer enostranske in moralnega značaja, dobile pa bodo konkretno obliko o priliki obiska poljspega zun. ministra Becka v
Londonu, kamor bo prispel jutri- Pričakujejo, da bo pri tei priliki pretvor-jena ta enostranska obveznost v vojaško zvezo z enakimi obojestranskimi obveznostmi. Trdijo, da je načrt te zveze med Poljsko na eni strani ter Francijo in Anglijo na drugi strani že izdelan in da ga bo poljski zunanji minister podpisal v Londonu.
Čeprav se ta jamstva tičejo samo Poljske je vendar njihov pomen mnogo večji. Chamberlain jih je označil kot prehodno dobo in prvi korak za omogočenje maksima sodelovanja v interesu miru One so kakor vse kaže. neobhoden pogoj za ustvaritev tega maksima sodelovanja Predvsem se je smatralo, da je zlasti položaj Poljske kritičen. Razen tega so hoteli pokazati Poljski, kakor tudi drugim državam. katerih sodelovanje se želi, da Angliia resno misli na organizacijo miru v Evropi. Vtis, ki ga je izzvalo dolgo kolebanje angleške vlade in posledice. ki bi mogle zaradi tega nastati, je bilo nujno potrebno odstraniti z energično in nedvoumno akcijo- Ko je podala svoja jamstva Poljski, anor'eška vlada ni imela v mislih samo poljskih interesov .temveč tudi interese drug'h evronskih držav in seveda nič manj svojih interesov v Evropi.
Menijo, da bo morda že jutri Chamberlain sporočil v angleškem parlamentu razširjenje jamstva tudi na Rumunijo, kar je opustil v svojem zadnjem govoru samo zaradi tega, ker odgovor na nekatera konkretna vprašanja ni prispel pravočasno iz Bukarešte.
Zvedelo se je, da je tudi Turčija že
pristala brez pridržka na pristop k novemu obrambnemu bloku. Kakšne konkretne oblike bo dobil predlagani blok, bo odvisno od nadaljnjih razgovorov s posameznimi državami. Posvetovanja se nadaljujejo in sicer po Chamberlai-novi izjavi v mnogo bolj ugodnih okoliščinah. Za sedaj še ni povsem jasno, kakšen položaj bi zavzemala v tem bloku Rusija. Chamberlain je izjavil, da nima angleška vlada nobenih ideoloških animoznosti proti Rusiji, ter je poudaril, da računa tudi z njenim sodelovanjem. Čeprav je Rusija izločena iz sodelovanja pri jamstvu za poljske meje, vendar to ne pomeni, da so nastala med angleško in rusko vlado kaka nesoglasja. Ničesar ne kaže. da bi Rusija ne bila zadovoljna s postopkom, ki si ga je izbrala angleška vlada, kajti morebitna obrambna zveza Poljske in Rumunije. podprta z angleško-fran-coskimi vojaškimi jamstvi, bi za Rusijo predstavljala v gotovem pogledu močan obrambni zid-
Jutri se bo pričela v angleški spodnji zbornici velika zunanje politična debata, pred katero bo imela vlada bržkone zopet izredno sejo.
Bzekov odhsd v London
Varšava. 2. aprila. AA. Zunanji minister Beck je ob 13.23 odpotoval preko Berlina v London, kamor bo prispel jutri zvečer. Pred odhodom ga je sprejel predsednik republike Moscicki. Sprejemu sta prisostvovala tudi predsednik vlade general Skladkowski in maral Rydz Smygly.
O čem bo razpravljal Beck v Londonu
London, 2. aprila, bn V angleški javnosti pričakujejo z velikim zanimanjem pogajanja s poljskim zunanjim ministrom Beckom. Kakor poroča »Sunday Times«, bodo razpravljali za njegovega obiska:
1.	O zaključitvi obrambne zveze med Anglijo in Poljsko, ki bi nadomestila sedanji začasni dogovor o angleškem jamstvu za neodvisnost Poliske.
2.	o angleškem posojilu 20 milijonov šterlingov Poljski,
3.	o izseljevanju Židov iz Poljske,
4.	o položaju Gdanska, glede katerega se Poljska noče odreči nobenim pravicam.
Stališče poljskega episkopata
Varšava. 2. aprila. AA. Primas Poljske kardinal Hlond je podal marša u Rvdz-Smyglyju pisma, v katerih je sporočil stališče poljskega episkopata glede na notranjo in zunanjo politiko. Ta pisma doslej niso bila objavljena. Splošno so prepričani da je v teh pismih, ki so bila izročena tudi drugim poljskim odličnim osebnostim poudarjena soglasna vo'ja naroda, da z vsemi razpoložljivimi sredstvi podvzame ukrepe za ojačenje državne obrambe.
Glasovi poljskega tiska
Varšava. 2. aprila. AA. Potovanje polkovnika Becka v London komentira poljski tisk zelo živahno. Sogiasno podčrta-vajo poljski listi, da je Poljska bolj kakor kdajkoli odločena bran i ti neodvisnost svo-
je politike. »Kurier Porannv« poudarja pomen izjave britanskega min. predsednika Chamber aina glede ob\ezncsti. ki iih je prevzela Velika Britanija v korist poljske države. List poudarja, da pomenijo te obveznosti močno in pozitivno potezo v delu miru.-Nadalje pravi list. da bo Poljska tudi v bodoče znala ohraniti neodvisnost svoje zunanje politike. »Eksprcs Porannv« zanika različne govorice, ki so se razširile v zvezi s potovanjem polkovnika Becka v London, in pravi, da bo ta obisk predvsem potrdil normalne britansko-poijske odnose. Poljska bo v bodoče d ela'a za to, da svoje interese spravi v sklad z interesi ostalih držav. »Ilustrovani Kurier Ccdzieni« pravi, da je poljska diplomacija vedno delala za dobre odnose s sosedi in velesilami. List jo mnenja, da polkovnik Beck za svojega obiska v Londonu ne bo razpravljal je o mednarodnih problemih, temveč bo obudil tudi prijateljstvo, ki veže Po'jsko z Veliko Britanijo in Francijo. Končno poudarja pomen tesnega sodelovanja Velike Britanije. Francije in Poljske ter pravi, da so nemški meredajni krogi podčrtali, da dejstvo, da je Velika Bitanija dala Poljski jamstva, položaja ni v ničemer spremenilo.
Jamstvo za neodvisnost Rumunije
Pari«, 2. aprila, d. Kakor zatrjujejo, je zunanji minister Bonnet na včerajšnji seji vlade poročai, da pomeni Chamberlainova izjava prvi korak v celi vrsti pogajanj, ki so nameravana. V poštev prihajata po Poljski v prvi vrsti Rumunija in Rusija. Po nekaterih ves*eh iz dobro poučenih krogov se more smatrati angle. ško-francosko jamstvo za rumunsko neodvisnost, ki bi bilo sliCno z jamstvom Poljski, že kot gotova stvar.
Gafencu bo obiskal glavna evropska mesta
Bukarešta, 2. aprila. AA. Snoči je bilo» izdano uradno poročilo, da bo zunanji minister Gafencu v drugi polovici meseca aprila odpotoval v inozemstvo. Vse kaže, da bc obiskal Berlin, Rim. Pariz in London.
Lefsrttu in Daladier o nalogah Francije
Značilne izjave ob odkritju spomenika bivšemu predsedniku francoske republike Loubetu
Montelimar, 2. aprila. AA. (Havas). Ob odkritju spomenika bivšemu predsedniku francoske republike Loubetu je imei predsednik republike Lebrun govor, v katerem se je spomnil zaslug pokojnega predsednika za republiko, ki jih zgodovina ne bo pozabila- Orisal je tudi velike napore pokojnika za moralni in gmotni razvoj domovine- Dejal je: Medtem, ko je kazal svojo neomajno voljo za mir, se je trudil, da okrepi položaj Francije v svetu in da vzpostavi njen prestiž, ki je bil omajan s spomini na našo nesrečo I. 1870. Bivši predsednik republike Loubet je spoštoval obveznosti, ki so mu bile naložene. Kot prvo svojo nalogo sem imel tudi jaz pred očmi vrline bivšega predsednika republike, da ostanem tudi jaz ustavni predsednik in da bi ta svoj položaj postavil iznad vsega stankar-skega življenja, ker mora biti to v slučaju narodne krize zatočišče, v katerem lahko vsi Francozi najdejo svoj prostor. Ob viharnih ovacijah je predsednik republijke odkril nato spomenik. Po odkritju je predsednik republike Lebrun odšel s svojim spremstvom v občinsko dvorano, kjer je bil svečan banket. Na tem banketu je bilo več govorov. Predsednik vlade Daladier je dejal, da je predsednik Loubet, ki je bil svojčas tudi župan v Mon-telimaru, izpolnil eno izmed najvišjih zaslug, pri čemer je bila skromnost temelj njegove demokracije- Poudaril je, da je predsednik Loubet okrepil francosko-rusko zvezo, zlasti pa da je bil ustvaritelj entente cordiale. Naša prisrčna želja je, je dejal angleški kralj Edvard VII. 1. 1903 predsedniku Loubetu, da gremo skupaj po poti civilizacije in miru. Te besede niso prav nič izgubile svojega pomena vrednosti, kajti tudi kralj Jurij VI. je poudaril sedanjemu predsedniku republike Le-brunu, da sta Fiancija in Anglija, ki sta bili nekdaj v sovraštvu, sedaj prijateljici in zaveznici. Daladier je zaključil svoj govor z besedami: Ljudje, ki so skrbno izpolnjevali svoje dolžnosti, nas vodijo danes in vedno k nalogam, ki nas čakajo. Oni povzročajo, da jasno vidimo, kai je razumnega in kar je pustolovskega Domovini se ne more služiti na več načinov. Francija je srečna, ker so ji vedno služili veliki ljudje, ki so ustvarjali, kar zahteva njena varnost in veličina. Predsednik Loubet je zavzemal med vodilnimi osebami mesto, na katerem ie odlično služil. v korist domovini.
Nato je govoril predsednik Lebrun, ki je spomnil navzoče na vse obiske, ki jih je podvzel v času svojega 71et-nega predsedovanja. Izrazil je svoje zadovoljstvo, ker lahko prisostvuje svečanosti, k ose spominjajo na enega njegovih naj odličnejših prednikov, in je dodal, da je mnogokrat težje človeku spoznati svojo nalogo, kakor jo točno izpolniti. Danes je ta naloga jasna-Predsednik vlade je orisal to nalogo v svojem nedavnem govoru z mirnimi, krepkimi, lojalnimi, hrabrimi in člo-večanskimi besedami, ki so odjeknile po vsem svetu. Kakšna je ta naloga? To je, da se interesi posameznikov podvržejo splošnim interesom in varnostim, ki mora danes zbuditi zavest pri vseh Francozih, da nas zbere okrog vlade, ki je bolje obveščena kakor mi, in pozna, kai zahteva položaj, da se uresničijo prizadevanja h takerim nas poziva, in da tako soglasno od vsega srca ustvarimo materialno in moralne moč v službi narodne varnosti in miru na svetu.
Predsednik republike Lebrun je odpotoval iz Montelimara ob 15.30 nazaj v Pariz.
Gamelin o moči francoske vojske
Pariz, 2. aprila. AA. Načelnik francoskega generalnega štaba Gamelin je v govoru, ki ga je imel snoči na letnem zborovanju rezervnih častnikov dejal med drugim:
Zavedam se, da naša vojska nikdar prej ni bila tako močna, kakor je danes. Naše vrhovno poveljstvo je povsem enotno in razpolaga z ogromnimi izkušnjami. Naši vojaki so dobro iz-vežbani in odločeni za borbo. Po zadnjih ukrepih se bo moč naše stalne vojske še znatno okrepila.
Volitve v Belgiji
Bruselj, 2 aprila. AA. Mir med volilno borbo v Belgiji je bil zelo značilen tudi na dan glasovanja samega. Zgodaj zjutraj so volilci odšli povsem mimo na posamezna volišča v prestonici in st biie volitve že ob 13. zaključene. Štetje glasov se je pričelo ob 15 in se bo nadaljevalo pozno v noč. V velikih okrajih se bo glasovanje nadaljevalo še jutri tako da bo mogoče šele v ponedeljek dobiti jasno sliko o številu oddanih glasov. Splošen je vtis da bo nacionalna ideja pri teh volitvah prišla močno do izraza.
Dr. Martens je podal ostavko kot član fLamake medicinske akademije.
Nova madžarsko-slovaška meja
Budimpešta. 2. aprila AA. Iz dobro poučenih političnih kregov prihajajo poročila, da bo nova madžarsko- slovaška meja potegnjena v črti od Ceren ina proti poljski meji, od tam južno k vasem Želo. Široko, Tasanji in Kiskolomu, vse v črti krajevne reke. Odtod bo šla meja k zapadu reke Falas do reke Už.
Hitler zopet v Berlin
Hamburg, 2. aprila, br. Kancelar Hitler je prispel s svojega obiska v Helgolandu ob 15. v Hamburg ter je ob 16. odpotoval v Berlin.
Novo udruženje književnikov
ZAGREB, 2. aprila, b. Danes so se sestali Veljko Petrovič, Milan Vukasovič, Stevan Jakovljevič, živko Miličevič in Jo-van Tartaglia kot delegati udruženja književnikov v Beogradu, Fran Koblar, Fran Albreht, Josip Pahor, M. Mohorič in Bratko Kreft kot delegati društva slovenskih književnikov tei- Branimir Livadič, dr. Ivo Politeo, dr Ilja Jakovljevič in Dragutin Fabjanovič kot delegati hrvatskih književniških organizacij, ki so se sporazumeli, da osnujejo udruženje avtorjev kraljevine Jugoslavije, ki bo imelo svoja središča v Beogradu, Zagrebu in v Ljubljani. Razen tega so odobrili načrt pravil novega udruženja. ki bodo sedaj predložena oblasti v odobritev. Namen udruženja avtorjev bo pravno posredovanje, zaščita in pospeševanje interesov književnikov in znanstvenih delavcev, čim bodo pravila odobrena, bo sklican občni zbor, na katerem bo izvoljena osrednja uprava. V pristojnost beograjske sekcije bodo spadala dela pisana v cirilici, v pristojnost zagrebške sekcije dela, pisana v latinici, in v pristojnost ljubljanske sekcije dela, pisana v slovenščini. Sekcije bodo popolnoma neodvisne, in ne bodo imele med seboj gmotnih obveznosti. Na konferenci so bila izmenjana tudi naziranja o položaju književnikov ter književnosti v današnji družbi Posvetovanje je poteklo v popolnem medsebojnem razumevanju in soglasju ter sta bili poudarjeni želja in potreba, da se čim jačje čuje beseda naših književnikov in znanstvenih delavcev.
Občni zbor PAB
Beograd, 2. aprila, p. Danes je bil občni zbor delničarjev Privi egirane agrarne banke. Vodil ga je novi predsednik Stepan Ba-rič. PAB je imela v preteklem letu 18 milijonov čistega dobička. Račun dolžnikov izkazuje 789 milijonov posojil. Po odobritvi pozdravnih brzojavk Nj. Vel. kralju Petru II., Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu, predsedniku vlade in finančnemu ministru je bila izvoljena nova uprava.
Privilegirana agrarna banka v Beogradu bo izplačevala dividendo za 1 1938. v višini 3%, to je 15 din za delnico Dividenda se bo izplačevala od 3. aprila na bančni blagajni v Beogradu, od 4. aprila dalje pa pri Poštni hranilnici in njenih podružnicah, od druge polovice meseca aprila pa letos tudi pri vseh poštath v državi.
Sestanek predsednika Cvetkoviča z dr. Mačkom
Ministrski predsednik Cvetkovič se je včeraj popoldne pripeljal v Zagreb - Z dr. Mačkom sta izmenjala včeraj le vljudnostne obiske, prava pogajanja pa se bodo začela danes
Beograd, 2. aprila, b. Min predsednik Cvetko\nč je ob 9, dopoldne odpotoval v Zagreb na sestanek s predsednikom KDK dr. Vladimir jem Mačkom. Na beograjskem kolodvoru so se od njega poslovili mnogi ministri in novinarji. V svojem razgovoru z novinarji ni podal nobene izjave. Predsednik vlade Dragiša Cvetkovič se je že nocoj sestal z dr. Mačkom.
Beograd, 2. aprila, b. Dopoldne je prispel v Beograd prvak demokratske stranke Božidar Vlaič, ki je takoj po prihodu odšel k obolelemu Ljubi Davidoviču ter mu poročal o svojih zagrebških razgovorih.
Zagreb, 2. aprila. Ob 16*50 je z brzim vlakom prispel v Zagreb predsednik vlade Dragiša Cvetkovič. Prišel je v spremstvu šefa svojega kabineta, direktorja agencije Avale ter več beograjskih novinarjev. Na kolodvoru so ga sprejeli vršilec dolžnosti bana Mihaldžič, komandant armije general Jurišič župan dr. Pejčič, šef policije dr. Vragovič, poveljnik orož-ništva polkovnik Barako in drugi predstavniki ter številni novinarji. Predsednik Cvetkovič se je pozdravil z namestnikom bana Mihaldžičem in ostalimi predstavniki, potem pa še je s kolodvora odpeljal z avtomobilom v poletno vilo župana dr. Peičiča na Rebru na Sljemenu. Zadržal se je v vili dobre pol ure, nato pa se vrnil nazaj v mesto ter se na Prilazu sestal z dr. Mačkom, ki ga je pričakal v svojem stanovanju.
Po tem obisku, ki je trajal kakih 20
minut in ki mu je prisostvoval tudi namestnik bana dr. Mihaldžič, se je predsednik vlade odpeljal nazaj na Rebro, kjer mu je ob 18.45 dr. Maček vrnil obisk. Dr. Maček se je pripeljal sam, ter je ostal pri predsedniku Cvetkov:ču pol ure. Po obisku sta oba prišla na teraso, kjer so ju novinarji fotografirali. Izjav pa jim nista hotela dati nikakih. Predsednik vlade je samo dejal, da vendar sami vidijo, da sta z dr. Mačkom skupaj. Pristavil je še, da bo vse dobro. Ko se je nato dr. Maček vrnil v mesto in so novinarji še silili v predsednika Cvetkoviča, naj jim vendar pove kaj več, jim je ta dejal: »Nastalo bo nekaj, vendar pa morete razumti, da na želim, da bi preveč silili v nas. Videli sta vse, čuli ste vse. Vse se razvija prijateljsko in lepo.«
Predsednik vlade se je umaknil za nekaj časa na razgovor z namestnikom bana Mihaldžičem. potem pa se je znova vrnil ca teraso k novinarjem m se z njimi dalj časa razgovarjal. Vendar tudi sedaj ni dal nikakih informacij o sestanku z dr. Mačkom in o svojih pogajanjih z njim. Povedal jo le. da se bodo pravi razgovori pričeli šele jutri.
Zvečer je bil predsednik vlade na večerji v Gradskem podrumu. Ob priliki svojega prvega službenega obiska v Zagrebu jo predsednik vlade nakazal banski upravi 200.000 din, ki naj se razdele za pirhe naj-"sirema^nejšemu prebivalstvu Hrvatskega Zagorja.
Preiskava proti Basteiru
Uvedena je preiskava, v kateri se bo moral zagovarjati
Madrid, 2. aprila. AA. (Havas) Po vkorakanju čet generala Franca v Ma-. drid so bivšega ministra Basteira aretirali v ministrstvu za finance ter ga nato odpeljali v njegovo stanovanje, kjer je pod stalnim nadzorstvom. Nacionalistične oblasti izkazujejo jetniku posebno pozornost. Zaradi njegovega slabega zdravstvenega stanja mu dajejo tudi posebno hrano. Navzlic temu je bila proti Basteiru uvedena preiskava. Prvotno je bilo določeno, da ga pokličejo pred vojno sodišče, ker pa morajo njegov primer proučiti s posebno objektivnostjo in zahteva taka preiskava mnogo časa, bodo z njim postopali drugače. Za vodstvo preiskave je določen poseben sodnik in sicer major Ca-sabeter. V preiskavi bo šlo za naslednje: za odgovornost, ki jo ima Basteiro kot organizator revolucionarne stavke 1. 1917 in kot eden izmed ustanoviteljev socializma v Španiji; za njegovo stališče, ki
ga je zavzel 14. aprila 1931 ter 18. julija 1936; za značaj razgovorov, ki jih je Basteiro imel z angleškimi političnimi osebnostmi, ko je zastopal v Londonu republikansko vlado pri kronanju kralja Jurija VI., in za njegovo vlogo v času državljanske vojne, zlasti pa med poslednjimi dogodki v Madridu, ko je bil ustanovljen svet za narodno obrambo.
Državljanska vojna končana
Burgos, 2. aprila. AA. Radio National je objavil .snoči zadnji komunike vrhovne nacionalistične komande, ki je bil prebran ob 23. po odigran ju falangistične himne. Komunike pravi:
Ker so danes nacionalistične čete zajele in razorožile poslednjo republikansko ar. mado, so dosegle svoj zadnji cilj in je s tem vojna končana.
Lepo uspeli telovadni akademiji na Taboru
Sokol I v proslavo 2o letnice obstoja Jugoslavije
Ljubljana, 2. aprila
Velika sokolska dvorana na Taboru je b la snoči in danes popoldne do zadnjega polna sokolskega članstva in prijateljev sokolstva. Sokol I. je v proslavo dvajsetletnice obstoja Jugoslavije pripravil dve veliki telovadni akademiji — večerno člansko in popoldansko mladinsko. Z obema odlično uspelima nastopoma je na globoko resen način dobila vsa proslava prav ma-nifestativen značaj, posebej poudarjen z navdušenim izpričanjem neomajne volje širne sokolske družine, da odločno vztraja v sokolskem delu za trajno srečo Jugoslavije.
Nastopi članstva
Akademije članstva in naraščaja v soboto so se osebno udeležili poleg I. namestnika staroste SKJ bi.Gangla, predstavnikov sokolske župe in številnih društev še divizionar general Lukič, krajevni poveljnik general Dodič, poveljnik vojnega okrožja polkovnik živanovič, znani dobro-voljec in predvojni Freporodovec podpolkovnik Oblak in veliko število oficirjev. Vojska, ki zvesto stoji na straži in čuva nad usodo naše domovine, je sokolstvu bila in ostane najzvestejša, trdna in odločna zaveznica.
Po prihodu sokolskih praporov, ki jih je s sokolskim pozdravom uvedla društvena godba, je starosta Sokola I. br. inž. Bevc v svoji uvodni besedi izpovedal neomajno zvestobo sokolstva do Jugoslavije, za katero sokolstvo živi in je pripravljeno za njeno srečo in obstoj žrtvovati tudi svoje življenje. Godba je zatem zaigrala državno himno, vsi navzoči pa so stoje izkazali pozdrav državni zastavi.
Takoj zatem so se pričele vrstiti telovadne točke, ki so bile vse dobro pripravljene, nekatere od njih pa tudi vzorno izvedene. ženski naraščaj je nastopil trikrat. s poskočnimi in rajalnimi vajami in na visoki gredi. Verjetno bi bili posamezni nastopi bolj privlačni, če bi bili malce krajši, zato pa bolj sproščeni v izvedbi, kar je bilo po naslovu točk pričakovati, članice so na dvovišinski bradlji nastopile v učinkovitih belih oblekah, enako kakor člani pri svojih vajah na orodju. Njihove vaje so bile dosti težke in naporne, saj so bile v vrsti tri vrhunske telovadke, zato so tudi bile nagrajene s priznanjem hvaležnih gledalcev. Nastop s svetečimi kiji so izvajale v popolni temi, zato je bila ta točka še posebej učinkovita zaradi zanimivih in pestrih svetlobnih likov, ki so jih risale v temo gibčne roke izurjenih telovadk. Z valčkom po motivih narodnih pesmi so ob zaključku poleg moškega naraščaja. zelo užgale. Moški naraščaj je gotovo odnesel prvenstvo s svojo šestorico. Dolge, hitre in ne preproste vaje so naraščajniki izvedli v tolikšni skladnosti in tako ubrano, da so bili upravičeno deležni največjega priznanja med vsemi nastopajočimi. Gibčne, mlade postave so strumno in samozavestno dale vsakemu gibu učinkovitega izraza. Od mladine, ki tako odločno nastopa, pač lahko pričakujemo, da nas ne bo razočarala in bo znala postaviti zrelega človeka na svoje mesto, ko pride njen čas. Naraščajniki so izvedli še vrsto preskokov preko mize, člani pa so pri svojih nastopih na orodju bili tokrat manj sigurni. Zato pa je bil njihov zaključni nastop toliko bolj prepričevalen. Sestavo prostih vaj načelnika br. Poliča : Slovanska pripovedka« je ob spremljavi klavirja in z vmesno recitacijo izvedla desetorica v povezani, smiselni in zelo pomembni vezavi vseh prehodov odločno in skladno. Recitacija je učinkovito pojasnjevala posamezne gibe. ki so izražali za-.ncsne občutke svobodnega Slovanstva in njegovo bol in trpljenje, ko je tujec bil njegov gospodar. Optimističnemu zaključku in pozivu »Bratje, ne klonimo, le v slogi je moč«, je poleg priznanja gledalcev spontano sledila Pesem sokolskih legij, ki so jo peli vsi v dvorani in nato navdušujoče pozdravljali odhod praporov ob zaključnih zvokih sokolske koračnice.
Mladinska akademija
Kljub sončni pomladni nedelji je tudi mladinsko akademijo Sokola I. na Taboru posetilo veliko število č'anstva, staršev in prijateljev nastopajoče mladine, da s svojo navzočnostjo izrazijo priznanje sokolskim vodnikom in vodnicam za vztrajno delo, ki ga tiho in nesebično vrše v sokolski telovadnici, mladini pa vlijejo novega poguma in podčgejo njeno navdušenje za soko'ske ideale. Le oni, katerih mladostna pot je vodila skozi sokolske učilnice vedo pravilno ceniti težo bremena, ki je zaupano sokolskim vzgojmkom pri njihovem nesebičnem in odgovornem delu. Znajo pa tudi razumeti žar otroških oči, ki so hvaležne za najmanjše priznanje pri prvih samostojnih korakih otroka v mali svet velikih upov in sanj, kamor jih previdno usmerjajo skrbni vodniki, da bi lepe zgradbe v otroških dušah prehitro ne zrušila razočaranja.
Mladinska akademija' Sokola I. je tako bila ena onih prisrčnih prireditev, kjer je bi: med nastopajočo mladino in odraslimi gledalci iskren stik. Gledalci so uživali ob otroških izlivih navdušenja in se čudili samozavesti s katero so naši najmlajši že kar pogumno nastopali. — Po uvodnem vkora-kanju mladinskih praporov je mali Sokolič Ako s samozavestno deklamacijo izrekel pozdrav domovini in državni zastavi, društvena godba pa je zaigrala državno himno. — Uvod v dosti obsežen spored, ki je obsegal kar 21 točk je izvedla ženska deca z ljubkim prizorčkom. ki je bil po sceneriji in celotni obliki vreden desik pravega otroškega gledališča. Po pravljici z naslovom »pokonci izpod korenin« so deklice v živahnih oblekcah predstavljale prebujenje narave, nastop metuljčkov, hroščev, pikapolonic in podobnega drobiža in bratenje cvetic, ki jih ogreva pomladno sonce. Piš vetra predstavljajočega jesen in zimo je učinkovito zaključil lepi nastop. Ženska deca je nadalje nastopila še s .prostimi vajami, kjer so deklice poveljevale kar same in že kar tekmovale z dečki v ubranosti in skladnosti izražanj. Vaje defclic z loki so bile' ielo skrbno naučene in enako izvajane, vaje z obroči pa so bile vprav ačinko-Vtte in res lepe. Skupina malih dečev je nato nastopila z rajalnimi vajami s petjem in bila deležna toplega priznanja. Moška
deca je nastopila s svojimi zletnimi prostimi vajami, nato pa še skupno z žensko deco s prostimi vajami za vse, kjer pa so skoro deklice ugnale dečke s skladnostjo sivojega nastopa. Dečki so zatem izvajali preskoke v krogu in tekmovalne igre z žogo, kjer šo se. razživeli kakor pri telovadni uri. Za svoje preskoke čez konja pa so bili upravičeno deležni spontanega priznanja, saj so nastopili že kar po vzgledu starejših s pogumnimi prostimi preskoki in je bil posebno mali Marko v ospredju pozornosti.
Sodelovala sta še oba oddelka naraščaja s točkami, ki so bile že na sporedu ve-
černe akademije. Tako ženski naraščaj z nastopom na visoki gredi, kjer so bile vaje vendarle malo predolge, dalje z rajalnimi in poskočnimi prostimi vajami, naraščajniki pa s preskoki čez mizo in z nastopom na visokem drogu. Samostojen vmesni nastop je imel še mali uvodni deklamator Sokolič Ako z deklamacijo »Barčica po morju plava« in je navdušil s samozavestjo nastopa in obsegom spomina.
Naraščajniki so za zaključek vnovič užgali s svojo zelo skladno šestorico, ki so jo izvajali "kakor zvečer strumno in točno kakor jo je priredil vodnik br. Repič. S pesmijo-sokolskih legij »Le naprej brez miru«, ki so jo vnovič zapeli vsi v dvorani, so odšli iz dvorane tudi mladinski prapori z državno trobojko na čelu, številni udeleženci prisrčne prireditve pa so zadovoljni odhajali iz ponosnega Tabora v zavesti, da imamo v mladem rodu najvarnejše jamstvo za ohranitev vere v močno Jugoslavijo.
Zbor slovenskih likovnih umetnikov
Za novega predsednika je izvoljen kipar Nikolaj Pirnat
Ljubljana, 2. aprila
V Slamičevi restavraciji so snoči pod predsedstvom mojstra Ivana Vavpotiča precej dolgo zborovali člani ljubljanskega Društva slovenskih likovnih umetnikov. Zborovanje je bilo dokaj živahno, ker je bila poleg običajnih poročil na dnevnem redu tudi debata in sprejem osnutka za nova društvena pravila.
Zelo izčrpna poročila so podali predsednik Ivan Vavpotič, tajnik prof. Mirko šubic in o delu umetniškega sveta Goj-mir Anton Kos, poročilo o osnutku novih pravil pa je prevzel prof. šaša šan-telj, ki je pri osnutku pravil poleg prof. Boga Preglja odločilno sodeloval.
Iz predsednikovega poročila posnemamo: Odbor si je s podporo vseh članov močno prizadeval za uresničenje marsikatere nadvse potrebne akcije in je v ta prizadevanja vložil veliko truda in požrtvovalnosti, pa žal ni imel uspehov, kakor bi jih bilo našim umetnikom po pravici želeti. Marsikatero akcijo so na široko zasnovali in in se ji do vseh podrobnosti posvetili, s svojimi prošnjami so romali tudi po Beogradu in sodelovali v hrvatskimi tovariši, toda njih krivda ni bila, če so se vračali domov sicer polni zaupanja, da bodo številne obljube izpolnjene, pa ostajajo danes s svojimi brezuspešnimi prizadevanji sami in razočarani. žal le »naletevajo na razumevanje«, ne pa tudi na dejansko pomoč. Skoro edina svetla točka njihovih redkih izpolnjenih želja je bila po vsej Sloveniji razpredena nabiralna akcija za bolniški fond. Vanj se je po obsežni akciji steklo nekaj tisočakov, tako da more danes društvo vsaj deloma zaščititi svoje onemogle in vsega potrebne tovariše in jim pomagati iz najhujše krize. Na vsa druga prizadevanja pa morejo umetniki gledati le z razočaranjem in se tešiti z dejstvom, da se njihovo stanovsko društvo, kakor smo zvedeli iz tajnikovega poročila, vkljub ne-prilikam in zunanjim težkočam stopnjo za stopnjo, toda odločno afirmira kot ugledno stanovsko društvo. Vsi pa so zelo hvaležni nekaterim svojim zvestim podpornikom. a predvsem najzvestejšemu med njimi, upravniku Narodne galerije in svojemu častnemu članu g. Ivanu Zormanu. In ta-
ko upajo neomajno, da jim bo vsaj v do-glednem času uspelo izvesti to, za kar jim najbolj gre, namreč za ustanovitev umetnostne visoke šole v Ljubljani, za večje razumevanje in dejansko pomoč vse naše javnosti, posebno pa oblastev za razvoj in prospeh slovenske umetniške dejavnosti in končno za izpolnitev nekaj malih ugodnosti, ki jih država sicer nudi svojemu uradništvu, ne pa tudi poglavitnim tvorcem svoje kulture.
Poročilom odbornikov je sledilo obširno čitanje in razpravljanje o osnutku novih društvenih statutov. V razgovoru se je izkazala lepa sloga med člani, ki so se končno zedinili na predloženi osnutek kateri bo društvo približal sindikalni organizacij v smislu predlogov, iznešenih na lanskem vsedržavnem kongresu likovnih umetnikov v Ljubljani. Ker so se prejšnja pravila v praksi pokazala za neugodna je bila na kongresu iznešena želja, naj bi društva likovnikov ne bila nekakšna društva absolventov likovne šole, temveč društva aktivnih ustvarjalcev, ki bogatijo našo likovno umetnost. Nova društvena pravila torej omogočajo redno članstvo vsakemu slovenskemu likovnemu umetniku, ki ni le absolvent umetniške akademije ali enakovredne umetniške šele, temveč tudi tistemu, ki sicer ne izpolnjuje teh pogojev, pa ga sprejme društvo za člana na predlog posebnega za to izvoljenega umetniškega sveta.
Na kraju zborovanja so bile volitve novega odbora. Ker je dosedanji dolgoletni in zaslužni predsednik Ivan Vavpotič odločno odklonil ponovno izvolitev, je bil za novega predsednika izvoljen kipar Nikolaj Pirnat, član Kluba neodvisnih likovnih umetnikov. Novi predsednik se je od od-stopivšega najtopleje poslovil in se mu v imenu vseh članov prisrčno zahvalil za njegovo dolgoletno neutrudno delovanje v najtežji dobi društvenega obstoja. V naslednjih volitvah so bili izvoljeni za člane odbora Gojmir Anton Kos, Mirko šubic, Kregar, Boris Kalin, šaša Šantel, Pregelj, Remčeva, Omerza m Zoran Mušič za Maribor. Za preglednike Ivan Vavpotič in Nande Vidmar, v umetniški svet pa Gojmir Anton Kos, Boris Kalin, Kregar, Pu-trih in Sedej.
Neverjetna ljudska lahkovernost
Kako je ciganka s svojimi čarovnijami opeharila samotno kmečko družino
Lovci dravske banovine so imeli občni zbor
Ljubljana, 2. aprila.
Danes dopoldne je bila skupščina Zveze lovskih društev za dravsko banovino, ki so se je udeležili številni zastopniki iz vse banovine. Vodil jo je zvezin predsednik dr Viljem Krejči, ki je ob pričetku predlagal vdanostne brzojavke Nj. Vel. kralju, Nj Vel. kraljici in Nj. Vis. knezu Pavlu, pozdravni pa resornemu ministru in Osrednji zvezi lovskih društev. Iz njegovega poročila posnemamo, da šteje zveza 5.748 lovcev, včlanjenih v 14 društvih. Od teh je 1.449 lovskih paznikov. Zveza je vršila svoje posle v ožjem in širšem odboru in v strokovnih odsekih. Vse tekoče posle sta opravljala predsednik dr. Krejči in načelnik pravnega odseka nadsvetnik Mladič, blagajniške pa profesor dr. Novak. Zveza je med drugim dajala oblastvom svoje strokovne predloge in mnenja ter z vso vnemo skrbela za zaščito prirode in zatiranje lovskih tatvin in lovskih škodljivcev. Skupno zavarovanje vseh lovcev za primer nezgode se je dobro obneslo, kar je velikega pomena zlasti za lovske paznike, ki so neprestano v nevarnosti pri izvrševanju svoje naporne službe. Ponesrečenim lovskim paznikom, njihovim vdovam in sirotam je zveza iz svojega sklada »Zelenega rkiža« delila podpore, ko-
Grozna smrt neznane samomorilke
Vlak ji je odtrgal glavo od trupla
Maribor, 2. aprila Davi so našli na železniških tračnicah v tako zvanem trikotu pred železniškim mostom grozno najdbo. Bilo je žensko truplo brez glave. Očitno se je neznanka vrgla pod vlak v samomorilnem namenu. V'ak •ji je odsekal glavo in jo vrgel proč ob tračnice. Truplo je bilo vse poškodovano. Roke m noge so bile polomljene in raz mesar i ene.
Policijska komisija ni mogla ugotoviti
identitete neznane samomorilke, ki ni imela pri sebi nobenih dokumentov. Samomorilka je lepo oblečena, stara 24 do 25 let. Prste ima močno ožgane od kajenja. Njeno truplo so prepeljali v mrtvašnico na mestnem pokopališču na Pobrežju.
Znaki kažejo, da jc neznanka vso neč prekrokala, doživela najbrž kakšno bridko življenjsko razočaranje, nato pa šla pod vlak.
V osmih letih peti vlom v isto trafiko
Oškodovana je siromašna vojna vdova
šoštanj, 2. aprila
»Jutro« ie lani poročalo o vlomu v Uri-skovo trafiko v Pes ju. Ni še minilo leto dni in spet so trafiko obiskali tatovi. Vlom je bil izvršen v noči na soboto. Ko so v soboto okrog 5. zjutraj prihajali rudarji od nočne službe domov, so opazili, da je okno tik ob„ cesti stojieče Uriskove trafiike na stežaj odprto. Ker trafika ni bila razsvetljena, jim je bilo-takoj jasno, da okna niso odprli domači. Rudarji so o najdbi obvestili go. Uriskovo, vojno vdovo, ki je našla prodajalno v popolnem neredu. Vlomilci so prebrskali vse predale in pobrali vse, kar jim je ugajalo; razne vrste tobaka, znamke, baterije za ročne
svetilke in še nekaj drugih reči. Tatovi so najprej prežagali ključavnico na zunanji strani okna, lesena vratca pa so preklali s sekiro. Celo oredje, s katerim so vlam-ljamir je bilo ukradeno. V sekiri, ki so jo pustili ali pozabili v trafiki, je neki sosed spoznal svojo lastnino.
Trafikantka ni bila zavarovana proti vlomu, škoda je tem občutnejša, ker je ta vlcm že peti v Uriskovo trafiko v času zadnjih osmih let.
Zdravniška
Gospa: »Pridite takoj k nam, gospod doktor! Moj mož ima 500 vročine!«
Zdravnik: »Potem pustite mene pri miru in pokličite gasilce!«
likor ji je bilo mogoče. Zveza izdaja redno svoj mesečnik »Lovec«, ki ga brezplačno dobivajo vsi člani. Uvedla je za svoje člane lovske izpite in namerava prirediti stalno lovsko razstavo. V zvezi včlanjena društva so vzorno delovala, zlasti mariborsko društvo.
Zanimivi so statistični podatki. Dravska banovina ima 949 lastnih in občinskih lovišč in rezervatov. Od v zakup danih lovišč je znašala v letu 1937. samo čista zakupnina brez davščin 1,823.195 din.
Poročila so podali še blagajnik in računski pregledniki, nato pa je bila podana celotnemu odboru razrešnica.
Volitve so pokazale, da so bili člani popolnoma zadovoljni z upravnim odborom, ki je bil soglasno izvoljen tudi za nastopno poslovno leto.
Na zboru je bila sprejeta resolucija, v kateri društvo zahteva: da se za lovske paznike sprejemajo samo neoporečni ljudje, da naj nobeno lovsko društvo ne sprejme za člana osebo, ki l„l bila že kaznovana zaradi lovskih tatvin in bi ne znala ravnati z orožjem; da naj oblastva posvečajo več pažnje lovskim tatvinam in da naj se uvede obvezno zavarovanje za vse člane.
Polšnik, 2. aprila
Naši podeželski ljudje so nasproti ciganom neozdravljivo lahkoverni. Tak primer ciganskega sleparstva se. je primeril te dni v naselju Zambohu v bližini Polšnika.
Bilo je rano dopoldne, ko je stopila v vežo ciganka srednjih let. lepega in prikupnega obraza. Najprej je navezala stik z moškimi. Hitro jih je pregovorila, da jim bo prerokovala iz rok. Ženska je res povedala nekaj takih, ki so težile Glavačeve, kakor se pravi pri samotnem kmetu v Žnm-bohu. Medtem je stopila v hiro tudi gospodinja. ki jc prišla od maše v Polšniku. Bila jc mašno napravljena s prstani na rokah in zlatimi uhani v ušesih.
Zvita ciganka je priredila Glavačevim kar majhno čarovniško predstavo. Naročila je kokošje jajce. Na enem koncu ga je malce načela, izgovorila nekaj čudnih besed. zamahnila in iz jajca je potegnila svinjsko kost.
Vsi so onemeli nad uspelo čarovnijo in ženska je vedela povedati, da imajo pri živini zadnje čase smolo. »Res je!« so vsi skrušeno priznali. Ciganka je brž povedala, da zna pomagati, kako se bodo nesreče odvrnile od živine. Seveda so bili Glavačevi s posredovanjem močno zadovoljni. Zahtevala je svinjskega mesa in Glavačevi so prinesli iz kašče gnjat in še nekaj drugih pribolj"kov. Ciganka pa je začela zagovarjati živino.
Nato se je zapredel razgovor še dalje. Ciganka jih je napeljala, da zna pomagati tudi tako. da se jim obrne na boljše giede denarja. Za tako posredovanje pa da potrebuje nekaj denarja. Sprva so bili Glavačevi ma'o nezaupljivi Ko pn jim je spet napravila nekaj čarovniških dokazov, jih je pretentala in so res prinesli nekaj sto-takov. »Vse boste dobili nazaj, nič nočem vašega,« jim je rekla. »Jutri zvečer vam bom prinesla vse nazaj, dotlej pa moram hraniti denar jaz, da bo moje zagovarjanje uspelo... Ej. tudi vaše dragocenosti znam povečati« se je obrnila proti gospodinji, ki je stala v mašni obleki poleg in strmela v cigankine spretnosti. »Za dvakrat, če ne šc za večkrat vam bom pomnožila vašo ziatnino.« Res je pregovorila gospodinjo,
da je snela z rok dva prstana in nato še iz ušes zlata uhana. »Jutri zvečer boste imeli toliko zlatnine, da bodo še vaše hčere okitene.« je zagotavljala črna žena.
Zdaj je zamika'o bogastvo še gosjwdarja Lojzeta Glavača. Stopil je k skrinji in prinesel srebrno uro z zlato verižico. »Ne potrebujem jaz vaše ure in verižice.« je zagotavljala ciganka. »Vendar ju moram hraniti sama. da mi poizkus uspe.« Mož je bil zadovoljen in je ciganka zamotala k ženinim dragocenostim še njegovo uro in verižico.
Ves čas je momljala besede, ki jih sicer v Žambohu ne čujejo nikoli. Ciganka je obračala oči po sobi sem in tja ter opazila, da imajo na omari zavoj blaga, ki so ga pripravili za velikonočne obleke.
»Zakaj bi ne bili oblečeni za prazniko prav vsi na novo,« jih je izpodbujala in Glavačevi so se brž vdali. »Zavijte mi še to, pa dve ruti in še nekaj perila.« je dejala ukazujoče. In Glavačevi so ji vse zamotali, kakor jim je ukazala, saj jim je zagotovila, da bo do drugega večera vse na starem mestu podvojeno, če ne potro-jeno.
Le eno si je izgovorila: da smejo Glavačevi šele zvečer drugega dne zaupati sosedom, kaj se je zgodilo. Le majhna kle-petavost, pa bi bilo vse izgubljeno.
Preden sc je zgovorna ernolaska poslovila, so ji zagotovili molčečnost do drugega dne, ciganka pa jc pod častno besedo obljubi'a, da se bo vse izvršilo, kakor jo napovedala.
Prišel je drugi večer, ciganke pa seveda ni bilo od nikoder. Tudi treri dan je ni bilo. in šele zdaj so začeli sumiti, da jih je pošteno opeharila.
Včeraj so pa stopili Glavačevi na Polšnik in javili komandirju g. Serdareviču, kaj jih je zadelo.
Orožniki so začeli preiskavo, pa sc jo izkazalo, da je ciganka medtem že pobegnila iz kraja.
Poizvedovanja se nadaljujejo. Gotovo je, da je bi!a ciganka članica večjega ciganskega tabora, ki tabori kje v doiini. Ljudje naj bi o taborjenju sleparskih čr-nuhov obvestili najbližje obiastvo.
MALA KRONIKA
ljubljanska:
Ljubljana, 2. aprila.
V	Ljubljani je bila cvetna nedelja zelo lepa in je bilo res pravo pomladno vreme. Zjutraj je bilo v mestu še posebno živahno, saj so Ljubljančani in Ljubljančanke nosile pisane butarice in oljkove vejice v cerkev k blagoslovu.
Proslava Prešerna
ob 90 letnici njegove smrti
Ob lepi udeležbi Prešernovih častilcev se je vršila snoči v Frančiškanski dvorani lepo uspela proslava Prešerna, ki jo je priredil dramski krožek »Jelka«. Na programu so bili govor o devetdesetletnici Prešernove smrti, recitacije Prešernovih del in glasbene točke. Govor je imel prof. Anton Slodnjak Vse točke so bile dobro izvedene in so udeleženci izvajalce nagradili s ploskanjem.
Sestanek slovenskih filatelističnih društev
Zaradi čudnega postopanja Filatelisti-čnega saveza so se zbrali pred kratkim zastopniki filatelističnih društev Slovenije, da rešijo nekatera pereča vprašanja, ki zanimajo naše zbiralce.
V	glavnem je šlo zaradi vitrin, ki jih je dal napraviti Filatelistični savez za razstavo »zefib«. Prvotno je bilo rečeno, da bo savez te vitrine brezplačno posojal društvom, ki bodo prirejala razstave, zdaj pa so se voditelji saveza premislili in so postavili izposojanje vitrin na čisto trgovsko podlago. Slovenska filatelistična društva so proti temu protestirala. Doslej so dobivali prepise zapisnikov odborovih sej saveza samo njegovi odborniki, slovenski klub pa zdaj zahtevajo, naj bi te prepise dobivala tudi vsa društva, ki so v savezu včlanjena. Slovenska društva žele, da bi savez dosegel pri ministrstvu pošte, da bi večino škartnih spremnic dobival savez v prodajo za člane svojih društev, le majhen del pa naj bi se svobodno prodajal na poštah neorganiziranim zbiralcem. Nadalje naj bi se ustanovila neka osrednja zadruga, ki bi filatelistom priskrbela nove znamke tujih držav po ugodnejših pogojih, kakor pa je to mogoče doseči pri trgovcih z znamkami. Mesečnik »Filatelista« naj bi objavil sezname novih znamk po svetu prej, kakor pa se zdaj dogaja. Prinašal naj bi tudi »črno listo« oseb, ki škodujejo interesom dobrodelne serije, ki naj bi bila potem po nominalni ceni na razpolago članom filatelističnih društev.
Vsi ti sklepi so bili soglasno sprejeti in sklenjeno je bilo, da bo pred občnim zborom saveza še en sestanek slovenskih filatelističnih društev v Celju.
Delavski prosvetni večer
V	Delavski zbornici je bil snoči Prosvetni večer »Vzajemnosti« in »Zarje«. Na obširnem programu so bile dramske in pevske točke ter predavanje. Točke so izvajali moški zbor »Zarje«, mandolinski orkester in godba »Zarje« in Delavsko pevsko društvo »Cankar«. Režiral je Bruno Leban, pevovodja je bil Kristo Perko, dirigent pa Ivo Grden. Predavala je znana predavateljica ga. Angela Vodetova o dvojni morali. Večer je bil lepo obiskan.
Koncert naše mladinske pesmi
V	nedeljo dopoldne pa so nastopile v Frančiškanski dvorani državne in zasebne meščanske šole na javnem koncertu naše mladinske pesmi. Na sporedu- so bile Adamičeve, ščekove, Pregljeve in druge skladbe. .Nastop je pokazal, da imajo naše meščanke šole prav dobro izurjene zbore, ki se lahko mirno predstavljajo tudi naši širši javnosti.
Na Šmarni gori je gorel gozd
V	ostalem je nedelja potekla popolnoma mirno. Le na Šmarni gori, ki je bila
že dopoldne polna izletnikov, je v prvih popoldanskih urah nastal nevaren požar, ki je zajel precejšen del mladega gozda in ga uničil. Ogenj je bil viden precej daleč naokrog in je trajal skoraj dve uri, tako da je škoda precejšnja. Kakor običajno so najbrž tudi to pot zanetili ogenj neprevidni kadilci, ki mečejo goreče vžigalice in tleče ogorke v suho dračje.
mariborska:
Maribor, 2. aprila
Cvetna nedelja je bila dopoldne v znamenju oljčnih vej, pa tudi znamenitih ljubljanskih butar, ki iz leta v leto vse bolj prodirajo tudi v tradicijo mariborske cvetne nedelje.
Mariborski pravoslavni verniki so se zbrali včeraj popoldne
k tradicionalni procesiji vrbice
•V velikem številu so se zgrnili ob novi ccrkvi Lazarici in se nato uvrstili v slikovito procesijo vrbice, ki je krenila po Vrazovi in Grajski ulici, Aleksandrovi in Meljski cesti ter Trstenjakovi ulici do meljske pravoslavne kapele, kjer so bile tradicionalne večernice. Na čelu procesije je svirala vojaška godba, sledila je častna četa, zatem šolska mladina, prota Simeon Ivoševič, ki je vodil procesijo, nato pa odlični predstavniki mariborske pravoslavne cerkvene občine, višji oficirji mariborske garnizije in številni verniki pravoslavne cerkve. Ob ulicah, koder se je pomikala procesija, se je zbralo številno občinstvo, ki je pozorno motrilo veličastno procesijo vrbice.
Burno zborovanje
je bilo snoči v Narodnem domu, kjer so imeli redni oljčni zbor mariborski Peru-novci. Občni zbor je vodil društveni predsednik, ki je skupno z ostalimi funkcionarji izčrpno poročal o delovanju v pretekli poslovni dobi. V teku občnega zbora pa so se v borbi za hegemonijo »motoci-klistov«, odnosno »kolesarjev«, pojavile precejšnje disonance, tako da je bilo zbo-royanje precej živahno. Končno so se zborovalci na prigovarjanje zmernejših članov zedinili na to, da se razveljavijo vsi sklepi snočnjega občnega zbora in da se skliče nov izredni občni zbor, ki naj po skrbnih prizadevanjih za odstranitev nesoglasij izloči vsa sporna vprašanja in nesoglasja.
Mariborski kasaki
pa so e zbrali danes dopoldne pri Zamorcu k rednemu občnemu zboru. Vodil ga je predsednik g. Filipič, ki je skupno z ostalimi društvenimi funkcionarji poročal o prizadevanjih' odbora v pretekli poslovni dobi. Kakor vsako leto tako je tudi v lanski poslovni dobi organiziralo Kasaške društvo svoje tradicionalne konjske dirke., ki so lepo uspele in ki so izkazale sijajne kvaliteto mariborskega konjskega dirka!* nega materiala. Volitev letos ni bilo in br vodila Kasaško društvo tudi v novi po slovni dobi dosedanja uprava.
O tem in onem
Posestnici- Tereziji Brodnjakovi od Sv. Marjete na Dravskem polju, je izginilo kolo znamke »Puch«, ki ima evidenčno številko 2—129594. — Tudi torbarju Adolfu Vogrinu so odpeljali kolo, ki ima evidenčno število 2—24436. Policija poizveduje za storilci. — Na Frankopanovi cesti je podrl osebni avto kolesarja Cirila Lapaja, ki je obležal s poškodbami po vsem telesu. Kolo je popolnoma razbito. — Iz stanovanja natakarice Marice . štefančeve so še nelžsledeni tatovi _ odnesli razne predmete. Policija jim je ža petami, -r- 251et-ni posestnikov sin'Josip Kajnih bd Sv. Lovrenca v Slovenskih goricah je padel v neki kamniški gostilni na cementna tla in si pri tem prebil lobanjo. Nezavestnega so prepeljali v mariborsko, splošno bolnišnico.
e^efttc nedelje m
velikimi peticom
Na obisku pri tistih, ki jim nihče ne usipa cvetja na pot in jim življenje še ob nedeljah ni praznik
iSufare - butar® sUrhi...
-\a cvetno nedeljo neso otroci butare h veliki maši blagoslovit — to je star običaj in gotovo ena najlepših verskih navad. Zlasti na deželi, po vaseh in trgih je na ta dan velika reč, ko se šibijo fantje pod težo visokih, z jabolki in pomarančami močno obloženih butar.' Sijajna prilika za tekmovanje, za ponosno, samodopadljivo razkazovanje, velik, radosten praznik, na katerega se pripravljajo tedne in tedne
Vsi morajo pomagati j>ri delu, tudi najmanjši pri hiši
prej. I ' mestu seivda je stvar druga, drugačno življenje predrugači tudi običaje, mestni ljudje izgubljamo počasi smisel za tak snele slavnostne dogodke — hude, vse večje in pomembnejše reči jemljejo vrednost stvarem in skromna, z barvanimi oblen-ci okrašena buiarica v rokah mestnega otroku postaja v resnici samo še lep simbol. spomin na dni, ki so bili.
Kljub vsem se tako rad ustaviš za tro-mostjem. kjer prodajajo butare — da. pri nas. r mestu, ie postala butara trgovski artikel in izdelovanje butar že dolgo, dolgo spada med obrti — zelo skromne, malo
soba obenem. Bivališče osemčlanske dru-' zine. Oče je poljski delavec, prav za prav kmet brez njive, brez giunta. Najemniki so. Hišica oziroma bajta je lasi bližnjega kmeta — prej je bila 112 Kci kšna shramba za orodje ali kaj, pa jo je zdaj najemnik po svoje priredil za bivališče, ki ga plačuje z delom svojih rok in priložnostnim zaslužkom. Za hišo. na majhni lehi tudi kaj zraste za pod zob. No, pa se tako pehajo naprej skozi življenje. Težko je in hudo kajpa, mi razlaga mati, medtem ko zajema s koritom vodo. Pet otrok ni kar tako. Na zimo mož ničesar ne zasluži in nam včasih trda prede. Gledam v starika-vi. gubasti obraz prav za prav še mlade ženske in vidim, da ne laže. Zdaj bo dosti bolje, mož gre pomagat na poije. jaz moram ostati doma pri otrocih. Je pač tako, oba sva nekako od iste sklede doma. oba nimava ničesar. V bajti sva se rodila, za nas je hlapec imenitna službo. Če nimaš zemlje, pa ostaneš kmet. ti drugega ne kaže. Vidite, tudi takole si pomagamo.
Odprla je vrata v družinski prostor. Kup otrok se je prevračal okoli pohištva. Kako le neki spijo, sem pomisli! nehote, če jih ie osem. pa vidim samo tri postelje. Tla so na debelo nastlana z vrbjem. kupi bršljana. Butare delajo. Staii oče. še dobro ohranjen možak blizu sedemdesetih, to je mojster. Starejša dva otroka mu pomagata. Štirinajst pa dvanajst — to so že učna letu in mojster nima menda težav z n i ima. Delajo molče, kakor se spodobi pravim. pridnim delavcem, Najprej /.vežejo vibove vitrice v šop. Ji dno povežejo, in ko je ogrodje končano, vdenejo okrasje vmes. Barvaste, rdeče, zelene, modre trakove ob-lanja nanizajo v harmoničnen. redu in bar-i v ah krog in krog. Oblanci so samo za g o-i sposke butare, za mesto. Po \useh to ni v j navadi. Seveda, pozabiti ne smejo na br-i šlian. na oljkove vejice, na smrekove vršič-s ke. ki bodo krasili butarin vrh. Treba je
Z vozom
, polnim butar, in s srci, polnimi upanja, v mesto
kontu poznane obrti. In malokdo se nemara spomni, občudujoč vrste pisanih umetnih drevesc prislonjenih ob zid Ljubljanice, koliko truda in skrbnosti je položenih v to preprosto delo. ki bo vsaj nekaj dni živelo. dajalo kruha nmr.sikct teri družini v bednih. skromnih domovih k je v l jubljanski okolici. Kruh je kruh. Ali ne bi bilo lepo za vse te ljudi, da bi bila vsaka nedelja »cvetna«? Dosti laže bi živeli potlej.
Krog Štepan je vasi. ali v vaseh krog Zaloga. na barjanski strani, ali pa tja proti Dobrovi, vsepovsod i n vs a ko leto je več družin, ki se barvi jo z izdelovanjem buta-ric. Nekoč prej. za njihove prednike, je bilo to verska dolžnost, danes je to zanje potreba.	« »e m r
kajpada dosti pripravljanja, da .se \se lo stori. Nabiranje bršljana oskrbe otroci. Naj dežuje ali naj sije solnce — morajo pač v gozd. t ja na podnožja Debnega vrha po bršljan. ln potem k vodnim bregovom po vrbovje. Po šibe. Oljke kupijo. Denarja ie treba, saj ga bodo dobili povrnjenega, če bo sreča mila. Piodati bodo dvajset, trideset, petdeset butaric, da bodo potlej kupili sladkorja, kave, soli, da bodo dobili otroci obutev in novo obleko za veliko noč. Če bo sreča prijazna.
Najmanj dvajset izgotovljemh butar že stoji v kotu pripravljenih. Vrbovja je pa še toliko. In zmerom nove trakove oblanja je treba namočiti v posodah z barvo. Rdečo barvo, zeleno, modro. Kadar mati pokuka


Slaba je kupčija dandanes
/V nas pelje skozi Dobrunje, prijazno vas pod Sv. Lenartom. Potem zavije tja med Zaloške hribe, ki jih prečka serpenti-nasta cesta. Lepo je tod na zgodnjo pomlad. Vrata kmetskih domov se odpirajo na vse zgodaj. Vzdolž cusie in celo ob zavojih serpentin so si postavili mali ljudje skromne hišice. Iz lesa, zunaj ometa-ne. majhne, tesne. Zraven na pedi zemlje^ jnajhen vrtič za prvo silo. In bevskajoč kuža na verigi čuva borno imetje. Slučajno stopiš v takšen dom pogledaš,, kako žive. Najprej majhna kuhinja z nizkim železnim štedilnikom, zraven pa en sam velik prostor. Spalnica. jedilnica, delavna
iz kuhinje za čas ali dva. prrv gotovo v mislih sešteje butare in zraven že računa, koliko bodo zanje izkupili. Vsega že davno primanjkuje, prav za prav že od zmerom. Kako prav bodo prišli svetli kovanci, ki jih bo mož jutri prinesel iz mesta!
—	Kaj jih vsako leto takole delate: vprašam ženo.
—	O že več let. Ampak vedno več nas je takšnih in gredo težje v denar... Konkurenca. Tudi v tej priložnostni obrti poznajo konkurenčne boje.
V jutru, že na vse zgodaj, nemara še v temi bo naložil gospodar butare na voziček in se odpravi! v mesto. Takole dobri dve
uri peš. ln razpostavil jih bo ob zidu za tromostjem. Lepo v vrsto, najlepše spredaj. — Butare! Butar ce! Kupite butare! — Izvolite gospa. Kaj ie prevelika? Pa vzemite tole. manjšo. Ne. to je pa premajhna, fantek bo hud in ga bo sram. Saj je že velik. Kar veliko vzemite gospa. Saj ni taka razlika v dinarjih — —• Treba je govoriti, venomer govoriti, ponujati, spretno ponujati. Ljudje so sitni in čudn včasih, nekateri bi radi kar zastonj. Ja vraga, če ne bi tako krvavo potreboval denarja, ne bi dneve in dneve vezal vrbovih šib, ne bi vstajal ob dveh zjutraj m peš rinit voziček v mesto, ne bi zdaile po ves dan čepel tu
pred zidom v mrazu ter vpil: Butare! Butare!
In v nedeljo, na to praznično cvetno nedeljo so vstali otroci slovesno, moško so hodili pokonci in nestrpno čakali, da jim bo mati dala v roke butaro, lepo, s pisanimi oblanci, z bršljanom. lovorom in smrečjem okrašeno butaro. Prej je navezala nanjo se polno pomaranč in še kaj dragocenega. da bi bila butara težka in bogata, ln nesli so jo svečano v cerkev, tako svetle, tako prijazne in praznične so bile ulice, tudi ljudje so bili menda srečni in zvonovi so mogočno zvonili na vso to srečo in radost. In pri vsej tej sreči gotovo nimajo majhnih zaslug revni, preprosti prodajalci izpred tromostja.
Po vaseh je seveda drugače. Nemara še bolj slovesno. Butare so tem večje, nosili so jih fantini, bile so dolge, da jih je bilo težko spraviti skozi cerkvena vrata. Sicer jih niso krasile pomaranče sredi živo-pisanih trakov, zato pa so navezali nanje čimveč jabolk in celo ogledclo, da bi se svetlikalo v razkošju, bogastvu in mogočnosti. To so bili srečni ta dan otroci in starci. Srečni celo v ubožnih. preprostih bajtah in kočah, povsod tam, kjer se je v soboto vrnil oče iz mesta in prinesel za butarce — kup svetlih kovancev...
L K.
I
i\oč v Beli
Kako rado se zgodi, da nas prazniki, od katerih si obetamo toliko lepih doživetij, zlasti pa blagodejnega odpočitka za telo in duha, i» se jih zato prav otroško veselimo. ukanijo in nam prinesejo zvrhano
EHKfSnf*!« ' JTU JKT f
sf fr m mm
Ipp! 4 - i
.: t,	'-v > g! i *
afflftt inV v- V..1 • . 1,11» nI •
t,l .
v Beli
meto neprijetnosti, nesreč ali kaj drugih nevšečnosti!
Tako ukanjen sem bil pred leti, ko sta me Tone in Der a zvabila iz že .spomladanske ravni gori v še globoko zasneženi planinski svet — na Korošico. V noči od velike sobote na nedeljo smo hodili po tihi Beli na Presedljaj in dalje po Vršičih na Korošico. že pod Presedljajem smo stopili na. trd sneg, po katerem se je kar dobro hodilo navzgor. Na Višičih si je Tone nataknil deske in šel iskat prave smeri, zakaj v7 temi ir. snegu se nismo mogli znajti.
Storil se je že dan, ko sva z Doro pri-tavala za Tonetom h koči na Korcšici. Po ovinkih nama je obširno razodel, da ima s seboj samo ključ "d viat. ne pa tudi ključa od žabice, ki je priklepala železno lato čez vrata na podboj.
Medtem, ko je Tone odsmučal iskat drugega zavetja. Kocbekove koee, sem v snežni jami zakuril ogenj iz trsk, ki sem si jih bil nasekal iz z oljnato barvo po. baivane deske in si skuhal čaja. Ogaben okus po baivi, ki ga je čaj z dimom vred vzel vase, sem hotel omiliti s slivovko. Ko sem napravil požirek, je želodec pri priči zavalovil in izbruhnil smrdljivo tekočino — zamenjal sem bil enaki steklenici — prilil sem bil gorilnega špirita. Ves dan nisem mogel odplaviti snnadu in slabosti iz želodca.
Ko se je Tone po brezuspešnem iskanju koče vrnil, smo se odpravili na pot nazaj. Ves beden sem se težko izkopaval iz mehkega, visokega snega. Izmučen, do kože premočen in premražen. da sem težko prestavljal trudne noge. sem prišel na večer doli v Belo.
V smrekovem gozdu sem se sesedel na mahovi ta tla, Tone in Dora pa sta postavila skromen šotor, navlekla drv in zakurila. velik ogenj. Kmalu je zavladala okrog nas in ognja trda tema. Ko smo odžrebali. kdo bo stražil in čuval ogenj do polnoči — žreb je določil mene — sta prijatelja zlezla v šotor in zaspala, jaz pa sem se pomaknil bliže k ognju, sušit se in gret. Hlapi so se dvigali z mene kakor iz žehte. V obleko in telo se je jehi vrivati blagodejna toplota in ž njo pozaba na vse prestano.
*
Kuriti ogenj! Kdo, ki je sin vasi, ni v otroških letih, ob vsaki priliki, po dmevi in ponoči kuril ognja in se zagledaval v žerjavico pod gorečimi drvi? Kaj vse smo videli v plamenih! Podobe iz poznanih in nepoznanih pravljic, pa tudi iz življenja so se vrstile druga za drugo, dokler se niso zrušile ali pa ugasile ognjene dvorane. Tak otrok sem ostal v starost. V najlepšem spominu so mi ure, ki sem jih na izletih v planine — ko smo v nočeh bivakirali na prostem — preživel ob ognju, se zamaknil vanj in gledal v njem tako drage in znane mi podobe!
Tudi tokrat sta prijetna toplota in čudoviti nočni planinski mir storila, da sem čisto pozabil na tako bedno prebito velikonočno nedeljo. Prižgal sem si cigareto in se zamislil. Pravljični rovi in votline v žerjavici, od lučk ,ki so za hip zagorele iz razpok žerjavic, bajno razsvetljeni so so se jeli vedno bolj umikati pozorišču, ki je kakor pričarano sililo vedno bolj v ospredje. Spoznal sem kraj, spoznal veliko hišo .dvorišče, gospodarja železnika, njegovo ženo, deklo žefo in malega, dvanajstletnega dečka Pičula.
Velik petek popoklne je, gospodar pribiti na dvorišče in pripelje Pičulu — tako so ga nazivali gostje — zaušnico, da je mahnila glava ob steno. Pičul se je vselej, ko je dobil zaušnico, v trenutku spomnil nauka, ki mu ga je oče dal na pot v svet. Ne jokaj, ne toži nikomur, ce se ti bo slabo godilo, pa če bi drva cepili na tebi. Tak sem bil jaz. tak bodi tudi ti. Tudi zdaj se je Pičul spomnil očetovega nauka in možato zdižal zaušnico, ne da bi zajokal, le vprašujoče je gledal gospodarja.
—	Ne veš, zakaj sem te? je zavpil ze-leznik, pripravljen, da pojasni, zakaj.
—Ne, je dihnil Pičul.
—	Lišček je poginil, nisi ga krmil, je zaiohnel in mu pripeljal še ?no. zdaj od leve.
Da je deček pozabil na liščka, ni bilo nič čudnega. Bil je majhen, kajbica pa je visela visoko nad vrati, odmaknjena njegovemu pogledu, da ga ni mogla spomniti nase in na svojega najemnika. Pa tudi zaposlen je bil ves dan taki,, kakor nihče v tej hiši. Stregel je gostom, pomival kozarce. snažil nože in vilice, pomagal pri klanju živine, če je v kleškem hribu zbolel mali Italijanček, je moral tja. k opekarni, nositi zabojčke ilovice in jo usipa-ti na. mize, da se je potem na sclncu sušila v opeko. To delo je opravljal najiaje, ker ga ni nihče motil in ker je bil daleč proč od ljudi. Tu se mu ni bilo treba bati, da bo pozabil na kako delo. kakor je pozabil na liščka. ki pa je bil šele začetek njegovih velikonočnih nesreč.
—	Glej, da boš še nocoj vse pripravil, zjutraj bova zakola Sivko. Zaradi ptiča pa se bova že še pomenila, mu je obetal gospodar in odšel v mesnico. Pičul pa je začel spet drgniti nože in vilice na stolu.
Pozno zvečer, že v temi. je našel čas. da pripravi vse pc-tiebno za zakol. Ko je vse diugo uredil v klavnici, jc da bi bil
gcipoiar zadovoljen — šel po Sivko in jo v temi privedel pod škripec. Povezal ji je z vrvjo roge v obliki osmice, zataknil kavelj škripčeve vrvi, stopil pred valjar ir. ga začel s kolcem vrteti. Ko je začutil, da je vrv že dovolj napeta, r-i je dejal: Nič ne bo mogel reči, zdaj sem pia.v vse pripravil.
Ogenj je bil medtem toliko oglodal debelo deblo, da se je prelomilo :n podrlo podobe iz ognjenega sveta pod seboj. Vstal sem, naložil novih debel in kmalu so spet razkačeni zublji srkali v veje, da se je črna tema hudobno umikala globoko v gozd. Sence smrek so zaplesale svoj pošastni ples zdaj na levo, zdaj na desno, po divjem ritmu ognjenih zubljev, ki so celo starim, kdo ve kdaj umrlim štorom udihnili nekoliko življenja, da so se začeli preteče presedati. Izza. Ersenikovih škr. bin je nekajkrat doli k meni pogledal mesec, radoveden, kaj se godi v temni noči v sicer tako tihi in mirni Beli. Ko se je ogenj umiril, so se umirile tudi sence in jaz. Legel sem k ognju in se, v mislih na prejšnje podobe, zagledal v ognjene dvorane, ki so se bile medtem stvorile pod slamenečimi drvi.
Spet se je izoblikovalo v ognju prejšnje pozorišče. Zgodaj zjutraj — na veliko soboto — hiti železnik s svetilko v roki v klavnico. Na vratih obstane kakor uko. van, potem pa preteče pokliče Pičula, ki se je medtem že počasi pomikal proti klavnici, železnik mu skoči nasproti in...
Prizor sem hitro preskočil. Bal sem se, da bo deček ob svojo možatost. Zagledal sem se v naslednji prizor, ko ga je vlekel za ušesa h klavnici. Na vratih je tudi deček obstal kakor ukevan in se upiral vstopiti. Iz groznega prizora — Sivka je visela ra kavlju škripca, da se sprednje noge niso dotikale tal, na zadnjem delu pa je sedela — je razbral ,da je šel v svojih pripravah hoteč ustreči gospodarju, predaleč. Pripravil je nekaj, česar še ni-
nagrad kosmetike
koli ni bil. železnik je hitro napravil kraj Sivkinim mukam, potem pa je vnovič segel po Pičulu.
Ves dan se deček ni mogel otresti groznega vtisa, ki ga je napravilo nanj zadnje srečanje s Sivko, šele popoldne, ko so po procesiji jeli prihajati gosti v gostilno in jim je moral pridno streči. je izbegnii njenemu obtožujočemu pogledu. Ko se je gostilna začela, na. večer prazniti in je sedelo za mizami le še nekaj gostov, je k njim prisedel železnik in začeli so kvar-tati. To je Pičulu povedalo, da bo moral biti buden, zakaj nič ni gostilničarja bolj ujezilo, kakor to, če je moral igro prekiniti m postreči katerega gostov. Toda. vsa dečkova dobra volja ni bila kos utrujenosti. Je' je posedati ob peči, ki je kaj hitro pregnala nj?govo budnost. Glava nm je omahovala naprej, nazaj in na rame. V podzavesti je sicer dojel klice gostov po pijači .toda njegova kakor uklenjena. volja ni več mogla sprožiti udov, da bi bil skočil na noge. Stari Zinnkopf, ki mu je bilo mnogo na tem. da. bi pomenki tekli nemoteno nap; ej in da bi mogel železnik v miru kvartati, se je dvignil izza mize in šel tiho. po pistih proti Pičulu. Vsi so pogledali, kaj bo stari šaljivec.
— Takole se splavijo takile pobje k sebi, je dejal in vzel iz telovnika tobačni-co. polno tobaka za njuha nje. in potisnil dečku pod ncs. Pičul je potegnil veliko porcijo omamnega piaiiu pod streho, težko odprl oči in se odpuščajoče nasmehnil. Gostje so se zakrohotali. Zinnkopf pa je, zadovoljen nad uspehom šel spet sedet za mizo. Pičulu pa se je začelo vrteti v glavi — postajalo mu je slabo.
V točilnici je bilo zmanjkalo vina. Omotičen je šel ponj v klet. Ko je potem postavil polič rdečega na mizo. se je izmuznil iz gostilne in šel gori. v temno kaščo. preganjat omotico i-i si mirit želodec. Se. del je na vrečo ž'ta, se kmalu zvrnil meri vreče in peharje ter trdno zaspal.
Prizore v ognju je — ko bi trenil —-piegnalo zamolklo copotanje za mojim hrbtom. Skočil sem na noge in giedal v temo za bežečim radovednim srnjakom ali gamzom, kar je zbudilo tudi Toneta v šotoru, da je zaspano vprašal, ali je že polnoč. Rad bi še videl, kako je bilo s Pi-čulom naslednje jutro, na veliko nedeljo zato sem mu odločno odvrnil, da si je bilo že dokaj čez polnoč.
—	Ne še.
—	Ali boš zdižal?
—	Bom. kar spi.
Naložil sem na ogenj vzel i z. naii ijtni-ka steklenico, jo dobro povohal in vzel požirek. nato pa spet legel k ognju, ne da bi se bil ozil pc kanibaLsko grozečem plesu senc, presedanju štorov in mežikanju z mahom obraslih skal. Zagledal sem se v ogenj in spet izsiljeval iz žareeiii. pravljičnih dvoran neve prizore iz Piču-lovega življenja na velikonočno jutro.
Kmalu sem zagledal deklo žefo, kako na viatih kašče vsa začudena vzklikne:
—	Ja Pičul. tukaj si? Povsod smo te ponoči iskali, pa te nismo našli.
—	Kaj pa je? je opravil zaspano iz sebe.
—	Kaj? ideče vino je steklo po tleh. Sod je prazen. Ti si bil zadnji po vino. Le kaj bo gospod napravil s teboj?
žefa je hitela doli. povedat, kje ga. je našla, cn pa se je jel — v strahu, fcij bo — pobirati iz vreč in peharjev.
Ni se upal doli. Nastavil se je na stopnicah ,da ga bo železnik, ko bo š«l mimo. lahko opazil, a ga ne bo dosegel. Toda gospodar je. ko ga je opazil, hitro skočil na stopnice in mu jih dodobra naložil. Toda Piču se je zadržal možato, le, ko je bilo končano, je od zadrževane sape močno zasopel. Ostal je še na stopnicah in slišal, ko je gospodar pravil svoji ženi:
—	Tako sem mu jih naložil, pa. niti ne joka.
—	O. ta bo še dosti prejokal na svetu, je menila železnikova, Piču pa;
—	Ne bom, ne!
Mimo njega, ki je se vedno stal na stopnicah, je žefa nesla na pladnju žegen in štiri skodelice kave v sobo ter postavila vse skupaj na družinsko mizo. To je dečka spomnilo, da je velikonočna nedelja. Močno si je želel ,da ga ne bi klicali k skupni jedi mar mu je bil zdaj žegen.

Javna tribuna
Odprite viadukt!
Kako so že pred sto leti, ko so gradili južno železnico, varovali ljudske pravice, najbolj nazorno izpričuje slika železniškega trojnega viadukta, ki so ga zgradili za železnico v Podgradu pri Zalogu.
Pred zgraditvijo železnice je bilo tu ustje doline Besnice, imenovane po potoku, ki se izteka zdaj pod srednjim lokom v Ljubljanico. Na desnem bregu potoka je bila pot v dolino in v hribe, na levem bregu pa je bila vozna pot na Ostri vrh in v hribe, ki se razprostirajo vzdolž levega brega Besnice tja do Pečarja in še naprej do Javora. Prav zato, da zavaruje stare ljudske pravice do potov v dolino in v hribe, je morala južna železnica zgraditi ta razmeroma dragi viadukt. Skozi levi obok drži cesta v dolino Besnico, pod srednjim teče voda, pod desnim viaduktom pa je pot na Ostri vrh in v kašeljske hribe.
Na Ostrem vrhu je stala še pred leti razvalina gradu, ki so ga imenovali stari, pa tudi rdeči grad, dasi je bil vse bolj ohranjen, kakor pa pol ure oddaljeni novi grad, od katerega je zdaj samo še nekaj zidov-ja. Oba sta priljubljeni izletniški točki Ljubljančanov, ki so spoznali izredno lepe izprehode po kašelj skih hribih, zlasti pa ljubijo izprehode po teh hribih prebivalci iz vse občine D. M. v Polju.
Na Ostrem vrhu si je na razvalinah gradu zgradil lepo vilo tovarnar inž. Kansky. Očividno zato, da družina ne bi bila motena cd izletnikov, jim je lastnik vile kratkomalo onemogočil vstop v hrib odnosno sestop s hriba na deželno cesto skozi edino možni vstop v Podgradu, skozi prvi (desni) viadukt. Na viadukt si je dal napraviti vrata, pravimo: si je dal napraviti, ker bo cdslej viadukt služil samo njemu. Vrata je namreč zaklenil in hrani ključ sam za svojo in uporabo svojih.
Viadukt je torej zaprt. Ljudje so bili na mah — ne da bi jih bil kdo vprašal — ob svoje stoletne pravice. Letošnja lepa spomlad je izvabila že mnogo izletnikov, domačinov in Ljubljančanov, v kašeljske hribe, da se izprehcdijo po čudovito lepi poti od Pečarja do Ostrega vrha. Obstrmeli so, ko so se na koncu svojega izprehoda znašli pred prav neverjetno zagato, pred s ključavnico zaprtimi vrati. Kaj naj store? Čez potok, da bi šli skozi tretji viadukt, niso mogli. Ni jim preostalo drugega, kakor aa so se na tem najhujšem ovinku železniške proge Ljubljana—Zidani most, torej na najnevarnejšem kraju, povzpeli na ki anec, preskočili zlasti za ženske in otroke zelo širok in globok graben, in v strahu prekoračili dvotirno železnico, kjer so se znašli pred žično ogrado. Ob koncu ograde, tik ob viaduktu najdejo izletniki skromno vrzel, kjer se potem spuščajo doli na cesto. Tako morajo zdaj hoditi in skakati tudi domačini, če hočejo v hrib, zakaj po vratih na viaduktu in po tem, da hrani ključ dr. inž. Kansky, mora vsakdo soditi, da je prešel viadukt v njegovo zasebno last. Da pri tem ne more ostati in da se mora viadukt dati takoj zopet na svobodno uporabo javnosti, je izven dvoma, zato naj poklicani činitelji poskrbe, da se bo viadukt takoj odprl, da se bodo ljudje v svojem upravičenem odporu potolažili. Toliko, kar se tiče ljudskih pravic.
Kako pa je zdaj z varnostjo železniške proge same?
Orožniške in vojaške patrulje morajo pogostokrat, ob važnih prilikah, nadzorovati progo in pregledati zlasti vse viadukte. Orožnik, ki je nedavno ponoči, hotel vestno izpolniti svojo dolžnost, se je znašel pred zaprtim viaduktom. Vestni orožnik je vedel, da bi zdaj utegnil iz viadukta postati sumljiv brlog. Zato se je v temi povzpel čez žično ogrado na progo, jo prekoračil, in ker ni slutil širokega in globokega grabna onkraj proge, je padel, a na srečo tako, da se ni kdo-ve kaj poškodoval. Zlezel je potem pod viadukt in ga pregledal. Po isti poti je moral zopet nazaj na cesto. Ob tem brlogu bi zdaj morala biti stalna straža noč in dan zato, ker viadukta ni mogoče pregledati s ceste.
Nihče ne more videti, kaj se godi pod njim. Če je res dala za zaprtje viadukta dovoljenje železniška direkcija — tako se govori — potem je vzela nase težko odgovornost za varnost in pa tudi za nesreče, ki se bodo zgodile na tem hudem ovinku, saj bodo ob nedeljah in praznikih prekoračili progo številni izletniki. Zabraniti pa jim tega ni mogoče, ker nekje vendarle morajo priti s hriba na cesto, ali pa s ceste v hrib.
Če si je dr. inž. Kansky res kje pridobil pravico zapreti viadukt, javnemu prometu, potem moramo tistim, ki so mu izdali to dovoljenje, reči samo to: Ne delite uslug posameznikom na škodo tako važni prometni napravi, kakor je železnica, in na škodo javnosti! Odprite viadukt! Ln.
Za novo zvezo Tivoli — Šiška
V ponedeljek 13. marca smo objavili daljši članek s tem naslovom, ki se zavzema, »da bi našla sedanja uprava na mestnem magistratu razumevanje za te želje, ki niso morda v interesu posameznika, temveč v korist splošnosti in vse Ljubljane«. člankar zahteva, naj se zgradi široka prometna cesta za Koslerjevim zidom in pod hotelom »Bellevue« iz Tivolija v šiško. Na članek nam pišejo z magistrata:
Pisec članka pravilno omenja, da je skoraj minilo že 10 let. odkar je več mestnih svetnikov stavilo bivšemu občinskemu svetu ta predlog. Mestni gradbeni urad je izvršil na predlog občinskih svetnikov P. Sterka, J. Rajnarja, Lombarja in P. Oreh-ka aproksimativni načrt že leta 1931. in tudi proračun za izvedbo regulačne ceste Pod gozdom od pričetka Koslerjevega posestva v Tivoliju do šišenske cerkve. V smislu predloga bi regulirana cesta imela 6.50 m skupne širine, stroški bi pa znašali 1,300.000 din.
Ta predlog je tedanji žu.*>r.n dr. Einko Puc izročil gradbenemu odseku 7 roke načelnika prof. Jarca z naslednjim pri-stavkom:
»Celotni stroški v znesku 1,300.000 din za regulacijo ca 700 m dolge ceste so visoki; to pa radi tega, ker je potrebno pri drugem delu ceste pod hotelom «Bellevue« napraviti zelo debele in visoke oporne zidove in ob spodnji strani ceste po vsej dolžini ograjni zid odn. železno ograjo na betonskem ali zidanem podstavku. Pri tej priliki ,pa je potrebno opozoriti na naslednje pomisleke iz regulačnih ozirov. Novi regulačni načrt mesta Ljubljane predvideva za Koslerjem sicer razširitev poti, vendar jo je smatrati v vsakem slučaju le kot pešpot. Promet po njej naj bi se vršil le v toliko, v kolikor je to neobhodno potrebno za lokalni dovoz posameznim lastnikom parcel ob tej pešpoti. Dejstvo je, da bo z novo projektirano tramvajsko progo Celovška cesta prometno močneje obremenjena, za pešce bolj nevarna. Zato in tudi vsled prašenja in ropota vozil bo treba misliti predvsem na to, da se zavaruje pešce proti neprilikaim, ki so z voznim prometom v zvezi, se jim omogoči varen, miren, higieničen in senčnat prehod iz Ljubljane v šiško in obratno. Zato govori tudi navedeno dejstvo, da ostane pešpot za Koslerjem v coni Tivolskega gozda in parka in ne bi kazalo uvajati skozi park tranzitni vozni promet.«
Spis je tedanji župan dr. D5nko Puc 17. junija 1931. odstopil gradbenemu uradu, da po sklepu gradbenega odseka napravi ožji program za ureditev pešpoti za Koslerjem.
Med tem smo res dobili že tramvaj na Celovški cesti in prav čedno urejeno pot za Koslerjevim zidom tja gori do hotela »Bellevue«. Trasa in širina popolnoma nove ceste pa tudi še danes ni določena, ker ustvarjamo nov regulacijski načrt mesta. Zato in pa zaradi velikih stroškov, je pa tudi sedanja mestna uprava glede predlagane široke ceste istega mnenja, kakor je bila mestna uprava 1.1931. Nebroj dru-
gih regulacijskih del, ki so iz prometnih ozirov res nujno potrebna, sedaj nikakor ne dovoljuje uresničenja v članku izražene želje. Sedanja mestna uiprava je pa v tivolskih nasadih in po gozdovih od Rožnika tja do šišenskega vrha speljala toliko lepih poti, da Ljubljančani z najrazličnejših
strani lahko pridejo mimo hotela »Bellevue« v šiško, a z veliko tranzitno cesto skozi naš Tivoli bomo morali pač še čakati precej dolgo. Brez dvoma bi pa mestna uprava rada dovolila, razširjenje in ureditev ceste, če bi lastniki zemljišč ob njej prevzeli tudi stroške za njo.
Zgodovinski razvoj pouka gluhonemih
Izza prastarih časov ni bilo na svetu niti dežele niti naroda, ki ne bi imel glu-liki učenik in zdravnik Krist položil glu-vilu. Ze sv. pismo nam navaja, da je veliki učenjak in zdravnik Krist položil gluhonememu prste v usta in zaklical: vEp-lieta!« t. j. »Odpri se!« in gluhonemi je izpregovoril. To nam priča, da način po. učevanja gluhonemih v glasovnem govoru že v najstarejši dobi ni bilo čisto- neznan. In vendar so nato minula dolga stoletja, ko nihče nirti mislil ni na pouk gluhonemih otrok, šele pred okroglo štiristo leti so se pojavili poedini razumni in plemeniti možje, ki so pc skušali izobraževati gluhoneme ter so začeli o tej stroki pisati razprave in knjige. Ne smemo se čuditi, da se je tako pozno pojavilo spoznanje o možnosti izobrazbe gluhonemih, saj je celo cerkveni oče sv. Avguštin zapisal v pisimu do Rimljanov, da »gluhonemi niso sposobni verskega spoznanja, zakaj vera izhaja iz pridige; kako pa naj gluhonemi razumejo pridigo, če je ne slišijo, — da, celo brati in pisati se ne morejo naučiti.« In v novejši dobi je trdil tudi filozof Kant, da »ima gluhonemi samo nekaj razumu podobnega.« Dandanes pa dobro vemo in imamo tudi dokaze za to, da so gluhonemi prav tako sposobni za izobrazbo kakor polr.očutni ljudje.
Od 16. stoletja naprej se množijo glasovi o pouku gluhonemih v raznih državah. Poedini požrtvovalni in plemeniti ljudje, zlasti zdravniki in duhovniki, so začeli poučevati in vzgajati gluhoneme, bodiisi da so sami imeli take otroke, bodisi da so bili prijatelji in dobri znanci njihovih staršiev. Eden raj,bolj zaslužnih mož te dobe je bil Španec Pedro de Ponce (1520 do 1584), ki je poučeval tri gluhoneme otroke kastilskega generala Pedra de Valasca, nato pa še gluhonemega sina aragonskega kraljevskega namesi nika { Gurrera v goveru in pisanju. Ejen izmed teh njegovih gojencev je tako čudovito napredoval, da je poleg španskega jezika govoril in pisal tudi latinski jezik, poznal grške črke ter vzbujal zaradi svojega obrežnega znanja splošno začudenje. Kakor pripovedujejo zgodovinski viri, so znali njegovi učenci govoriti, brati, pisati, računati, glasno moli!:i, streči pri maši in spovedovati se. Govorili so tudi latinsko in grško, se bavili s filozofijo in astronomijo ter z domačo in Svetovno zgodovino. Učeni in požrtvovalni Španec Pedro de Ponce, katerega imamo po vsej pravici za početnika glasovncgcvorne metode, nam, žal, ni zapustil niti črke o svoji metodi. Pač pa sta nadaljevala začeto človekoljubno delo njegova naslednika Pablo Bonet in Emanuel de Carrion ter o tem tudi pisala.
V 17. stoletju so se bavili v Italiji s poukom gluhonemih trije učenjaki: Giro-lamo Cardon, Fabrizio d' Aquapendente in Lana-Terzi. Prva dva sta podajala v tej stroki le teoretična znanstvena navodila, zadnji pa se je udejstvoval tudi praktično. Nezavisno od ostalih držav so nastopali na Angleškem zdravnik dr. John Bulwer in rektor William Holder, na Ni-zemskem pa zdravnika Van Helmont in dr. Konrad Amman. Znamenito in poseo. no pomembno je delovanje Ammanovo, ki je objavil leta 1692. spis »Surdus lo-quens« (Govoreči nemi). To je bila prva metodika pouka gluhonemih ter začetek in temelj nadaljnjemu pedagoškemu stremljenju in znanstvenemu raziskava-nju na tem polju. Amman se je deset let praktično udejstvoval v tej stroki in je tako nepobitno dokazal, da pouk po gla-sovnogovorni metodi ni le mogoč, temveč tudi edino pravilen in najboljša.
Tudi v Nemčiji so delovali razni pedagogi v 17. in 18. stoletju v tej stroki, vsi pa po vplivih in izsledkih že omenjenih prednikov in sodobnikov v ostalih državah. Zlasti je bil Ammanov »Surdus lo-quens« odločilnega pomena tudi za nemške pedagoge. Pač pa je prevladovala v Nemčiji takrat še vedno tako imenovana »k r e t a 1 n a metoda«, to je pouk gluhonemih z naravnimi in umetnimi znamenji ali kretnjami. V tem času so delovali v Franciji: Ernand, Pereira in Deschamps. Vsi so bili sicer pristaši glasovnogovorne
metode, vendar so se posluževali deloma tudi kretanja.
Doslej so poučevali gluhoneme le v po-edinih primerih, in še to največ otroke imovitih staršev, ostali gluhonemi pa so odraščali brez vsakega pouka in vzgoje. Osemnajsto stoletje je dalo dva požrtvovalna moža, plemenita pedagoga, ki s a si bila sicer popolnoma različna v načinu poučevanja gluhonemih, v metodi, vendar pa oba nepopisno udana lajšanju bedne usoide gluhoneme dece. V Franciji je bil Abbe de 1'Epee (1712 do 1789), v Nemčiji pa Samuel Heinicke (1723 do 1790). Bila sta ustanovitelja prvih vzgojnih in učnih zavodov za gluhoneme. A b-b 6 de 1' Ep 6 e je prišel do svojega poznejšega življenjskega poklica po golem slučaju. Nekoč je kot mlad duhovnik v Parizu hotel obiskati gospo, katere pa ni našel doma. Le njeni hčerki Sta molče sedeli pri ročnih delih in plaho pogledovali obbeja, ki ju je večkrat nagovoril, toda ni dobil nobenega odgovora. Ko se je nato gospa, vrnila, ji je abbe užaljen potožil, da sta njeni hčerki trmasti, češ da mu na njegova vljudna vprašanja niti odgovoriti nista hoteli. Mati pa je bridko zajokala in odvrnila; »Kako bosta siroti odgovarjali, ko sta pa gluhonemi!« Plemeniti abbe se je odločil, da bo deklici poučeval. Leta 1768. je ustanovil v Parizu j prvi zavod za gluhoneme na svetu in vlo. | žil vanj poleg nesebične ljubezni tudi vse j svoje zna) t no imetje. Ko je prišel nekoč avstrijski cesar Jožef EL v Pariz in obiskal ta zavod, je ponudil abbe ju bogato opatijo, če bi hotel priti v Avstrijo in ustanoviti tam enak zavod za gluhoneme. Ponižni in skromni abbe pa je odklonil nad vse vabljivo in častno ponudbo ter je edino prosil cesarja, da naj se zavzame za gluhoneme svoje države, kar je ta tudi res storil.
V začetku je abbč de 1' Epee učil gluhoneme glasovnega govera. To pa mu je bilo pozneje pretežko, zlasti pri prevelikem številu gojencev. Njegovo poznejše stališče je bilo: kretanje je materin je-.dk gluhonemih, zarto je uspešen pouk mo. goč le v takem jeziku. Poučeval je po načinu, ki si ga je ustvaril sam, po kretal-ni metodi, z umetnimi znamenji ali kretnjami, ki so izvirale iz podobnih naravnih kretenj, v njegovem zavodu so gojenci med seboj in v občevanju z ostalimi ljudmi kretali in uporabljali pri tem umetne, pogosto prav izumetničene kretnje, katere je moral poznati in uporabljati vsakdo, kdor se je hotel sporazumevati z gojenci Takega kreganja nevešči pa niso mogli občevati z njimi.
Abbe de 1'Epčejev sodobnik in enako goreč človekoljub je bil Samuel Heinicke. Po mnogih trnjevih življenjskih preizkušnjah je dobil službo učitelja in kan-torja v Eppendorfu pri Hamburgu. Tukaj je imel domači mlinar gluhonemega dečka, katerega ie Heinicke začel prav uspešno poučevati glasovnega govora. Slabo pa je naletel pri pastorju, ki se je odločno uprl takemu pouku, češ da učitelj posega v božje ukrepe, zakaj Bog ni brez vzroka zaznamenoval takih ljudi. Heinicke pa je mirno in tako uspešno nadaljeval svoj pouk, da je gluhonemi deček v navzočnosti ministrskega odposlanca dobro prestal izpit iz veronauka in ga je nato nestrpni pastor moral pripustiti h konfiimaciji. Glas o tem »čudežu« se je širil daleč naokrog, število gluhonemih učencev se je večalo in že leta 1778. je Heinicke ustanovil v Leipziegu zavod za gluhoneme, ki je bil po vrstnem redu drugi na svetu.
Samuel je pravilno spoznal, da je govor edino pravo in praktično sredstvo, ki veže ljudi med seboj. Zato je začel učiti gluhoneme gojence glasovnega govora in popolnoma zavrgel kretalno metodo, ki je imela zlasti v Franciji zveste pristaše. Pravilno je razumel, da se more gluhonemi edino z govorom zmiselno usposobiti za praktično življenje. Od gluhonemih, ki so se v njegovem zavodu učili glasovnega govora, je zahteval, da so morali glasovno govoriti, tako med" seboj kakor tudi v občevanju z ostalimi ljudmi, in se nikakor niso smeli sporazumevati s kretnjami. Dobro je uvidel, da so se glu-
Pa je gospa, ko je šla mimo. zarohnela nanj:	>	j
—	Alo, žegen jest!
i— Počasi in boječe je šel s stopnic v šobo in se zrinil po klopi v kot. Segel je po kavi in jo začel žličkati.
.— Pri nas jemo najprej žegen! se je siadrla gospa.
Ta. če tudi osorna opomba, je spomnila dečka na dom, kjer morda prav zdaj bratci in sestrice jedo z očetom in materjo z vso zadoveljnostjo in pobožnostjo skromni delavski žegen, in si je dejal: Da, tudi pri nas jedo najprej žegen, nato pa mu je omahnila glava, polna že dolgo možato zadrževanih solz, ha mizo. Bridko je zajokal ob lepem spominu na dom. želez-nik je ogorčeno odrinil krožnik, da je zadel cb Pičulovo glavo in odšel od mize. Prav tako je storila gospa in zdaj tudi žefi ni kazalo drugega. Pospravila je mizo. hitro potisnila piruh v fantov žep in odšla. Potem se je tudi Pičul izmazal iz hiše in stekel na kozolec. Med potjo je odvrgel piruh, ld zanj ni bil piruh, na gnoj. Na kozolcu se je ob spominu na očetov nauk; Ne jokaj, ne toži, pa če bi :irva cepili na tvojih plečih, potolažil, čez dan pa je, ker na velikonočno nedeljo po •-tari zapovedi ni bilo nikogar v gostilno, ; val in bral edino slovensko knjigo, ki a našel v hiši: Papež Leon XHI.
' aori v ognju so se razblinili. Pogle-sm na nebo in videl, da zvezde že c. fo. Poklical sem Toneta, ki je takoj zleH iz šotora, se pretegnil in menil, da bo uia že tri.
—	že mogoče, sem odvrnil in zlezel, v mislih na one, katerim so prazniki samo še za to, da vidijo ofb prazničnem življenju drugih svojo bedo in zapuščenoSt še večjo, kakor je v resnici, v šotor in kmalu prav dobro zaspal.
LOJZE NOVAK
Peter Jesih:
[Urška je umrla
I Ko sem se proti večeru pravkar poslavljal od svojega šefa in sem si v predsobi oblačil suknjo, se je oglasil zvonec na vratih. šefova gospa je prišla odpirat in na pragu sem zagledal svojega prijatelja.
—	O, Milan, sem zaklical, kaj pa ti?
Milan pa je tiho stal tam in čakal, da
grem. Ko sva skupaj stopila na stopnice, je spregovoril:
—	Peter, Urška je umrla.
Presenečen sem obstal.
—	Ni mogoče!
—	Pa je le prokleto res. Bil sem že na tvojem stanovanju, potem sem te iskal po vsem mestu in vesel sem, da sem te dobil.
—	Kaj pa želiš, MIlan?
—	Prosim te, bodi tako dober in pridi jutri ob štirih popoldne na pogreb. Najbrž ne bo žive duše, pa ne bi bil rad čisto sam. Prosim te, nikar ne odreci, saj ti plačam za avtobus.
Ne hodim rad za pogrebi, če le morem, se izogibljem pokopališč, a če me je že tako lepo prosil, kako bi mu bil mogel odreči! In vrhu vsega sem bil njegovi Urški tudi nekaj hvaležnosti dolžan — nekajkrat mi je cunje oprala in skrbela, da nisem hodil umazan in razcapan okrog.
Bil je prav neprijazen petek, ko so jo pokopavali. Burja je pihala in nebo se je oblačilo, a do Sv. Lenarta, kjer je umrla, je dobro poldrugo uro hoda. Ko sem se doma napravljal, sem razmišljal njeno usodo. Lani sva šla nekoč skupaj od Gosposke ulice do Vodnikovega trga, pa mi je mimogrede razodela svoje življenje. In potem sem razmišljal še vso dolgo pot, da sam nisem vedel, kako mi je .potekel čas.
Ko ji je bilo komaj devet let, 9o ji pomrli starši, da je morala že kot otrok iz
bajte s trebuhom za kruhom. Vsakdo si lahko misli, koliko so ljudje imeli za tuje dekletce srca. Rasla je brez usmiljenja, jedla je, kadar ji je kdo kaj dal, a največkrat se je zgodilo, da je šla brez večerje spat. Dostikrat je morala za zajtrk vstati in za kosilo je morala na delo. Mnogo so jo kregali in pretepali veliki ljudje, nobenega zavetja ni bilo zanjo, da bi se šla razjokat in potožit. Po ves teden je garala, v nedeljo so jo spodili k maši, a ko je prišla iz cerkve, zanjo ni bilo ne praznika ne počitka. Polagoma je pozabila, da je tudi ona nekoč imela očeta in mater Ko je odrasla, je z žalostjo v srcu razpoznala svoj položaj. Videla je, da nima nikogar nikjer, ki bi ji dal dobro besedo. Tako je delala od zore do pozne noči, mnogokrat lačna, trudna, premražena. Sama ni vedela, kdaj se je jetika pritihotapila vanjo. Neznano ji je bilo, kaj se to pravi iti na sprehod, kako se v gostilni v prijetni družbi posedi pri kozarcu vina in dobri malici, neznano ji je ostalo, kaj je ples, gledališče in kino. Vse njeno razvedrilo je bilo, da je z grabljami hodila v hosto, ali s srpom in motiko na njivo. Tako je živela sedem in trideset let.
črv je glodal njene življenjske moči, bila je onemogla že sredi mladosti. Obupna je bila od misli, da bo. oči zatisnila kot večna služkinja, da bo umrla pred tujim pragom. Bila je pridna in varčna, imela je obleke, da jo je bilo veselje pogledati, in na tihem si je prihranila nekaj denarja. Prišla je služit v Ljubljano in na lepem se je znašel Milan na njeni poti. Nekaj prijaznih pogledov in lepih besed — pa sta se sporazumela in vzela.
Ah, kakšno veselje je moralo zavladati v Urškinem srcu, ko je postala samostojna gospodinja in žena! Vsa iz sebe je bila ob misli, da ji zjutraj ne bo več treba vstajati na povelje, da si bo v mirnem kotu | lahko odpočila vse za nazaj, da se bo lahko borila proti svoji bolezni in bo smrti lahko ugrabila še nekaj let. A žalostno se je
, uštela v svoji sreči. Milan je ostal brez dela, prihranki so kmalu šli in z veliko i težavo sta toliko spravila skupaj, kolikor je bilo treba za sobo s štedilnikom odraj-tati na mesec. Pljuča so gnila v nji, treba bi ji bilo zraka in solrea, njuna sobica pa je tonila v vlagi in vzduhu, ki sta ga ustvarjala kuha in perilo. Nekajkrat je morala v bolnišnico, od tam so jo zmerom spet poslali domov. Trošila sta, kar sta imela, a po malem se je izčrpalo bedno premoženje. Vsa bolna je morala Urška pljuniti v roke, iskala je dela po hišah, a ko ni mogla več, je šla in prosila. Takrat jo je srečal policaj, zaprli so jo. be-račico. V zaporu je prejokala vso noč — svoj živ dan ni storila zlega, da bi jo preganjali žandarji. Ko sta uvidela, da je vse zamen, je Urška sama prišla na misel, da bi napisala prošnjo, naj jo vzamejo v kakšno ubožnico. Hodila sta z Milanom od Poncija do Pilata, nazadnje — čez kakšno leto dni — sta našBa usmiljenje v njegovi občini. Poslali so jo v ubožnico k Sv. Lenartu. Kakšne tri ali štiri dni, preden je umrla.
Ko sem prišel do Sv. Lenarta je v cerkvenem zvoniku pravkar odbilo pol treh. V vasi je bilo vse tiho, nobenega človeka na cesti, niti pes ni zalajal. Poiskal sem mrtvašnico na starem pokopališču, kakšnih petdeset korakov od ubožnice. Pokopališče je bilo majhno, štirloglato, polno starih, s travo in plevelom preraslih grobov. V kotu je stala mrtvašnica, nosila so bila prislonjena k vratom. Stopil sem bliže m uzrl sem Urško, kako leži v krsti kakor živa-, s pajčolanom pokrita do pasu, glava in sklenjene roke so bile proste, ob nogah sta goreli dve svečki. Odkril sem se in tiho rekel: Sirota Urška, bodi ti slava in čast. Ležala je tam brez venca, brez lišpa, v (preprosti, črno prepleskani krsti, skrbno oblečena kakor zmerom. Pod črne lase ji je bil za ušesi nekdo zataknil dve gozdni cvetlici tretjo je držala v rokah. yse je bilo mirno in tiho, nikogar nikjer,
honemi, izvežbani po kretalni metodi, rte-spretn 'ogibali v javnem življenju, ker bi morali vsi ljudje poznati umetne kretnje. Glasovnog«>vorna mef.oda je res mnogo težja od kre talne, tako za učitelja kakor za učenca, vendar pa je za življenje edino praktična in zmiselna. Le v glasovnim govorom si gluhonemi pridobijo toliko potrebnega znanja, da so sposobni za življenjsko samostojnost.
" Heinickejeva metoda glasovnogovornega potika je zmagala na vsej črti. Poznejši pedagoški strokovnjaki so pač še nekaj časa delali kompromise med glasovno in kretalno metodo, vendar pa je ta naposled popolnoma podlegla. Dandanes se poučuje v gluhonemicah na vsem svetu po načelih in osnovah velikega človekoljuba, dobrotnika in pedagoga Samuela Heini-ckeja. Seveda se je ta prvotna njegova metoda po odličnih strokovnjakih v raznih državah v minulem sloletju in v prvih desetletjih tekočega stoletja razvijala še nadalje. a v bistvu je ostala še ista. Po gla-s vnogovorni metodi se poučuje tudi pri nas v državni gluhonemici v Ljubljani.
R. D.
filatellHa
Konec znamk za letalsko pošto
Kakor kaže, bije znamkam za letalsko pošto poslednja ura. Nekateri bodo tega veseli, drugi pa seveda ne. Nekatere države, v prvi vrsti Nemčija, so že nehale tiskati znamke te vrste in ne bodo izdajale novih, ker se bodo po novih odredbah vsa pisma, ki so namenjena za velike daljave, prenašala z letali. Nemčija je sklenila, da bo porabila dosedanje znamke letalske pošte za frankiranje navadnih pošiljk. Tudi na Madžarskem bodo vzete znamke letalske pošte iz prometa.
Zanimivosti
Slovaška bo začela v kratkem izdajati svoje posebne znamke, če bo seveda še našla časa za to. Doslej je izdala v spomin na prvo zasedanje slovaške poslanske zbornice češko znamko po 10 kton s sliko Bratislave s posebnim priložnostnim pre-tiskom in z natiskom nove vrednosti 3 kron.
Irska bo izdala posebne znamke v spomin na 150-letnico ustave ameriških Združenih držav (!).
Bolgarska ima letos bogat program pri izdaji znamk, in filatelisti ga najbrž ne bodo preveč veseli. Prvega aprila izide posebna serija spominskih znamk za 50 letnico bolgarskih železnic. Serija bo obsegala 6 vrednot. Prvega maja izide serija za 60-letnico bolgarske pošte. Med aprilom in julijem bo izhajala serija novih frankovnih znamk, ki bo obsegala 16 vrednot. Hkratu izide tudi serija dvanajstih znamk za letalsko pošto. Za propagando izvoza izide spet šest znamk s slikami bolgarskih poljskih pridelkov. Razen tega izidejo še štiri posebne znamke za eks-presno pošto in šest znamk s slikami slavnih Bolgarov.
Od 6. do 14. maja bo v Buenos AireSu enajsti mednarodni poštni kongres, ki bo združen z veliko svetovno razstavo znamk. Za to priložnost bo izšla posebna serija spommskih znamk, ki bo obsegala šest vrednot od 5 centov do 5 pesov. Naklada bo 20.000 serij, manjše vrednote pa bodo tiskane v večjem številu. Mera seveda ne bi bila polna, če ne bi pri tem izdali tudi posebnega spominskega bloka, ki bo imel prav tako naklado 20.000 kosov.
Nemci so veliko mednarodno razstavo znamk, ki so jo letos pripravljali, odložili na leto 1942. Očitno imajo z drugimi rečmi preve skrbi.
Naša filatelistična zveza je ustanovila poseben odsek za zasledovanje falzifikatov, ki bo štel tri člane. Eden izmed članov bo moral biti pravnik. Odsek bo imel svojega poverjenika v vsakem jugoslovanskem društvu zbiralcev znamk.
Nove znamke po svetu
Panama: Za 25 letnico otvoritve Panamskega prekopa bodo izšle posebne spominske znamke.
Papua: Izšla je nova serija znamk s sliko kralja Jurija VI. v medaljonu ter z raznimi pokrajinskimi slikami. Enaka serija i je izšla tudi za Burmo.
IMonaco: Pravkar je izšla nova serija 15 znamk s slikami pokrajin in spomeni-t kov. Nadomestila bo serijo iz leta 1933., ' katere ostanke bodo sežgali.
le burja je pihala skozi drevje. Nimam rad mrličev pa sem zapustil grobišče, da se sprehodim po cesti. Celo uro je še bilo do pogreba. Ko sem se naveličal, sem se vrnil. Ob zidu je bilo prislonjeno žensko kolo, pa sem si mislil: Zdaj pa ne bom več sam. Pred mrtvašnico je v resnici stala lepo oblečena ženska.
—	Ali ste tudi vi prišli na pogreb? sem jo ogovoril.
—	Da, saj je služila pri nas sedem let.
—	A tako.
Ni se mi ljubilo več govoriti, saj sem vso Urškino zgodbo poznal, a tudi sicer je bil pomenek neprijeten, ker je burja odnašala glasove. Bližal se je čas pogreba, Milana pa še od nikoder ni bilo in v skrbeh sem bil zanj. In tako sem se v svojem srcu razgovarjal z njegovo mrtvo ženo: Glej, Urška, garala si vse žive dni, pokla-dala si kravam, svinje so jedle, kar so pridelale tvoje pridne roke, krompir si sadila, okopavala repo, korenje, plela si solato, trebila zelje brez konca in kraja jih je bilo. ki so uživali delo tvojih rok. Zdaj pa si samo še mrtvo truplo, ki ga nihče več ne potrebuje, in ko bi ne bilo predpisov zastran zdravja, bi te pustili vrh zemlje, da te črvi požro. . .
Potem je prišel Milan, počasi se je nabralo še nekaj žensk, dve sestri iz ubožnice, nekakšna slepa sirota in še popotnik s culo na hrbtu, ki je slišal na vasi, da bo pogreb. Urška ni imela ne godcev ne pevcev za svojo poslednjo pot. Dvignili •so krsto, zvonovi so zastokali pri Sv. Lenartu in tako se je po cesti do novega pokopališča pomikal žalostni sprevod. Pred mrtvašnico nas je čakal župnik, ki je na kratko odpravil svojo dolžnost. Urška, sem si na tihem mislil, ko so truplo spuščali v grob. na zemlji nisi imela nebes — kdo ve, kaj te čaka pod to težko ilovico. Ah, draga moja, ljudje, ki tu pri nas delijo milost, jo bodo najbrž delili še pod zemljo . . .
?ožoama<er
Dolgi Benjamin in maharadževa hči
Program
Fotokluba Ljubljane
V torek slikovna kritika, v četrtek zadnji večer nadaljevalnega tečaja (avtorsko pravo), v petek članski večer, v nedeljo skupni izlet — Člani, ki se udeležijo razstave v Turinu, naj oddajo svoje prijavnice takoj v klubskem lokalu
Kaj smeš fotografirati
pod kakšnimi pogoji smeš svoje posnetke izkoriščati, kakšne pravice imaš do svojega posnetka, vsa ta vprašanja predstavljajo sestavine obsežnega precej zamotanega in amaterjem zelo malo znanega kompleksa vprašanj, ki jih obravnava tako 2'.vano avtorsko pravo. Da se seznanimo ž njim in da se bomo znali v bodoče izogniti marsikaterim neprilikam. po drugi strani pa uveljaviti svoje pravice kot fotografski tvorci, ie vodstvo nadaljevalnega tečaja Fotokluba Ljubljane kot zaključno predavanje tega tečaja sprejelo v program razpravo o avtorskem pravu Vodil jo bo v četrtek zvečer v klubskem lokalu strokovnjak jurist in podpredsednik kluba dr Ivo Frelih. Tečajnike a tudi druge člane kluba opozarjamo še posebe na ta večer, ki se ga naj udeležijo v svojem lastnem interesu v čim večjem številu
Zveza slovenskih iotoamaterskih organizacij
stopa sedaj iz pripravljalnega stanja v stanje dohončne ustanovitve Vse delegate, ki so se udeležili prve konference slovenskih fotoamatprskih organizacij v septembru lanskega leta obvešča predsedstvo pripravljalnega odbora, da je banska uprava odobrila načrt pravil zveze, tako da bo mogoče v kratkem sklicati ustanovni občni zbor oziroma še prej sejo pripravljalnega odbora Pravila in okrožnico s podatki o gradivu, ki ga bo obravnaval ustanovni občni zbor dobe člani odbora v nekoliko dneh. na razpolago pa so tudi amaterskim društvom in odsekom ter vidnim amaterjem v naši deželi, ki se niso mogli udeležiti septembrske konference. Interesenti naj se obrnejo na: Pripravljalni odbor Zveze slovenskih fotoamater?kih organizacij. Fotoklub Ljubljana, Ljubljana, Levstikova ulica.
Dvojnih osvetlitev
se raztreseni amaterji, ki uporabljajo plošče ali rezane filme v kasetah, najbolje obvarujejo na ta način, da prilepijo kos papirnega traka čez kaseto in porivač. Ko potegnejo porivač iz kasete, se ta papirni trak pretrže in to je potem najboljši dokaz da je plošča že osvetljena.
Aprilsko vreme,
ki nam je hotelo letos sicer ponagajati že v marcu, nam obrača pozornost na mokroto in njene reflekse kot fotografski motiv. Cesta z dežnimi mlakami Li svetlobnimi odsevi v jarkih je za amaterja prava zakladnica motivov iz bližine. Jarek, v katerega ae steka tok vode, dežne kaplje na avtomobilskem blatniku, brizgajoče kolo voza in kar je še podobnega: to so motivi slabega vremena, ki smo si ga pogledali malo drugače, nego je običaj. Takšne motive dobimo lahko povsod, na asfaltu mesta. kakor v blatu podeželskih cest. Vse-kako je iskanje takšnih motivov v slabem vremenu, v oddaljenosti enega do treh metrov, izvrstna šola za lov na navidezno neznatne, fotografsko pa učinkovite motive.
Opozorili bi še na vrsto motivov, za katere je aprilsko vreme še posebno ugodno: na pokrajinske posnetke v protivni svetlobi v trenutku, ko se pričnejo trgati oblaki in se pokaže skoznje svetloba sonca. To so običajno čudovito lepa razpoloženja, za katera pa je treba hitrega dela. Kakšno sekundo prezgodaj ali prfepozno, pa zgrešimo moment, ki ga nemara ne bomo nikoli več imeli.
Ker izdelujemo naše slike
pretežno na fotografskih papirjih, moramo upoštevati, da temu pozitivnemu tvo-rivu nedostaje sposobnosti, da bi obvladalo tolikšne svetlobne razlike kakor negativne emulzije. Prvovrstni bromosrebrovi papirji obvladajo v skladu s svojo gradacijo, tr-dotno stopnjo, svetolbne razlike okroglo 1:8, če so posebno trdi, 1:16, če so trdi, 3:32, če so normalni, 1:64, če so mehki in do 1:120 če so posebno mehki. Negativno tvorivo zmore normalno svetlobne razlike približno 1:300, torej jih morejo papirji pozitivnega postopka le v majhni meri prevzeti.
če je pa tako, se moramo vprašati, zakaj zmorejo negativna tvoriva toliko, če jim papirji ne morejo slediti? Stvar je v tem, da nam ta večja zmogljivost negativne emulzije daje neko svobodo in neodvisnost za odmero osvetlitvenega časa. Če nam podaja pozitiv svetlobno razliko približno 1:30 in negativ približno desetkrat večjo, imamo pri omejitvi na razliko 1:30 v motivu možnost za desetkratno pre-osvetlitev ali za desetkratno osvetlitveno strpnost, če je v motivu le svetlobna razlika 1:5 tedaj je osvetlitvena strpnost šest-desetkratna itd. Osvetlitvena strpnost negativnega tvoriva, ki jo večinoma napačno umevajo. ima svojo omejitev torej v svetlobnih kontrastih v motivu, čim večji je ta kontrast, tem manjša je osvetlitvena stronost. čim manjši, tem manjša. Pomisliti je treba tudi na to. da nam omogoča dia pozitivni postopek podajanje neprimerno večjih svetlobnih razlik nego papir. Zato pa učinkujejo projicirane slike običajno dosti bolj plastično in naravno nego papirnate. saj vlada io tudi v naravi po navadi večji svetlobni kontrasti, nego jih zmore papir. Zato je pa tudi potrebno, da nam da vsaj negat;vno tvorivo možnost za obvladanje večjih kontrastov.
Zvestoba do groba
Poročnik: »Janez tu imaš denar in pri-nesi mi pet litrov vina. Hočem se napiti do smrti.«
^ Sluga: »Dovolite, gospod poročnik, da umrem tudi jaz z vami!«
Dokaz
Sodnik: »Kako morete doka-zati, da je bil obtoženi popolnoma pijan?«
Priča: »Slišal sem ga, kako je zmerjal stražnika.«
Sodnik: »Pa to vendar ni noben dokaz!«
Priča: »Kako, da ne, če pa stražnik? sploh ni bilo.«
Blizu angleškega pristanišča Plymouth je nekega dne potujoč župnik našel v obcestnem jarku potepuha, vsega zapuščenega. razcapanega in v zadnjih zdihljajih. župnik se je malce obotavljal, potem pa je stopil k umirajočemu, pričel govoriti ž njim, toda videti je bilo, da stari klatež, katerega oči so bile zaprte, ne razume ničesar več. župnik mu je zaklical v uho: »Kdo pa ste vendar?« čez nekaj časa je starec s težavo odgovoril: »Jaz sem dolgi Benjamin«. Potem je mož še enkrat odprl oči in umrl. župniku ni bilo dobro pri duši, ko je slišal to ime.
Niso mar ljudje pripovedovali, da živi dolgi Benjamin nekje na daljnem, paradižu podobnem otoku pri Madagaskarju, živi s hčerjo maharadže in se kaplje v pravljičnem bogastvu? Kako je prišel dolgi Benjamin v te smrdljive cape? Ali je ta človeška, razvalina zares zloglasni gusar, pred katerim nobeno morje ni bilo varno in ki je v Indijskem Oceanu naropal bajna bogastva mokkaškega brodovja? Kaj je bilo pripovedka? Kaj je bilo resnica?
Umirajočega klateža so našli blizu njegove domače vasi. Dolgi Benjamin doma ni mogel izdržati. ušel je svojim staršem, ki so bili navadni, marljivi kmetje, in se v Plymouthu vkrcal na trgovsko ladjo, že na vasi je dostikrat slišal o daljnih deželah, o pustolovščinah in neizmernem bogastvu O tem so pripovedovali mornarji in kmetje so jih poslušali, kadar so svoje pridelke prinesli na plymoutski trg in potem za izkupiček ž njimi popivali po pristaniških beznicah. Tudi o ženskah so se menili, o čudovit h, temnopoltih ženskah, ki so čisto drugačne kakor dekleta iz vasi. Dolgi Benjamin je sanjaril o tem. Hotel je v široki svet, na morje. Trideset let se je tako potepal okrog in končno je postal prvi častnik na oboroženi trgovski ladji »Drake« Trideset let je minulo, marsikaj je doživel in o marsičem bi lahko pripovedoval; dolgi Benjamin se je ozrl nazaj na svoje življenje — ali je bilo to zares vse? Ni bil bogat in tudi lepe ženske o kakršni je ves čas sanjal ni hotelo biti Tudi njegovo stremljenje kvišku ni bilo utešeno, njegov pohlep ni bil zadi voljen Ničesa je manjkalo, čas je že bil in s&dnje pril:ke ni kazalo izpustiti iz rok. Jesen življenja je prihajala.
V španski La Coruni se je »Drake« nenavadno dolgo zadržal. Kapitan bi bil moral iti nad gusarje, pa se mu kar ni dalo: ljubil je svoje življenje in rajši pil španska vina po beznicah La Corune. Mornarji so se jezili in dolgi Benjamin je mislil, da bi morda zdaj kazalo dati življenju nov polet. Domenil se je z moštvom in ga pridobil zase. Ko se je kapitan nekega jutra s precejšnjim mačkom zbudil v svoii kabini in s težavo vstal, se je vprašal: »Alr se jaz še zibliem ali pa se ziblje ladja?« Tesno mu je bilo pri duši, ko je pogledal skozi okence in videl, da je ladja na odprtem morju. Moštvo je svojevoljno dvignilo sidro in odjadralo. Dolgi Benjamin je kapitana o vsem tem suhoparno obvestil in mu predlaga naj sede v čoln in odvesla proti La Coruni. Nobenrh ovir mu ne bodo delali. Kapitan je povezal svojo culico in izginil. »Drake« pa je jadral pod Benjaminovim vodstvom po dolgi poti ob zahodni afriški obali, srečno obšel zloglasni »Rt dobre nade« in poiskal varno zavetje na Madagaskarju, ki je bil tedaj, leta 1717. še brez gospodarja. Z Madagaskarja je bilo moči ogrožati morske poti iz Indije v Afriko in prežati na ladje ind'jskih in arabskih trgovcev, bogato obložene z zakladi. Gusarji so se vzgnezdili v pristanišču Semte Marie na južni obali Madagaskarja; tam je na vseh ladjah vihrala črna zastava z mrtvaško glavo in prekrižanima kostema. Prvi roparski pohod, ki ga je dolgi Benjamin podvzel, se ni le posrečil, marveč narobe, n'koli več ni imel tako dobrega lova. Slišal je, da se približuje indijsko mokkaško brodovje, ki je na poti v Arabijo. To brodovje je bilo iz trideset;h ladij, natovorjenih z indijskimi zakladi. Vozilo je po tej poti le enkrat na leto in spremljale so ga indijske vojne ladje, še nikoli se nobenemu s^isarju ni posreč:lo da bi se približal mokkaškemu brodovju. Benjamin je zbral osem gusarskih ladij in prežal na brodovje. Po dolgem čakanju in iskanju se je končno pojavila največja ladja, okorno vozilo, ki je zaradi svoje počasnosti izgubilo zvezo z ostalim brodovjem. Benjamin je Indijca obkolil in pr čel streljati. Presenečeno, popolnoma zmedeno moštvo je le slabo odgovarjalo »Drake« je zakvačil ladjo, ki je pripadala velikemu mogulu. in Benjamin je prvi skočil na
M. S.:
Stara gespa
Stopil sem iz svojega avta pred hišo na kateri je bila pritrjena napisna deska: »M V Dr. Mira Janova«. Zmeraj sem gledal na to desko z deljenimi čuvstvi: z veseljem. da se je Mira dokopala do tega položaja brez tuje pomoči, in z obžalovanjem, da priimek ni moj, temveč nekoga drugega. Mira je bila uspešna zdravnica, bila je lepa ženska pri svojih štiri desetih letih, srečna mati dveh otrok, toda nesrečna s svojim možem, Rudolfom Janom, ki jo je po šestih letih zakona zapustil in odšel, da nihče ni vedel, kam. Odtlej je že spet minilo sedem let. Zdaj je šlo za to, da bd Rudolfa Jana proglasili za mrtvega.
Obrnil sem se od tiste deske, da bi stopil v hišo, pa sem skoraj trčil ob moža. ki je ravno odhajal iz hiše. V luči cestne svetilke sem ga takoj spoznal. Rudolf Jan! On me pa še pogledal ni in je naglo odšel.
Počasi sem šel po stopnicah in premišljal, kaj porečem o tem srečanju Miri in njeni materi. Toda Mire ni bilo doma, sprejela me je le stara gospa.
Čakala me je že, sedela pri mizi in pridno vezla.
»Sedite, Frani, me je pozdravila »m postrezite si s konjakom. Oprostite, da ne vstanem, sem preveč slaba«.
Nalil sem si konjaka in sedel k njej.
»Nekako trudni se mi zdite, Frani.«
»Saj tudi sem.«
»Tem lepše, da ste prišli ko sem telefo nirala po vas. »Imela bom vsaj družbo, ko
Mire ni doma.«
Njene besede so me nekoliko zmedle. Po tem, kako mi je telefon rala, sem dorme-val.'da je Mira doma. Stara gospa je t<~ I na men' -j^ziin a se ni zmenila za to.
osvojenega velikana. V prvem trenutku je vse presenetilo razkošje, ki so ga ugledali na luksuzni ladji; pred njihovimi očmi so se bleščali briljanti in dragulji, najdragocenejše preproge so pokrivale tla in stene, j s srebrom okovane skrinje so razodevale , najbogatejšo vseb.no, bisere, suho zlato. | drago kamenje. Gusarji so vsi presenečeni > segli po draguljih, bisere so kakor kreme- | njake raztresali po krovu naokrog, trgali i svilena oblačila, si polnili žepe, pričeli ko i besni kričati in plesati. V pohlepu so pričeli drug drugega pobijati in potoki krvi so tekli po indijskem razkošju. Dolgi Benjamin je planil v kajute in odprl težka srebrna vrata, okrašena z biseri in dragu- i lji; trenutek je stal ko vkopan — v kotu razkošne kajute so se gnetle drhteče deklice, pokrite s tankimi pajčolani. Dolgi Benjamin je bil v ženski izbi maharadže, ki je vzel s seboj na pot najlepše žene. da bi mu delale kratek čas. Neki Škot je potisnil Benjamina stran in planil na preplašena dekleta. Hotel jim je storiti silo in ko so se upirale, je potegnil sabljo ter ubil dve od njih, še preden je mogel Benjamin to preprečiti. Ena iz med deklic je s svojim mirom in ponosom, zlasti pa s svojo lepoto, napravila na Benjamina globok vtis; — bila je hči maharadže iz Sid-pura in je potem postala Benjaminova ljubica. Stari morski razbojniki so pripovedovali, da je Benjamin pod vplivom ma-haradževe hčere opustil svojo obrt in da je z njo zbežal na oddaljen, samoten otok, kjer sta zadovoljno živela robinzonsko življenje; pravijo, da si je dal tam zgraditi ! palačo, da je postal srečen družinski oče 1 in umrl v visoki starosti. Toda kriminalni akti, ki govore o morskem razbojništvu nič ne vedo o tem, da bi dolgi Benjamin : svoje življenje tako idilično končal. Maharadževa hči je sicer vrgla gusarju visoko odkupnino, toda veliki mogul se ni dal ugnati in je pričel čistiti morje gusarske nadloge. Tudi Angleži in Francozi so poslali bojne ladje v Indijski ocean, tako da I se je dolgemu Benjaminu zazdelo, da bo najbolje, če izgine. Z bogatim plenom se je peljal v Zapadno Indijo in se nameraval pridružiti tamkajšnjim flibustejcem. Ne vemo zakaj mu je načrt iz,podletel. Nekega dne se je s svojimi zakladi pojavil v Severni Ameriki, toda bal se je. da bi svoje dragulje vnovčil, ker bi ga utegnil spoznati in ga kot morskega razbojnika poslati na vešala. Ko se v Bostonu ni počutil več zadosti varnega je s prvo ladjo od-plul v Evropo in hotel v Bristolu razpe-čati svoje dragulje. Toda o ljudeh, ki jim je zaupal prodaio zaklada, ni bilo več ne duha ne sluha. Od velikega plena ki ga je odvzel velikemu mogulu, ni bilo niti be-
Kadar je najboljši metliški strelec, bivši poslanec Mak ar, hitel s svojimi prijatelji na lov, je večkrat med navdušenim odobra vanjem svojih tovarišev podrl kar mimogrede urnega zajca. Ko so mu nekoč drugi lovci čestitali, se je ozrl proti nebu, kjer so krožile splašene jate vran, potem je povesil glavo in žalostno dejal.
»Kaj zajci! Poglejte tistile tam gori! Vrane, te strahotne vrane so res siva skrb naše ljubljene Bele Krej:ne/«
In poslanec Makar je imel prav! Po Beli Krajini so se vrane tako razmnožile, da so nekaterim kmetom popolnon.a uničile vse žito. Že mlado klasje so neusmiljeno trga le in se sladkale z njegovimi mlečnimi zr ni. Česar pa niso vrane pospravile, so po magale požrešne srake, ki se prav tako ni so branile slastnega žita.
Kmetje v Beli Krajini so obupavali. Dobrodušni zdravnik ds. Koder, ki se vedno zavzema za bedne kmete in delavce ter jim skuša olajšati težko življenje, je večkrat premišljeval o te] belokranjski nadlogi Tudi on je hodil na lov, opazoval je vrane, ki so se včasih kat v gostih ob'a kih dvigale nad poljem, in hudo mu je bilo.
Nekega dne pa je vesel prihitel k svoje mu prijatelju, šolskemu nadzorniku Za l ar ju:
»Jo že imam! Tudi drugje, menda v Nemčiji, so si izmislili nekaj sličnega/«
ln tako se je zgodilo, zdravnik je sporo čil kmetom, da je dobil sredstvo proti vranam, in jim naročil, naj prinese vsak nekaj kurjih jajc, ki jih potrebuje za uničenje.
»Moram se z vami, o nečem posvetovati. Tiče se Mire. Pogovoriva se o tem šele po večerji.«
Vstala je ter šla z menoj v obednico. Pri tem ji je padel majhen predmet na tla. Pripognil sem se in ga pobral; bilo je nekakšno bodalce iz jekla s slonokoščenim držajem. Podal sem ji ga z besedami: »Takšna malenkost, in kako nevarna se zdi!"
»Da. bodalce za vezenje. Poglejte: blago se dobro napne, vanj se zabode bodalce in za njim ostane okrogla luknjica. Zdaj pa pojdiva v obedn co!«
Ko sva pojedla, sem se naglo odločil in rekel: »Moram vam nekaj zaupati. Ko sem zavil v hišo, sem se srečal z Janom.«
Ostro me je pogledala, a odgovorila je brez vsakršnega presenečenja: »Ah, vi ste ga videli? To je prav, ker se hočem z vami o njem pogovoriti. Franjo. vi ste star prijatelj naše rodbine. Nekdaj sem upala, da boste vi vzeli mojo hčerko, in še zmeraj ste edini mož, na katerega se lahko obrnem, če potrebujem pomoči.«
To me je nekoliko razburilo. Očitno se nekaj prapravlja, nekaj groznega, kar bi moglo Miri škodovati. Obljubil sem ji, da storim, kar bom mogel.
»Vedela sem, da se lahko zanesem na vas. Poslušajte torej. Vem, da se je Rudolf vrnil. Bil je že tukaj, toda Mire na srečo ni bilo doma, tako da ona nič ne ve o tem. Pripovedoval mi je, da je bil v Južni Ameriki, in mi je povedal — ne ravno preveč delikatno — da bi se spet tja vrnil, ako bi bil za to primerno odškodovan. Drugače pa — je rekel — upa, da bo spet sprejet v n^šo rodbino.«
»Ampak Vi bi tega ne dovolili!«
»Rada ne, toda vsa zadeva je precej ' ^ljiva. Vi veste, da n^em pre Sna, in • to, kar	Mira, "e porabi za gos^c
liča več. Star in betežen se je dolgi Benjamin potepal po deželi in umrl v obcestnem iarku pri Plymouthu. blizu svoje domače vasi.
Kmetje so spočetka neverjetno zmajevali glavami Ker so pa verovali v zdravnika, ki jim je rad pomagal in so tudi poznali njegove zdravniške sposobrosti. so mu vendarle prinašali kueja jajca, ki so v Beli Krajini zelo poceni.
Zdaj se je 'otii doktor dela. Pri tem mu ie zvesto pomagal upravte-j Zdravnik je vsako jajce prebodel s tenko onico injekcijske bnzgalnice in mu odvzel lekaj količine. Potem je to količino nado
je tud' v Albaniji Danski Libiji Nemčiji, Norveški švedski Švici. Italiji in na Madžarskem ura 12.0'j,
v Bolgariji. Grčiji Finski Egiptu Poljski, Rusiji Palestini, Turčiji. Siriji, Transvaa-u 13.00;
v Eritreji, Perziji Somaliji 14.00; v angleških Indi.,ah 16 30. v Singapooru Siamu 18 00; v zapadni Avstraliji, Hong-Kongu šang-aju 19.00;
na Japonskem in na Koreji 20.00; v Tasmaiuji in Viktoriji 21.00; v San Franciscu in Kanadi 3.00; v Mehiki 4.00;
v Indianopolisu, Chicagu, Detroitu 5.00; na Kubi 5.30;
v New \orku, Filadelfiji, na Floridi, v °eruju in Kolumbiji 6.00; v Boliviji 6.30,
v Argentini in na Portoriku 7.00; v Urugvaju in Venezueli 7.30;
, dinjstvo in za vzgojo otrok. Večjega zneska bi ne mogli utrpeti!«
Oddahnil sem se. Vem torej, zakaj me je poklicala.
»Denar se že preskrbi«, sem odgovoril »Povejte mi, koliko zahteva, vse drugo bom že sam ukreniL«
»To me veseli, Franjo, ampak tega ne bo treba. Rekla sem mu, naj se vrne o pol devetih, in za to potrebujem vas, da ga vi spustite v stanovanje in sem privedete. Rekla sem Ančki, naj ne hodi odpirat. Govorila bi ž njim in čez eno uro bi vas prosila, da ga spet vi spremite iz hiše.«
Še zmeraj se nisem mogel otresti neke-, ga neprijetnega občutka.
»Prosim, gospa, ne dajajte mu zdaj sami ničesar, čez nekaj dni bi spet prišel in zahteval še več. Prepustite to skrb meni. Oskrbim mu vozni listek, ga spravim na ladjo in mu izročim denar šele tik pred odhodom. Previdni moramo biti in misliti na Miro.«
»Jaz mislim nanjo, Fran. in tudi na vas, na sebe in na otroka«, čudno se je nasmehnila. »Morate pa dovoliti, da izvedem vse to sama po svojem načrtu«.
Zmignil sem z rameni.
»Kakor želite. Dovolite mi vsaj, da ostanem tukaj, ko boste z njim govorili.«
»Ne, ne«, je dejala odločno, »moram govoriti z njim sama«.
Zdajci je nekdo pozvonil.
Takoj sem šel odpirat. Bil je Rudolf Jan. Vstopil je samozavestno, čeprav je bila njegova obleka precej obnošena.
»Javite gospe, da sem tu — Jan. Ampak, vi vendar niste sluga. Kaj? Fran stari prijatelj, komaj sem vas spoznal. Torej ste še zmerom prijateli r " !-<?? Nekoliko ste se zredili, ka;-	v l ■ ^ ih «e je vinil.«
mestU s fosforom. ki ga je vbrizgnil v jajce. katero je nato zalepil s parafinom, kajti vrane so prebrisane in jajce je mora'o izgledati kot celo. Ko je bil ta proces končan, je jajce krepko pretresel, da se je količina v njem dobro premešala. Tako zastrupljena jajca je odnesel na travnike blizu hoste, kjer jih je položil v primerni razdalji drugo od drugega.
Če greš danes na sprehod po metliški okolici ob vodi. blizu kakega gozdnega pa-robka, naletiš povsod na mrtve vrane, kajti vsako tako jajce uniči najmanj dve vrani. navadno seveda še več Ko vrana jajce izsrka. začuti silno žejo in zleii k vodi. da se napije, kar še pospeši njeno smrt.
Dr Koder in njegov prijatelj Zalaz se še vedno borita s sivo skrbjo, ki muči Belo Krajino toda ta borba je danes že polna uspeha, saj je šl c< l'j'\ h vi an in srak vedno manj.	Gustav Strniša
Jasgeslauji
v Braziliji 8.00; na Azor'h 9.00;
v Angliji, Belgiji. Franciji, na Portugalskem in španskem 11.00; na Holandskem 11.20.
Pomota
Sodnik: »Zakaj ste razbili vazo na glavi vaše žene?«
Obtoženec: »To je bilo slučajno. Vaze nisem imel namena razbiti. . . «
Ne spozna se
Kupec: »Rad bi kupil radioaparat«
Prodajalec: »Kako velikega pa želite?«
Kupec: »Za štiri osebe, zame, za ženo in za dva otroka.«
Uštel se je
Ana: »Prisegel si mi, da me boš ljubil do konca življenja.«
On: »Kje sem pa mislil, da bom tako dolgo živel!« - -	•••	"	n
Rad bi mu bil odgovoril, pa sem bil rajši tiho.
»Idite v sobo, Rudolf, gospa vas že pričakuje.«
še nikoli mi ni bila ura tako dolga. Sedel sem pri peči in premišljal tistih šest let nesrečnega Mirnega zakona. Spominjal sem se, kako se je Rudolf spočetka vdajal pijači, kako je neprestano propadal, dokler ni slednjič ostal pri žganju in nato pri morfiju. Bog ve, kaj zdaj dela? Pogledal sem na uro. Minila je ravno ena ura.
Stopil sem v sobo. Stara gospa je sedela vzravnana pri mizi, z rokami na kolenih. Bila je negibna kakor kip. Rudolf Jan je sedel obrnjen s hrbtom k meni, glavo je imel naslonjeno na mizo. Opazil sem, da je bila steklenica s konjakom pred njim prazna.
»Fran«, je mirno izpregovorila stara gospa. »Jan je že končal pogovor z menoj — s tem, da se je upijanil do nezavesti Potrebujem vas. Bodite tako prijazni, vzemite ga v svoj avto in ga odpeljite kam, kjer ni ljudi, morda na klop v parku, Mira ga ne sme tukaj dobiti.«
»želite, gospa, da ga odpeljem k sebi na stanovanje ?«
»Ne«, je zaklicala odločno »tega ne!«
Sklonil sem se k njemu ter mu vzdignil glavo. Oči je imel zaprte, usta na pol odprta. Ko sem ga premaknil, mu je roka brez moči omahnila. Potipal sem mu žilo in mu privzdignil veke. Potem sem se obrnil k stari gospe:
»Ta človek je mrtev, gospa. To vem zanesljivo, saj sem zdravnik.«
»Res?« je rekla mirno, čutil sem, kako me opazuje.
»Telefoniral bom po reševalni avto in ga dal odpeljati. Seveda preiskava bo zaradi tega.« Os1"^! sem, zakaj opazil cem kri n?> ro1'.1?!! " Vaior n sfcm si na po1 nevede
Siva skrb Bele knajne
'aflar zvoni psUrae v
Jamski prebivalci sredi sremskih ravnic
V Dudarih pri Sremskih Karlovcih bivajo ljudje še v zemlji kakor jamski prebivalci v davnih dneh
V naselju Dudari bivajo ljudje še v zemlji, kakor jamski prebivalci v davnih časih.
Sremski Karlovci so sveto mesto vsakega pravoslavca, saj je tamkaj stanoval patriarh srbske pravoslavne cerkve. Zdaj so postavili v prestolnici novo patriaršijo. Sremski Karlovci pa imajo kljub temu obilo zanimivosti. Vsak izletnik pohiti, če mu le dopušča čas, tudi na Stražilovo, kjer se dviga spomenik Branka Radičeviča, nekdanjega karlovškega dijaka, srbskega pesnika-prvaka. Ob našem ogledu nam je prijazni gimnazijski direktor razkazoval spominke, ki jih še danes hranijo nanj.
Po izdatnem kosilu različnih dobrot, ki jih premore sremska zemlja, — okoliš je cbdan od vinorodnih vrtov in goric prvovrstnega pridelka — nas je povedel naš cicerone, rojak — ljubljanska srajca, ki je odšel v staroslavno patriarško mesto s trebuhom za kruhom, na ogled zanimivosti, kakor jih ne premorejo nikoder na Slovenskem, pa gotovo tudi v mnogih drugih zemljah ne. Stopati smo začeli na nizke vzpetine, ki se dvigajo nad mestom. Prišli smo že do raztegnjenih ravnic, od koder se nam je nudil očarljiv pogled na mesto ped nami, pa tudi na zemljo okrog nas: nepozabna nam bo ostala slika na razlito Donavo, ki priteče izza zameglenih ravnic in mirno teče kakor svetla diagonala skozi pokrajino. Štorklje se dvigajo iznad streh, v širokih lokih poletavajo in krožijo nad mestom, potem pa se zalete v močvirja ob reki, kjer imajo obilico hrane: žab in rib.
Pokrajina je brez gozdov. Zato pa je tudi les tako drag. da se nam ob številkah kar v glavi zavrti. Hvat kuriva — kar je v naši govorici povedano: 1 klaftra (4 kubične metre) — stane 650 dinarjev. Zato pa se nismo čudili, ko smo videli več voz. naloženih z razsekanim šibjem in odpadki vinskega trtja, ki so ga vozili domov za kurjavo.
Nato smo prešli nekaj minut dolgo pot skozi sadovnjake.
— Vsak čas bomo na »Dudari«, nam pove cicerone. Kratko zatem obstanemo kakor ukopani. Prišli smo do naselja tistih, ki so si izbrali zemljo za svoia bivališča. Prvi vtis imam, kakor bi nekdo v ilovnat zid izsekal iame. Polno življenja ie pred kočami, mladi in stari iščejo košček pomladanskega sonca in menda tudi zraka, sai ga v podzemskih stanovanjih ni...
Stopimo v prvo »jazbino«.
tZ kubičnih metrov in nič
več
Zamislite si tako stanovanje: 2 metra v širino, 3 metre v dolžino, 2 metra v višino. Dvanajst kubičnih metrov izdolbene zemlje, to je hiša siromašne družine. Duši me, zraka mi primanjkuje, ko vstopim. Nobenega okna, nobene druge odprtine nima hiša razen napol razpadlih vrat. Oče. mati, štirje otroci — to je domala ves »inventar«, kolikor ga premore taka stavba na Dudari. Ne! Tam v kotu opazim sklop že-lezja. To je »šporget«, mi tolmači gospodinja.
Živeža ne pridelajo skoro nič. Večino morajo kupiti. Saj stanovalci Dudare nimajo nič ali pa prav malo zemlje, čeprav leži njihova naselbina sredi rodovitnih sadovnjakov in vinogradov. Vsaka družina pa ima še nekaj živih stvari: po nekaj piščancev, pur in včasih tudi prašička.
Kako pridejo stanovalci Dudare do svoje hiše? Ej. prav ceno. Tristo dinarjev je veljala, pa so dobili že izdolbeno stanovali-šče. Tam na Dudari nimajo preveč zahtev, kadar si dva mlada zaljubljenca osnujeta novo domačijo. Na robu brega, kjer je končal stavbo najzadnji stanovalec, si vrtata zakonska kandidata novo luknjo. Tudi domači in sosedje jima pomagajo, in ko je prostor izdolben ni več nobenih. zadržkov za zakon...
Medtem se je razvedelo že po vsem podzemeljskem naselju, da so prišli ogledniki. Ej, to se je zbralo okrog nas drobiža, pa tudi ostalih. Dudara je kakor pravcati Babilon. Ob složnem pobratinstvu stanujejo tu cigani, Madjari, pa tudi nekateri Srbi. Vsak ima svojo družino. Tudi ver so najrazličnejših. pa ni špetira: Brat je mio, ko-e vere bio... V naselju pa zaradi neobičajnih stanovanj niso menda nič v zadregi ali sramoti. Ko smo obšli naselje, smo čuli iz mnogih hiš zvoke pesmi in dud. Priskakali so cigančki. črni kakor bi jih s sajami pomazal. in v oblekah, kakor bi bili pod toplim afriškim soncem sredi pasjih dni. Eden izmed njih, Jovanče — kazal je
črn trebušček in bos je bil — je stegnil roko in zaprosil za dinar. Zdaj je dobila pogum tudi druga deca. Nasuli smo jim drobiža in fantki in punčke so se hiteli zahvaljevat: »Ljubim ruke«...
Bili smo sredi dvorišča te podzemeljske naselbine prav za prav na glavnem trgu. Pot nam je prekrižal stasit možak. Pod pazduho je stiskal dude in izvabljal iz njih neobičajne melodije. Seveda smo se za-predli z njim v razgovor.
Muzika, jamarjem edina radost
Pera Pavlovič — tako je bilo možu ime — nam je povedal mnogo zanimivega iz življenja svojega naselja. Njegov oče je bil takisto gajdaš in tudi svojo deco uči Pero starih melodij. Zaprosili smo ga, da
v enega izmed obeh kotov ter dremlje in smrči. Ko pa zasine dan, izleze z ostalo družino iz brloga in se ves dan vrti okrog naselja.
Včasih se udre strop nad glavo. •.
»Zadnjič pa se je zgodila pri nas huda nesreča, pripoveduje eden izmed prebivalcev. Nekemu našemu sosedu se je udrla zemlja nad glavo. Pomalem se je že udiral ilovnat, nepodprt strop. Ljudje so zbežali ob preteči nevarnosti. V trenotkih zmede pa so pozabili izgnati iz svojega doma prašička, ki je dremal nasproti vhoda. Šele tedaj, ko je udor zasul vso luknjo, so pogrešili živalco. Tedaj pa je težko udarjena družina udarila v krčevit jok: Zadela jih je dvojna nesreča: podrla se jim je hiša in ubilo jim je pitanega prašička. Jao!
nam je zagodel popevko. Njegovo godalo je še najbolj podobno saksofonu, ki je obložen z več piščali, poleg njih pa je meh iz živalske kože. Pera požene meh z roko, nato pa izvabi iz svojega godala tisto staro ženitovanjsko:
»Odbi se biser grana
od jorgovana ...«
Za Perom je prišlo še nekaj gajdašev, ki so nam v ubranih zvokih zasvirali še več starinskih napevov. Tu na Dudari je gotovo obilo snovi za podjetnega glasbenika, ki bi znal zapisati narodne popevke in jih oteti zanamcem. Začuvši muziko, je prišlo v našo druščino tudi nekaj žensk. Večina je bilo cigank. Skromno oblečene, živih oči, in vabečih pogledov. Mlade so še. bolj dekleta kakor žene, pa prenaša s seboj vsaka tovor živega priboljška. Mlada dekleta so že žene, da, celo matere. Zarod prenašajo na pol gol. Tu ni spotik zaradi pomanjkljive mode in toalete.
Podzemeljska stanovanja imajo le eno vrlino. Pozimi je v njih izdatno toplo, poleti pa je zavidljivo hladno. Hudo pa je take čase, ko je dežja preveč. Tedaj udarja moča skozi strop in pada na skromna ležišča. Postelj itak ne premorejo. Nekateri imajo ležišča po skavtsko prirejena: nekaj desk in slame. Podzemna stanovanja tudi nimajo dimnikov. Dim uhaja kar pri razpokah ob vratih. Tiste špranje služijo za zračnice.
Lastnik ozemlja, kjer je ta zanimiva kolonija, je občina. Nekatere družine rede tudi prašičke. Prašiček se na večer zavaii
Jao! Zdaj pa nas ne bo zajela nikoli več taka nesreča, so dejali po hudem udarcu. In res, brž po tistem so si izkopali novo domovanje. Zbili so pred svojo odprtino majhen kurnik iz samih palic. Ograjeni prostorček jim služi za svinjak in zdaj imajo tam že novega prašička, ki ga krmijo z vso ljubeznijo.
Kakor pa smo razbrali, je tu, kjer je doma revščina, pisan svet, poln idile in razumevanja. Siromak je siromaku brat. Ko se vračajo stanovalci na Dudaro z najrazličnejših poslov, ki jih opravljajo v mestu kot dninarji in težaki, so doma med svojimi in enakimi. Tedaj radi pozabljajo, da domujejo drugi na parketih in perzijancih, da se gnetejo drugi pri polnih čašah in skledah in marmo. ih mizah. Prebivalci na Dudari ne premorejo nič drugega, kakor nekaj trhlih stolov pa tri stene izdolbene v zemljo, četrta stena pa je izhod v življenje, v svet dela in trpljenja. Vsakdo bi mislil, da bodo Dudaro opustili. Kaj še, zadnje čase so si začeli poleg jamskih prebivalcev drugi postavljati tudi skromne, borne zidane kolibe. Dudara torej ne bo prišla ob stanovalce.
Srečanje novega veka z davnino
Preko travnikov smo se vračali v mesto. Pod nami je ždelo bogato mesto — Sremski Karlovci. Crn trak je rezal mesto. Nova mednarodna asfaltna cesta, ki priteče v našo državo z Madjarske in hiti dalje na Balkan. Asfaltna cesta — črna žila, ki veže bogata mesta in države. Asfaltna cesta —
Takole je po novem urejen trojni viadukt državne železnice v Podgradu pri Zalogu. Berite članek v današnji »Javni tribuni«!
obrisal roke. Pogledal sem roke — nobene rane ni bilo na njih. Začel sem torej pregledovati mrtvega. Nikjer nisem videl nič posebnega, šele čez čas sem opazil zadaj na vratu, skoraj med lasmi, majhno ranico, vbodljaj, iz katerega je počasi curljala kri. če bi moral dati policiji zdravniško izjavo, kako bi to povedal ? »Rana je bila zadana z majhnim, ostrim predmetom v smeri od zgoraj navzdol s precejšnjo .-močjo, tako da je bil ranjen hrbtni mozeg. Ostrina je segla od foramen magnum proti medulla oblongata.« Obrnil sem se k stari gospe: »Kje je bodalce?«
Molče je odprla škatlo s šivanjem ter mi podala bodalce. Dobro sem si ga ogledal.
»Ne skrbite«, se je nasmehnila, dobro sem ga obrisala«.
»Gospa, tega vam rji bilo treba zagrešiti. Ta človek je bil itak na koncu — bil je jetičen.«
»Kako dolgo bi še živel?«
»Morda pol leta. To se da težko določiti.«
»Ah«, je rekla počasi, »v pol letu se lahko stori mnogo zla!«
Pred hišo se je ustavil avtomobil.
»Za Boga!« sem zaklical. »Mira«.
Zmajala je z glavo. »Ni je še. Avto se je ustavil pred sosedno hišo.«
Opazil pa sem, da jo je to nekoliko vznemirilo.
Na pol sem odprl vrata in poslušal. Kmalu je bilo slišati, da avto odhaja.
»Treba ga je odnesti, gospa.«
»Tudi jaz mislim tako in tudi vem, da znate za Miro mnogo storiti.«
Vzdignil sem mrtvega, da bi ga odnesel v avto. Pri vratih sem začel omahovati. >Kaj če pride kdo mimo, ko ga bom nakladal?«
Mirno je zamahnila z roko.
»Dragi Fran, tukaj stanuje vendar zdravnica. Tod hodi vsak dan bogve koliko bolnikov...«
Ulica je bila prazna. Prenesel sem Rudolfa čez hodnik, ko pa sem odpiral vrata pri avtu, sem čul za seboj glas: »Ali se je zgodila nesreča?«
Ozrl sem se. Za menoj je stal čedno oblečen človek.
»Da. Zdravnik sem in peljem bolnika domov«. Medtem sem spravil Jana u voz.
Opazil sem, da se je tujec zagledal v napisno desko na hiši in na silhueto stare gospe, ki je stala med vrati.
»Ali vam lahko kaj pomagam, gosped?« je vprašal.
»Hvala, ni potrebno.«
»Lahko noč!«
»Lahko noč!« Sedel sem k volanu.
Med vožnjo sem premišljal, kaj naj storim. Razmišljal sem, ali bi ne bilo najbolje, da bi se odpeljal v bolj oddaljen okraj mesta ter tam izročil mrtvega redarju, češ da sem ga našel na cesti. Toda potem bi moral povedati tudi svoje ime in bi moral k zasliševanju, kamor bi utegnil priti tudi tisti človek, ki me je videl, ko sem nesel mrtveca iz hiše. To bi bilo nevarno. Ne ostane mi torej nič drugega, kakor storiti po nasvetu stare gospe.
Medtem sem vozil neprestano proti jugu. Prišel sem v popolnoma prazno ulico, kjer sem vzel truplo iz voza ter ga posadil na klop ob parku.
Stopil sem spet v avto in se vračal po isti poti. Ko sem se pripeljal do ulice, kjer je stanovala Mira, sem videl pred njeno hišo avto in pri hišnih vratih Miro, ki je ravno odklepala. Stopil sem z njo v hišo.
Stara gospa je sedela v sobi in pridno vezla. Pozdravila je Miro, meni pa je dejala: »Fran, zelo rada vas vidim katerokoli
uro podnevi in ponoči, toda kako je to, da prihajate danes tako pozno?«
Preden sem mogel odgovoriti, je sama rekla Miri:
»Fran je bil tako ljubezniv, da se je usmilil moje zapuščenosti in je z menoj večerjal. Potem je moral še obiskati svojega pacienta.«
Občudoval sem jo, kako je mogla biti tako mirna. Jaz bi ne bil mogel biti. Toda Mira ni nič opazila.
Slekla je plašč, sedla in izpregovorila nekoliko utrujeno: »Težko je zdravnikovo življenje. Ko se bom vdrugič rodila, bom poetaia rajši zdravnica duš. Zdajle sem bila pri neki bolnici, revni ženi, ki je našla v žepu svojega moža, pismo, s katerim se mu sporoča odpust iz službe, najbrže zaradi kake nepoštenosti. To jo je tako razburilo, da "se je zastrupila.«
Hotel sem nekaj reči na to, toda od groze nisem mogel izpregovoriti. Pismo v žepu suknjiča! Kaj je imel neki Rudolf v svojih žepih? Jaz, tepec, niti pomislil nisem prej na to. Morebiti pisma, morda celo potni list ali sporočilo Miri!
V tem trenutku se je stara gospa zdrznila in jaz sem jo pogledal.
»Ah. mar bi mogla katera ženska premagati izkušnjavo, da bi ne pregledala in preiskala žepov človeku, ki je — v nezavesti? Mislim, da ne. Jaz vsaj gotovo ne — če bi se ponudila taka priložnost.«
Spet me je tako čudno pogledala. In po-kimala je ter se zapet sklonila k svojemu delu. Videl sem, kako mirno, a tudi krepko zabada bodalce v blago, kakor bi... čez nekaj časa je spet dvignila glavo in meni se je zdelo, da sije iz njenega pogleda neka mirna zadovoljnost.
»Otroka moja«, je rekla mehko, »tako sem srečna, da vaju vidim tako skupaj.«
simbol dvajsetega stoletja, dobe bencina in samodrčev.
Tedaj srrto vrgli poslednji pogled na Dudaro, naselje, ki živi še danes tako, kakor so živeli davni predniki pred dolgimi tisočletji.
Da, tu v Sremskih Karlovcih se srečujeta prazgodovinska doba in najnovejši vek!
Molče smo se spuščali v dolino...
LHadie po svetu
Tujstvo v radiu
Ce poslušaš radio, ujameš posebnosti raznih govoric, ki neznane besede naslanjajo na domače. Ko je italijanski napovedovalec ondan izrekel južno-ameriško mesto Montevideo, ga je poudaril na i, menda po vzorcu lat. video, dočim je po Herderjevem Lexiconu akcent na predzadnjem zlogu —eo. Nemec rad postavi poudar daleč od končnice. Dve rajhovski postaji sta nedavno imenovali španski priimek Negrin, ki ga naši pravilno izrekajo z naglasom na koncu. Naše pa zavaja domače obrazilo, da tudi irsko mesto Dublin poudarjajo na končnici, prav je le na prvem zlogu. Klajpeda, naslonjena mogoče na »kajpada«, posebej ne bo več kamen spotike, saj se bo glasila Memel.
Tako lahkega pravila o naglasu, kakor je madjarski ali češki, ne premore vsak jezik: vse na prvem zlogu. In vendar skozi radio prifrče imena: Havelka, Hradčany itd., kakor da so s Poljskega, torej na predzadnjem zlogu. Po tem vzorcu je priletel z Dunaja Stojadinovič. Nasprotno pa sem že prestregel v Ljubljani poljske izraze kot Krakov s poudarjenim —ov. Poljski akcent je skoro stalno na predzadnjem zlogu. Morda je spikerja motila izvirna pisava: Krakow. Znaki na samoglasnikih ne pomenijo v teh treh govoricah poudarjenega zloga, slično francoskim znakom. Pri ostalih Slovanih je težje zadeti pravo brez posebne priprave. Bolgarski predsednik ima ime z naglašenim e: Kjuseivanov. Hlinkova^ garda se je preselila k nam kot: Hlinkina garda. Ali ne pravimo: Trdinov (ne Trdinin) vrh?
Pariški stolp Eiffel se po Herderjevem zatrdilu glasi po francosko — affel, kakor Nobel »Naša radost« ga maja 1938. tran-skribira: Ajfel, S. N. 21. 3. 39. Eifflov stolp, enako S. 7. 3. Nemški vpliv se razodeva v pisavi: Verzaj, diskuzija, dalje pri slovenski izreki latinskega s za konsonan-tom: kurzus, medtem ko sem iz Pešte pred tremi tedni prestregel v propovedi točno izreko : cursus (s). Slično so pred vojno iz franc. chenille, gosenica, pri nas naredili: ženilja, svilnato kosmato blago, dokaz v M. Puglju. Španski nj (n) je španska vas premnogim evropskim listom, a Srbi ga podajajo dobro: Azanja (Politika 1. 3.). Seveda bi morali še z nadomestiti z s, da bi se bolj približal izvirniku. Zadnji dve leti je nemara izgovor iberskih besed največ trpel. Italijansko pravorečje zveni iz: urdžel, murča, miguel. Imena Urgel, Murcia, Miguel in podobna slovejo: urhel, mursja migel. O kastiljskih pravilih glej LZ 1924. v uvodu razprave: Hispanoame-riška književnost. Katalonščina kaže svoje muhe: Vich reci vik, ne po kastiljsko vič! Znameniti hrib Mont-serrat ima slišen t, Saint Jean de Luz pa slišen z. Je kriva francoščina ali esperanto. da je moskovski radio te dni omenil: italienisehes Blatt Te-legrafo (prav: telegrafo)?
Vobče smem trditi, da se v dobi radia bolj in bolj spoštujejo narodne izreke, celo pri Francozih, ki so precej starokopitni v tem oziru. »Mussolini est-il en Corfou?« so v prejšnjem desetletju govorili z ribniškim ii in ostrim poudarom na končnici. Ob koncu marca 1939 šviga duče s pristno italijansko izreko po okroglem svetu celo iz Pariza. Do veljave prihaja takisto dia-kritična pisava raznih narodov. Vabilo »Musica Slovena« portugalske oddajne postaje: Radiodifundido dos Estudios da »Radio Renascenca«, ki ga je sestavila gospa Emma Reys za 9. 2. 39., nosi med drugim: Slavko Osterc, Pesem o devici Mariji; Anton Lajovic, Več ne šumi rž; Luciano M. Škerjanc, Nocturnes, itd. Od 5 strešic je prepadla samo ena.	A. D.
Danes bomo poslušali
12: Zbor mestne ženske realne gimnazije s spremljevanjem radijskega orkestra. 12:.45: Poročila. 13: Napovedi. 13.20: Slovenske pesmice (plošče). 14: Napovedi. 18: Paberkl iz vsakdanjega zdravstva: O srcu in žilaJi (dr. Anton Breceij). 1820: A. Dvorak: Rusalka. fantazija po operi (plošče). 18.40: Mesečni slovstveni pregled (prof. France Vodnik). 19: Napovedi, poročila. 19 30: Nacionalna ura. 19.50: Zanimivosti. 20: Koncert radijskega orkestra. 22: Napovedi, poročila. 22.15: Prenos lahke glasbe iz restavracije Emone. Konec ob 23 .uri.
Rože — zdravilo
Jetra so velike važnosti pri izločanju žolča, ki pri prebavi izpreminja tolšče s pomočjo trebušne slinavke v mlečnobele tekočine. Druga lastnost jeter in žolča je, da preprečujejo gnilobo v črevesju in pomnožujejo vodo črevesni vsebini tako, da se pobiljene tvarine odvajajo. Jetra pa imajo tudi nalogo, dovajati sladkor v kri.
Krvna prenapolnjenost nastaja vsled preobilnega dovajanja ali oviranega odvajanja krvi. Vzroki so: premalo kretanja, pomanjkljivo dihanje, uživanje alkohola, srčne in pljučne bolezni, pritiska pod desno gornjo trebušno stranjo, povečanje jeter in motnje v prebavi.
Zdravljenje: vegetarjansko življenje, svet lobne in zračne kopeli in dihalna gimnastika. Masaža jeter. Gimnastične vaje.
Rože kot čaj: adreselj (15 gr.), bene-diktova roža (5 gr), afrikansko bodičevje (20 gr), gvajakov les (10 gr), jetičnik (5 gr), jeternik (20 gr), kadulja (5 gr), kolmeš (5 gr). kopitnik (10 gr), krčnica (15 gr), krhinkova skorja (10 gr), meta črna 10 gr), metlika, komonika (5 gr). orehovi listi (lOgr), pirnica, koren (15 gr), pomarančni olupki (5 gr), rabarbara (25 gr), regratov koren (15 gr), regratovo želišče (15 gr), repinec, korenina (10 gr), rman (10 gr), rožmarin (10 gr), sanetenjak (zelišče) (10 gr), svišč (10 gr), tavžent-roža (zelišče) (10 gr).
čaj iz teh rož se pije trikrat na dan.
otroška
Janezek je lovil ribe. Vrgel je trnek v vodo in čakal. Kar stopi k njemu orožnik.
—	A, ti ribe loviš?
—	Kaj še — črve učim plavati.
Daljnovidnost
Waleški princ, poznejši angleški kralj Edvard VIII, ki se je zaradi Simpsonove odpovedal prestolu, je nekoč obiskal slavno igralko Saro Bernhardovo v njeni garderobi ter obdržal klobuk na glavi.
Začudeno ga je pogledala in rekla:
»Vis^k vst, krona se obdrži na glavi, ne pa klobuk!«
V TRGOVINI
-	Prosim, dajte mi vitriola.
-	Koliko pa?
-	Za dve osebi.
NE BIJ SVOJEGA BLIŽNJEGA!

V*	/v .u 1

— Bodite previdni, gospod Repič! Jožek je pravkar požrl patrono.
-Upajmo, da bo prihodnji potres našo hišo spet postavil nazaj«.
EfEHE
rl/SECTi « '
»Gospod sporoča, da ga ni doma.' »Prav, pa mu recite, da tudi ,iaz nisem prišel.
Ni vse zlato, kar se sveti!
VINSKI BRATEC
Mož pride k zdravniku po nasvet.
»Vodenico imate«, mu pravi zdravnik. »To znači, da imate vodo tu-le notri.«
»Vodo?« se začudi bolnik. »Saj je nisem nikdar in nikoli pil! To mora biti prava, pravcata mrcina, ta moj gostilničar!«
Pred poroto
Predsednik: »Obtoženec, povejte, kako se je stvar pričela?«
Obtoženec: »Bilo je tako: Nekega večera je prišel pijan domov ter je pričel kričati: Vi ste svinje, norci. . . .«
Predsednik: »Obrnite se, prosim, proti porotnikom....!«
GLAVOBOL
Francka: »Ne vem, gospod doktor, kaj to pomeni. Neprestano. me glava boli. Kaj naj storim?«
Zdravnik: »Omožite se, potem bo vašega moža bolela glava.".
XVIII. kolo y ligi:
Skopljanci so odnesli obe točki
Favoriti včeraj niso uspeli in so skoraj v vseh tekmah podlegli — Ljubljana ]e padla na lo. mesto v tabeli
Ljubljana, 2. aprila.
Današnje XVIII. kolo ligaškega tekmovanja je marsikaterim zmešalo račune. Z eno samo izjemo so na celi črti iavoriti oddali obe točki, kar je ponoven dokaz, da so nogometni izidi popolnoma nepreračunljivi. Prvenstvena lestvica se je kljub temu spremenila le od 5 mesta dalje in sicer prav temeljilo zlasti v »srednji hiši«. BSK se je kljub porazu obdržal na čelu, vendar so se mu »purgarji« približali že za tri točke in če BSK preostalih tekem ne bo vzel dovolj resno, se mu kaj lahko zgodi. da ga bo Gradjanski dohitel. V gornjem delu lestvice so si učvrstili svoje položaje Gradjanski, Hajduk in Jugoslavija, dočim sta BSK in Hašk ostala pri starem. Jedinstvo je s 7. poskočilo na 6. mesto, sarajevska Slavija pa z 8. na 7., Bask pa je s 6. mesta padel in zavzel položaj Sarajevčanov iz prejšnje nedelje. Ljubljana je prav tako zaradi poraza padla za eno mesto in je svoje prejšnje morala prepustiti svo- j jemu današnjemu nasprotniku, ki je dosegel enako število točk kakor Ljub- I
Ijana, a se je zaradi_ugodnejše razlike golov plasiral pred njo. Varaždinci so oadli na predposlednje mesto, Zemun pa zavzema slej ko prej rep tablice.
Po današjih izidih je stanje prvenstvene lestvice naslednje: BSK	18 13 3 2 54 : 14 29
Gradjanski (Z) 18 12 2 4 41 : 14 26 Hajduk	18 10 4 44 : 26 24
Jugoslavija 18 10 3 5 33 : 20 23 Hašk	18 8 4 6» 33 :22 20
Jedinstvo	18 8 2 8 31 :34 18
Slavila (S)	18 7 3 8 30 : 30 17
Bask	18 5 6 7 23 :28 16
Gradjanski (S) 18 5 2 11 22:47 12 Ljubljana	18 4 4 10 15 :36 12
Slavija (V)	18 3 4 11 21 :42 10
Zemun	18 2 5 11 17 :51 9
XIX. kolo ligaškega tekmovanja se bo kljub velikonočnim praznikom igralo že prihodnjo nedeljo. Na sporedu so tekme: v Ljubljani: Ljubljana — Slavija (V), v Beogradu: Jugoslavija —Jedinstvo in Bask — BSK, v Zagrebu: Gradjanski — Slavija (S), ^ v Solitu: Hajduk — Zemun in v Skopi ju: Gradjanski — Hašk.
Gradjanski (S) : Ljubljana 2:1 (l:o)
Ljubljana. 2. aprila.
Skopljanci so še razmeroma dobro potegnili. Za njihov prvi nastop v Ljubljani je biio preko pričakovanja dovolj zanimanja. Okoli 1500 gledalcev je prišlo gledat bitko, iz katere sta bili obe točki že :>v naprej namenjeni belo-zelenim«. Toda, .stvari so se na igrišču zasukale taka, da je bil tudi tesen poraz 1 : 2 še precej ugoden rezultat. In mnogi so spet bili razočarani, tokrat pa z vso upravičenostjo, kajti tako slabe igre se od belo-zelenih nihče ni mogel nadejati. Prepustiti so morali obe :očki boljšemu, borbenejšemu in spretnej-šemu moštvu ...
Nastopiil pa sta moštvi v postavah:
Gradjanski: Demič, Vidovič, Jovanovič; Ristič, Simonovič II. Simonovič I; Cvet-kovič I, Bogojevič, Corluka, Atanackovič, Dimitrijevič.
Ljubljana: Lindič; Ceglar, Bertoncelj; Vodišek, Šercer, Bonceij; Janežič, Pupo, Grintal. Grozdar, Trko.
2e od začetka je za domače izredno slabo pokazalo. Prve poteze so goste spravile odlično naprej in ni mnogo manjkalo, pa bi bil sedel prvi zgoditek v mreži. Par sramežljivih protinapadov Ljubljančanov je obtičalo pred nasprotnikovo obrambo, vse bolj pa se je izoblikovala lepa
terenska premoč Skopljancev
ki je izvirala iz njihove neprimerno boljše tehnične igre, iz njihovih točno zgrajenih kombinacij, iz vsega njihovega temperamenta, ki so ga tako uspešno vnesli v igro. Po zaslugi gostov je igra zelo živahna, naglo se prenaša, toda ljubljanski gol je večkrat v nevarnosti, dočim ostaja skopljanski izven obsega ljubljanskih napadalcev. V 13. min. ima Grintal posebno lepo priliko, pa si jo z roko pokvari; njegov strel sicer obsedi, toda sodnik mu odreče »Blažev žegen« in igra se ne prične s sredine. V 15. min. zablisne Lindič, prvič menda in poslednjič v tej borbi, ko se uspešno vrže Blagojeviču pod noge in reši že obupno stvar. Desno krilo domači stalno zanemarjajo, kar povzroča neprestane proteste v publiki; toda po krivici, kajti dve, tri lepe stvari dajo tudi Jane-žiču. ki jih obupno pokvari. Čeprav so Skopljanci stalno v pritisku, se vendar ne izcimi nič posebnega, tudi ne v 33. min. ki jim prinese prvi zgoditek. Vodišek skuša zadržati Čorlaka, ki se je nenadno znašel na levem krilu, toda zaman. Ta ga obide in njegov strel iz precejšnie daljave bi se še odbil od prečke, toda Lindič nesrečno podstavi svoje roke, od katerih se odbije v mrežo,
11: o za Gradjanskega
Zgoditek je bil povsem ubranljiv, vratar samo ne bi bil smel tvegati poskusa, da obdrži ali ulovi visoko žogo, temveč bi jo bil moral s pestjo povišati preko prečke v kot. Ze dotlej je bila igra srednjega reda v ljubljanskem moštvu pod kritiko. Nasprotnikov napad je kar tako mimogrede prehajal preko te »ovire«. Do konca polčasa se razmere niso prav nič spremenile, in ker ni bilo večje napake v ljubljanski obrambi, se rezultat ni povišal.
Po odmoru
ie bila igra sprva precej odprta Pa so kmalu Skopljanci začeli taktizirati in trositi čas. Takoj so belo-zeleni začeli valiti napad za napadom v nasprotnikovo po-ije, toda vsem tem akcijam je nedostajalo vsake smiselnosti: vse je potiskalo kar tako v en dan naprej, brez premisleka in kakor je naneslo. Tudi tako je imel Janežič v 13. min. prekrasno priliko — lepo mu jo je pripravil Grintal — toda pognal je oster strel daleč mimo. Kmalu po tem sta Janežič in Grintal zamenjala mesti — stvari gotovo ne v prid! Ofenziva belo-zelenih je trajala dobre pol ure in v tem času so se morali Skopljanci obupno braniti. Pa so prav sredi najhujšega ljubljanskega vodstva prišli v vodstvo 2 : 0. V 23 min. je Sercer zgrešil polvisoko žogo, ta je prišla do desne zveze in se odbila od srednjega napadalca do nepokritega Cvetkoviča — nekateri so pozneje rekonstruirali ofside — ki je potegnil in plasiral mimo Lindiča (prepozno se je domislil. da mora teči iz gola) v prazno,
Z: o za Gradjanskega
Bilo je že dotlej precej robatosti v igri, sedaj se je ta še stopnjevala. Tako je moral v 36. min. Janežič s terena, takoj zatem pa je Trtko iz prostega strela neposredno dosegel edini čgoditek Ljubljane in rezultat
2:1 za Gradjanskega
je ostal do kraja, čeprav bi bfla* desna stran napada (Pupo — Grintal) še v 41. min. mogla lep center z leve pretvoriti v drugI zgoditek.
Zmagalo je boljše moštvo — po zaslugi. Skopljanci so bili v vseh delih boljše moštvo. Obramba zelo zanesljiva, med krilci posebno vidna oba stranska, desna stran napada pa je nedosežno briljirala — zlasti Bogojevič — s tehničnimi finesami, ki jih ni zlepa videti.
Belo-zeleni so od vsega začetka pogrešali uspešne igre v srednji vrsti, ki za nasprotnikov napad ni bila nikaka ovira in ki se je le deloma uveljavljala v obrambi. Obramba je igrala brez glave in površno. Napad pa je bil raztrgan in se nihče niti kot poedinec ni odražal.
Sodil je korektno in objektivno g. Mika Popovič iz Beograda.
Presenečenje v Beogradu
Hajduk : Hašk 2: 1 (1 s 1)
V Zagrebu je bila danes pred 10.000 gledalci tekma med Haškom in splitskim Hajdukom, ki se je končala z zasluženo zmago Hajduka. V 27. min. je Matošič streljal v kot gola, žmara se je že pripravil, da ubrani žogo. a Zanetič je spremenil žogi smer. Hajduk je vodil 1:0. 2 min. kasneje je Meriarič s krasnim voley-udarcem izenačil na 1:1. Igra je postala zelo živa. V 22. min. je po lepi kombinaciji Matošič-Kragič padel drugi gol za Hajduka, pri katerem je bil soudeležen Žmara, ki je tekel iz gola. Kragič je bil hitrejši in je žogo iz težke pozicije poslal v gol. Hašk je napel vse sile, da izenači, toda preko Hajdukove obrambe ni mogel. Sodil je Nenkovič iz Kragujevca.
Slavija (S) : Slavija (V)
3:1 (l:l)
Zasičena zmaga Sarajevčanov v Va-raždinu. Sodil je Vasa Stefanovič.
Gradjanski (Z) : Zemun 3:0 (2:0)
Gradjanski je nastopil v kompletni postavi, igral pa je brez ambicije, tako da je razočaral občinstvo. Značilno je, da je dva gola zabil Kokotovič iz enajstmetrovk. Sodil je g. Macoratti iz Ljubljane, ki je bil nekoliko prestrog glede prisoje enajstmetrovk.
Prvenstvo LNP
Beograd, 2. marca
Okrog 8000 gledalcev je danes prisostvo- ^ valo na igrišču BSK dvema zelo zanimi-" vima tekmama. Prvo tekmo med Jedin-stvom in Baskom lahko imenujemo borbo med Sekuličem in Sekuličem. Kakor znano, trenira znani Bane Sekulič moštvi Je-dinstva in Baska, le s to razliko, da v moštvu J edinstva sam igra. V tej tekmi je bil favorit Bask, moral pa je proti pričakovanju položiti orožje pred boljšim nasprotnikom. Temu prvemu presenečenju je sledilo drugo v drugi tekmi, v kateri je Jugoslavija, čeprav je nastopila brez vodje napada Ace Petroviča, prisilila jesenskega državnega prvaka h kapitulaciji.
Jedinstvo : Bask 4:1 (3:1)
Bask, v katerem je spet igral Lah. in sicer na desnem krilu, je bil v začetku mnogo nevarnejši kakor Jedin,stvo. Kljub temu je prišlo Jedinstvo v 11. min. v vodstvo. Arandjelovič je oddal na levo dr. Iv-kovič je zagrešil v kazenskem prostoru roko, ki je pa sodnik ni videl. Toda kljub temu Ivkoviču ni uspelo odstraniti nevarnosti. Žogo je dobil živkovič~"in poslal iz težke situacije v mrežo. 1 : 0 za Jedinstvo. Bask ima takoj lepo priliko, a je ne izkoristi. V 32. min. prosti strel proti Je-dinstvu. Strelja Djenadič, golman Novak odb'je, a Lah z ostrim strelom izenači. Dve minuti kasneje zabije desno krilo Ma-stela zaradi napake obrambe Baska drugi gol. živkovič pošlje na gol, vratar Bjelič odbije, a Mastela, ki je bil lepo plasiran, poviša na 2 : 1. V 44. min. je spet živkovič uspešen in postavi na 3:1.
V drugem polčasu pade zadnji gol v 28. min. s>pet po živkoviču iz daljav-e 25 m. Glavni krivec za Baskov poraz, dozdaj tako uspešnega moštva črno-belih, je vratar Bjelič. ki je bil zelo nesiguren. Pa tudi branilca se nista znašla in zlasti Ivkovič je zagrešil precej napak. Lah na desnem krilu je dal dobro partijo, lepo centriral in tudi ostro in dobro streljal. Jedinstvo je mnogo lepše kombiniralo in je b:lo" tudi bolj borbeno. Njegova zmaga je zaslužena.
Sodil je g. Podubsky.
Jugoslavija : BSK 2:1 (0:0)
Velika nervoznost je vladala med občinstvom ob pričetku druge tekme. Obema moštvoma je šlo predvsem za ptestiž, kajti kljub porazu prvo mesto BSK-a ni resno ogroženo Zmaga Jugoslavije, in to kljub temu, da je bil BSK v premoči, je bila zaslužena. Napad BSK si je izdelal mnogo lepih situacij, toda bil je mnogo manj nevaren kakor oni Jugoslavije. Notri trio BSK, Vujadinovič-Moša-Nikolič je bil zelo neučinkovit, a tudi Glišovič je igral slabo, Zečeviča pa so premalo zapo-slevali Napad Jugoslavije v postavi Savič, Sijavič, Cirič, Rakar in Perlič pa je bil baš nasprotno. So to mladi, hitri in silno prodorni fantje, ki sicer niso ustvarili mnogo ugodnih situacij pred golom, a vse sc bile izredno nevarne. Tudi krilska vrsta je bila boljša od BSK-ove, le Mano-la je bil na isti višini. Obrambi obeh moštev sta bili precej enaki. Največja zasluga za uspeh pa gre nedvomno golma-nu Lovriču, ki je odlično jDranil svetišče, in pa branilcu Lukiču.
Jugoslavija je igrala v prvem polčasu proti vetru, toda napad BSK-a tega ni znal izkoristiti V 2. min." drugega polčasa dvoboj Saviča z Lechneriem. Savič zmaga in strelja na gol. Puhar odbije s pestjo. Rakar pa je na mestu in pošlje v mrežo. V 37. minuti kot proti BSK-u. iz gneče gre žoga v polje, a Rakar z ostrim strelom plasira in postavi na 2:0. BSK vedno ostreje napada in pritegne v napad branilca Dubca, ki igra dokaj surovo. Jugoslavija je potisnjena v kazenski prostor in se krčevito brani, toda dolgotrajni juriš BSK-a ne more ostati brez uspeha. Končno po 40. min. BSK po Zečeviču doseže častni gol. Jugoslavija zavlačuje igro in drži rezultat.
Sodil je g. Rakič.	T. Z.
Prvenstvo podsaveznega I. razreda je z ■ današnjim dnem stopilo v odločilno fazo. Začelo se je namreč finalno tekmovanje skupinskih zmagovalcev, in sicer po treh ljubljanskih in mariborskih ter dveh celjskih za naslov prvaka LNP. V naslednjem naša poročila: -	—■ n* „
Maribor: Hermes 2: o (2: o)
Maribor, 2. aprila
Na Rapidovem igrišču je bila danes odigrana prvenstvena tekma v ožjem tekmovanju za prvenstvo LNP, in sicer med Her-mesom iz Ljubljane in Mariborom. Kljub važnemu značaju današnje tekme je prišlo na igrišče komaj 300 gledalcev. V teku dogodkov na zelenem polju se je ppkazalo, da so Mariborčani svojega nasprotnika malce podcenjevala, kar bi se kmalu bridko maščevalo. Po uvodnem presenečenju so se namreč Hermežani krepko postavili v bran in nudili močan odpor. Seveda pa bi jim še tako tixi odpor ne pomagal dosti, če bi se Mariborčani zavedali pomena tekme in zaigrali tako, kakor znajo in kakor so začeli. Toda igrači, misleč, da je zadeva z dvema goloma že končana so vidno popustili in podali skrajno" površno igro. Opažati je bilo, da je napad najšibkejša formacija, ki ni znal izkoristiti številnih situacij. Takih prilik, kakor jih je imel danes napad, zlepa ne bo. Tudi krilska vrsta je imela slab dan, po nepotrebnem se je preveč udejstvovala v obrambi in pustila, da so napadalci vedno sami hodili po žoge v zaledje. Res je tudi krilska vrsta pripomogla, da je ostalo pri ničli, vendar bi spričo šibkega nasprotnika lahko svojo pažnjo še bolj posvetila podpiranju napada. Ožja obramba, je dobro rešila svojo nalogo, dasi tudi ni predstavljala neprehodne ovire.
Hermežani so imeli predvsem šibko napadalno vrsto, ki je zlasti pred golom odpovedala, a njihova srednja vrsta je bila solidna. Ožja obramba je bila najboljši del moštva, ki se je razen v dveh primerih uspešno borila. Pri uporabi sredstev ni bila izbirčna, kar ji je zlasti olajšal sodnik. Gostje gotovo niso mojstri, vendar so igrali z večjo ambicijo, ki smo jo pogrešali pri dc-mačem moštvu.
Igra je bila v začetku še precej fair. pozneje pa so se začele sabotažne akcije in naposled je nastala ogorčena bitka za točke. Gole sta zabila v 10. min. Vodeb in v 11. min. Tičar za Maribor.	• -
Sodil je g. Konič.
V	predtekmi je mladina Maribora v prvenstveni tekmi zmagala nad mladino železničarja s 4 : 3.
ČŠK : Celje 3:0 (2:0)
Cakovec, 2 aprila
Pred mnogoštevilnim občinstvom se je na igrišču čakovca d..gra!a prvenstvena tekma med ČSK in Celjem. Tekma ja bila zelo živahna ter je potekala v stalni premoči domačega moštva, ki je imelo v napadu svojo najboljšo formacijo. Celjani so predvajali hiter nogomet, toda njihov napad ni znal izkoristiti nekaj zrelih prilik. Tekma je bila zelo napeta in tudi precej ostra. Zmaga Cakovca je bila zaslužena.
Sodil je g. Skalar.
Železničar : Kranj 3:2 (1:1)
Kranj, 2. marca
Pred 600 gledalci sta danes odigrala prvo finalno tekmo Kranj ~in mariborski železničarji. Kranjčani niso mogli doseči drugega kakor tesen rezultat, čeprav so si dali iztrgati neodločen rezultat s tem, da so za-pravili cnajstko. železničarjevo moštvo je zapustilo vtis homogene enaj-storice z odlično tehniko in rutino. Igra je bila vseskozi odprta in povsem izenačena. Moštvo Kranja je odpovedalo v napadu, zlasti v drugem polčasu, ko se ni zadosti trudilo in s tem olajšalo delo nasprotni obrambi.
Kranj je prišel v vodstvo v 15. min. prvega polčrsa po krasno streljanem kotu, ki ga je Vrečko z glavo poslal mimo vratarja v mrežo. Po izenačeni igri je začel železničar napadati, vendar njegov napad ni imel pravega strelca, šele v 30. min. se je Pocajtu posrečilo, da je poslal žogo v mrežo in izenačil. Do odmora se rezultat iti spremenil.
V	drugem polčasu je železničar močno pritisnil, toda domača obramba je bila odlična. V 20. min. je poslal Jež iz gneče neubranljivo bombo in Kranj je spet v vodstvu, že dve minuti kasneje uspe Ro-njaku, da pride do žoge in rezultat je izenačen. V 28. min. je Pavlin uspešen in tako je železničar prvič v vodstvu« V 35. min. prisodi sodnik enajstmetrovko proti gostom. Vreček hoče plasirati v kot, strel pa gra„jnimo gola v aut. S teon je Kranj, zaigral najsigurnejšo.jlanso., Sledilo je še nekaj obojestranskih napadov, ki so pa ostali brezuspešni.	v
železničar je dal dobro povezano igro in je zaradi rutine in tehnike prevladoval v polju, dočim je Kranj zaradi premehke igre napada, zlasti v drugem polčasu, opustil vsak start in skušal uspeti s prodori. V tej taktiki je seveda močno grešil, ker je igral preveč na srečo. Dobra je bila ožja obramba in srednji krilec Baum. i Sodil je g. Mrdjen.
Atletik : Bratstvo 2:2 (o:l)
Celje, 2. aprila.
Na igrišču pri Skalni kleti je bila danes pred 500 gledalci podsavezna finalna prvenstvena tekma med imenovanima kluboma. Bila je zelo živahna in napeta. Jeseniško Bratstvo, ki je prvič nastopilo v Celju, je nudilo dobro tehnično in kom-binaciisko igro. toda njegov napad je bi premehak in pred golom premalo odločen. Atletik je igral dalje časa podrejeno vlogo in se je šele po odmoru uveljavil. Prvih 10. min. je bila igra izenačena. Nato so gostje prešli v napad in je v 11. min. Trifunovič iz neposredne bližine dosegel za njih vodstvo. Bratstvo je še nadalje ostalo v napadu, zaradi neodločne napadalne vrste pa se rezultat ni menjal.
Tudi v začetku drugega polčasa je bilo Bratstvo v premoči. V 13. min. je končno uspelo Čohu izenačiti. Ze 2 min. pozneje je Krempuš iz daljave 20 m postavil 2 :1 za domače. V 19. min. je po lepi kombinaciji Ivaniševič izenačil. Atletiki so nato krepko pritisnili, vendar se je Bratstvo kmalu otreslo obleganja in je do konca napadalo, n: pa moglo doseči zmage.
Sodpik Ehrlich iz Ljubljane je sodil dobro.
V	predtekmi mladin je Celje premagalo Jugoslavijo 3 : 1 (2 :"l).
Nekoliko minut pred koncem je vdrlo na igrišče občinstvo in je zaradi tega moral sodnik tri minute predčasno igro od-žvižgati. . - -•■
*
V	prvenstvu ljubljanskega II. razreda, ki je danes pričelo, so bili doseženi naslednji rezultati: Grafika — Slavila 0:0. Mladika — Adrija 5 ; 0. Moste — Korotan 2-: 1. — Tekme v prvenstvu ljubljanskega podmladka so dale rezultate: Svoboda — Hermes 3 MT, Moste — Jadran 5 :1, Ljubljana — Reka -8:0; par Korotan — Mars ni nastopil. —:P.redtekma k ligaški tekmi Ljubl jana rez. — Mars se je končala 5 :2 za Ljubljano.
Cross-country v Zagrebu
Zagreb. 2. marca
.Na igrišču Concordije se je vršilo danes tekmovanje za državno prvenstvo v cross-, countryju. Ob 11.30 je startalo 30, tekačev. Rezultat v glavnem ni presenetil, ker je zmagal favorit Slovencc Kotnik, ki je član zagrebške Concordije, pa tudi kot moštvo je zmagala Concordija. ki si je s tem pridobila naslov državnega prvaka v. cro&s-countryju. Dru.ga je bila ljubljanska Ilirija, dočim dosedanji prvak Primorje ni nastopil kompletno. Rezultati so bili naslednji: 1. Kotnik Jože (C) 32:05.6. 2. Bru-čan Jože (I) 32:20.6. 3 Šmdelar (C)-32:37. 4. Krajcar Franc (C) 32:4026. 5. Kvas Jakob (I) 33:05, 6. Glonar (I), 7 Krajcar Ivan (C). 8. Krebs (Maraton, Maribor). 9. Flas (Hašk). 10. Šurbek (C). Ilirijafi Bcnedičlč je bil 12., Starman 14., Kerstein T8. Tn Pe-trič 21.
Skupni rezultat: Concordija 32 točk. Ilirija 46 točk.
Veleslalom pod Jalovcem
Prvak LZSP v tem slalomu je postal Ilirijan Miloš Mulej
Planica, 2. aprila čeprav je sezona za smučanje skoraj pri kraju in je po dolinah skoraj že zelena spomlad, je" gori v skrajnem severnem kotu še snega in solnca v izobilju. Ljubljanski podsavez je spričo ugodnih snežnih razmer sklenil organizirati še eno prireditev in je zanjo ujel res krasen smučarski dan. kakršnega si more le želeti \*3ak prijatelj zimske narave. To je bilo tekmovanje za podsavezno prvenstvo v veles^-lomu po znanem Jalovčevem kuloarju. Brez bučne reklame in prav po domače, pa ne z majhnim trudom, je smučarska sekcija Ilirije, ki ji je bila poverjena organizacija, dobro izvedla to prireditev na tej naši standardni strmini, ki ji je komaj še katera podobna 'v naših Alpah. Potek in izidi današnjega tekmovanja so pokazali. da bi bilo treba to prireditev po možnosti obdržati na sporedu vsako sezono.
Organizacijski del prireditvp je bil v rokah nreizkušenih funkcionarjev SK Ilirije z inž. Koudelko na čelu, navzočni pa so bili tudi nekateri predstavniki LZSP s tehničnim referentom šešljem. Priprava te proge, ki je imela skoraj 1000 m višinske raz'ike in je merila 2 km, je zahtevala od prirediteljev res velikih naporov, pa je vse funkcionarilo v najlepšem redu. Gotovo je v nemali meri pripomoglo k uspehu . tudi. krasno— vreme, ki je omogočalo dober razgledL in _ tudi tekmovalcem ni de-l?lo ovir, seveda je v višini vladal precejšen mraz, ki pa mu zaenkrat v tem kuloarju še ni mogoče-priti do živega. Sneg. ki ga je tamkaj najmanj še meter ali več, je bil v zgornjih partijah idealen, niže pa je bil majhen del deloma poledenel, ostanek pred ciljem pa se je ojužil pod soln-cem. Na progi je bilo postavljenih 21 vra-
tic. "	----
Na .gtartu, ki je bil ob 11.10 nekoliko-pod Kotovim sedlom, 's1? je javilo 19 tekmovalcev za slalom v konkurenci in 4 hi nastop izven konkurence. Na cilj" jih je v konkurenci prispelo 16, od onih štirih pa trije, razen znanega Jeseničana -Lojzeta-žvana, ki je smučil izredno lepo, "pa -ga je pri prehodu v strmi smuk povaijal6-;p© snegu, tako da je- odstopil. Izredno, lep čas in prvo mesto je dosegel mladi-Iftrijan Mulej Miloš, odlično pa sta se uvrstila tudi ostala dva Ilirijana Leopold Kralj in Emil žerjal. Po mnenju očividoev ta vrstni red na cilju .ni bil popolnoma točen, toda sodniški zbor je čase ponovno pregledal in jim tako ne more biti ugovora, škoda je, da na to tekmo ni prišlo še njekaj naših znanih jslalomistov z Jesenic, da bi se bili lahko primerjali z onimi mlajšimi v tej disciplini. Kakor slišimo, jih je -precej odšlo na mane tekme i$a Kanin in-je tako prireditev minila skoraj med samimi tekmovalci iz klubov ljubljanskega podsave-zaj	z
Pod robati rezultati so bili naslednfj: 1. Miloš Mulej"2:52.4/5, 2. Leopold Kralj 8:20, . 3. Emil žerjal (v&L trije.JttfdjaJ
3:87.2/5, 4. Sate Molnar (SmK Ljubljana)
4:14.2/5, 5. Bodi Ffažgar (Planina) 4:24.4/5 6. C. Polajnar (D.) 4:82.2 5, 7. Janez Smi-tek (ASK) 4:87.2/5, 8. L- Levstik (IL) 4:47.2/5, 9. Rudi Stopar (SmK Ljubljana) 5207.2/5, 10. Marjan Masterl (Planina) 5:14.
Izven konkurence je bil najboljši Saksi-
da (Bratstvo) s časom 5:17.1/5.
Po končanih tekmah, ki so vsega trajale eno uro in pol, je ob 14. pred kočo v Tamarju sodniški zbor razglasil rezultate in razdelil častna darila.
Veleslalom v Tamarju je uspel; kar pa je bilo morda še narobe, se bo dalo o prvi prihodnji priložnosti z lahkoto odpraviti.
Občni zbor MZSP
Maribor, 2. aprila.
Danes dopoldne so zborovali pri Orlu predstavniki obmejnega zimskega športa, da prisostvujejo rednemu občnemu zboru mariborske zimskosportne podzveze, ki so se ga udeležili tudi odličniki, med drugim magistratni ravnatelj Rodošek kot predstavnik mestne občine, garnizionar podpolkovnik Maslač kot zastopnik mestnega poveljnika, inž. V. Šlajmer kot zastopnik Tujskoprometne zveze, g. Golubovič pa kot zvezni predstavnik.
Izčrpno so poročali o delovanju v pretekli poslovni dobi predsednik M. Gnus, tajnik Konič, blagajnik D. Senica, tehnični vodja V. Forstnerič, gospodar J. Kebrič in g. Rodošek za nadzorni odbor. V MZSP je včlanjenih 18 društev. Novih verifikacij je bilo 77, tako da šteje MZSP skupno 209 verificiranih tekmovalcev. Višek letošnjih prireditev je ■ bilo državno prvenstvo v alpski kombinaciji. Denarni promet izkazuje 120.000 din, premoženje pa 21.000 din. Skakalnica pri Senjorjevem domu se bo predvidoma še letos dogradila.
V smislu izida volitev in takojšnjega konstituiranja odbora, bo Vodil MZSP v bodoči poslovni dobi sledeči novi odbor: predsednik L. Zorzut, I. podpreds. inž. Lenarčič, II. podpred. V. Forstnerič, III. Zdravko Kovač iz Celja, honorirani tajnik in blagajnik J. Konič. nadzornik blagajne D Senica, gospodar Leopold Matela. tehnični vodja Viktor Purkeljc. Odborniki: dr. Boris Cijan. A. Čerin. B. Divjak. M. Dolinšek, K. Fanedl. M. Golob, V. Golubovič, načelnik sodniškega odseka dr. M. Hrašovec, F. Kebrič. M. Kožuh, inž. Lah. Šeber, J. Herič in S. Voglar. V nadzornem ir St. Lutman (načelnik zdravn. ods.). dc odboru sta kap. M Gnus in ravn. Rodošek.
Na občnem zboru so spregovorili še g. Zorzut, ki je podčrtaval zasluge dosedanjega dolgoletnega predsednika M. Gnusa, ter gg. Golobuvič in dr. Tominšek.
Sestanek predstavni' kov narodnega delavstva
Ljubljana, 2. aprila
V Delavski zbornici so se zbrali danes zastopniki narodnega delavstva, ki je organizirano v Narodni strokovni zvezi, da se porazgovori o aktualnih zahtevah današnjega časa, in to s posebnim ozirom na malega človeka — delavca in njegov socialni in gospodarski položaj. Zborovanja so se udeležili skoro vsi predsedniki podružnic NSZ, kajti vsi vedo, da je delavski stan v zelo kočljivem položaju. Huda je v današnjih razmerah borba delavca za njegov vsakdanji kruh in za obstanek njegove družine.
Zborovanje je bila lepa manifestacija na"odnega delavstva in je poteklo v najlepši harmoniji. Iz temeljitih poročil je bilo razvidno uspešno delo in prizadevanje preds'avnikov organizacije, ki so tako pokazali, Ja pravilno razumejo socialne prilike. Sprejeti so bili sklepi glede nadaljnjega zadržanja organizacije NSZ, ki ne 'oo zapustila svojega izključno strokovnega delovanja, ker se ne želj vmešavati v dnevno politiko. Kot strogo strokovna organizacija se bo morala zanimati za politiko le v toliko, kolikor je ta v neposredni zvezi s socialnogospodarskimi in pplošno strokovnimi vprašanji.
Razveseljivo je da se pokret narodnega delavstva širi in dobiva novih pristašev ter se ustanavljajo nove postojanke, ko se pri drugih pokretih opaža baš obratno. Zato bi bilo prav, da bi odločilni narodni faktorji kazali malo več razumevanja za narodni delavski nokret.
3bjave
Nj. Vel. kraljica Marija, pokrovitelji«! Akademskega pevskega zbora v Ljubljani, je imenovala svojega zastopnika za zborov koncert, ki bo danes ob 20. v Unio-nu. P rešimo občinstvo, naj zasede prostore točno ob napovedani uri." Vstopnice, ki so še na razpolago, -naj si po, možnosti preskrbi že v predsprodaji. Danes-bo poslo-vaia blagajna od 8. do 17. na univerzi, ob 19. pa se odpre v Unionu. Program koncerta je iz dobe slovenskega preporoda: Blaž Potočnik — Anton Foerster: »Zvo-nikarjeva«, Fleišman — dr. Kozina: »Ti-hd noč«, Rihar: .-»Jamica«, Rihar-dr. Kozina; »Veseli godec«, Mašek; »Pri zibeli«, »Mlatiči«, Hajarih: »Pod oknom«, »Cerkvica«, »Hercegovska«, »Nedved: »Kirie« in »Gloria« iz Maše H, »Pcpotnikova pesem«, Vilhar-:- »Ljubičica«, »Guslam«, Jenko: »Vabilo«, »Na moru«, »Lipa«.. — Ne pozabite dvigniti -rezerviranih vstopnic danea najkasneje cdo 13- ureJ
D^evi ob četrt na 19. bo v veliki Filhar-moničoi dvorani HI. javna produkcija gojencev državnega konservatorija, ki obiskujejo pouk pri naslednjih profesorjih: ravnatelju BetettUj. Tonetu in Janku. Ravniku, Wistinghausnovi, ~Foediginspergovi, Lipovšku, Moravoa in šlaisu. Vstopnica k produkciji je spored, ki-stane 3 din~in se dobi v knjigarni Glasbene Matice.
_ . ..	~ NA HRIBIH
Julka: »Ni čudno, da se na hribih zgodi toliko nesreč. Povej, ljubi Stane, kaj bi ti storil, če bi jaz zdgjle padia v,prepad in s6"ubila?«
' Stane: »Oh, veš, da bi znorel!«, "Julka: »Meni se pa zdi, "da se kmalu oženil!« " ~	*
, -Stene	"tako hddo/pa špet ne bi
žnorel.<r\,	;
^ NEPRIJETNA IŽNAjpBA
Strojepiska-? »Pisalni «troj	vražja
iznajdba.«	•». . ^
Uradnik-; »Kako to?«
Strojepiska: »Zato, ker vsi slišijo, če nič ne,delam..
Tudi v Švici ni nič bolje
Zadnjič smo objavili zanimivo anketo, ki jo je priredil berlinski »Film-Kurier« zaradi neuspehov nemškega filma po svetu, ki je v zadnjih letih izgubil svojo vodilno mesto. Svoje odgovore so mu dali dopisniki iz raznih dežel in vsi so se strinjali v tem, da je kakovost nemškega filma znatno padla in če hoče nemška filmska industrija v bodoče v tujini plasirati »voje filme, se bo pač moral dvigniti nivo filmov, odreči se bodo pa morali tudi vsaki tendenci. Zanimiv je tudi dopis švicarskega korespondenta. V borbi za prostor mi švicarskem filmskem platnu je nemški film zavzel mesto, ki vzbuja pomisleke. Položaj filma namreč ni tak, kakor bi moral biti, če se upošteva, da šteje Švica 4 milijone prebivalcev in da jih skoraj tri četrtine govori nemško. Res je nemška produkcija samo v prvih letih zvočnega filma obvladala švicarski trg, potem pa so prišli v ospredje Američani in zdaj prihajajo Francozi, ki so bili popreje skoraj neznani. Tako se je zgodilo, da je nemški filmski izvoz v Švici šele na tretjem mestu. V ostalem pravi pisec — tudi v Švici ugaja isto kakor drugod, filmi, ki tudi dnigje najdejo odmev. Pozornost pa vzbuja dejstvo, da se v Švici ni mogla uveljaviti nobena mlada nemška igralka ali pa igralec, ki jih je skušal nemški film v zadnjih letih sforsirati. Filmi z nacionalno tendenco, pa čeprav je le rahlo nakazana, propadajo; dokaz temu je tudi francoski film »La Marseillaise«. Sicer bi pa Švicarji želeli, da bi Nemčija upoštevala pri svo-

Iz Newyorka poročajo, da se je Clark Gable v četrtek zvečer oženil s Carollo Lombardovo. Poroka je spet tipična ameriška zadeva: Clark Gabel se je namreč šele pred tremi tedni ločil od prve žene Marije, a Lombardova je bila, kakor veste, žena "VViliama Powellsa. Zakonca sta seveda srečna — tako vsaj pišejo ameriški listi.
Karel čapok:
Navaden umor
»često sem razmišljal,« je rekel nato gospod Hanak, »zakaj se nam zdi krivica hujša od ne vem kakšne nesreče, ki more doleteti človeka. Kadar tako na primer vidite enega samega človeka po nedolžnem obsojenega na ječo, vas to vznemirja in trapi bolj kakor dejstvo, da na tisoče ljudi živi v bedi in nadlogah. Videl sem bedo, pred katero je sleherni kriminal pravi blagoslov, in vendar nas najhujša beda ne žali tako kakor krivica. Rekel bi, da je v nas neke vrste jastični instinkt; in da so krivda in nedolžnost, pravica in pravičnost prav tako prvotna, strašna in globoka občutja kakor ljubezen in glad.
Vzemite tale primer: štiri leta sem bil v vojni kakor marsikdo izmed nas; ne bomo si pravili, kaj smo tam videli, toda pritrdili mi boste, da smo se tam privadili na marsikaj: na primer na mrliče. Videl sem na stotine mrtvih mladih ljudi, nekaj zelo gnusno mrtvih, to mi lahko verjamete; in priznam vam, da sem bil do njih tako ravnodušen kakor da so stare cunje, če bi le ne smrdele. Nekoč sem si rekel, človek, če prideš iz tega živalskega meteža živ in cel, potem te v življenju nič več ne spravi iz tira.
Nekako pol leta po vojni sem bil doma v Slatini; nekoč na vse zgodaj potrka nekdo na okno in me pokliče, gospod Hanak, pojdite pogledat, gospa Turkova je ubita! Gospa Turkova je namreč imela takole majhno trgovino s papirjem in sukancem; svoj živ dan se nihče ni zmenil zanjo, le tu pa tam je prišel kdo v njeno kramarijo po vretenec niti ali po božično razglednico. Iz kramarije so držala steklena vrata do neke vrste kuhinje, kjer je spala; na teh vratih so visele zavese, in kadar je v kra-
. jih filmih tudi švicarske probleme, ljudi in pokrajine in da ne žalijo švicarske men-talitete, kakor se je to zgodilo v filmu »Viljem Teli«.
Gustav Lantschner filma
Gustava Lantschnerja, enega najboljših tirolskih smučarjev, ki se je tudi že večkrat plasiral na mednarodnih tekmovanjih, poznate. Gotovo se ga tudi spominjate iz or.ginalnega filma dr. Fanka »Bela opojnost«, kjer je vzbujal salve smeha. Zdaj pa bo Gustav Lantschner sam izdelal kratek in zabaven tirolski smučarski film. Režiser tega filma bo dr. Harold Reinl, glavna vloga pa je poverjena Heiniju Harrerju, znamenitemu zmagovalcu nedostopne Eigerjeve stene in bratu Franza Harrerja, ki je svoj čas treniral naše olimpijce v smuku.
Drobiž
V	Angliji se je pojavila nova vrsta lovcev na avtograme, ki iz tega posla dela prav donosne kupčije. Mladi ljudje, večinoma podjetni in vsiljivi fantje, prosijo filmskega zvezdnika ali zvezdnico za av-togram in »nenadno« opazijo, da nimajo pri sebi drugega papirja kakor bankovec za 10 šilingov. Filmska diva ali zvezdnik nasede in podpiše bankovec, ki ga nato podjetni zbiralec avtogramov proda najmanj za 30 šilingov.
Nedavno je francoski minister za nacionalno vzgojo Jean Zay razpisal državne nagrade za najboljše filme v letu, za najboljši kratek film, za najodličnejši poučni film in za najboljši kulturni film francoskega izvora. Nagrada je dragocena vaza iz sevreškega porcelana, zdaj pa je razpisana tudi denarna nagrada.
V	Franciji je bil odobren nov filmski pravilnik, ki med drugim določa, da bodo v bodoče filmi podvrženi kontroli ministrstva za narodno vzgojo. Predno gre film v promet, mora imeti odobrenje odnosno vizum ministrstva in isto velja tudi za filme, ki so namenjeni izvozu. Kazni za kršitev tega pravilnika so zelo stroge in znašajo od -5000 do 150.000 frankov.
V	Ameriki odnosno v Zedinjenih državah, ki štejejo 48 držav, je dozdaj samo v šestih obstojala oblastvena filmska cenr zura, v treh pa cenzura za tedenske žur-nale. V vseh drugih državah pa je imela samo policija pravico prepovedati filme v primeru bojazni, da bi film ogrožal javni red in mir. Zaradi tega tudi protesti tujih držav niso imeli nobenega vpliva in zamain je nedavno protestiral tudi nemški konzul v San Franciscu zaradi predvajanja petih precej tendenčnih filmov. Zdaj pa bo menda tej filmski svobodi tudi od-klenkalo, kajti zastopniki devetih, držav, kjer je že vpeljana cenzura, nameravajo predložiti kongresu zahtevo, da se po vsej državi uvede filmska cenzura.
Zveza francoskih strojevodij je Jeanu Gabinu za njegovo izredno igro v filmu sCheminot«, v katerem je glumil strojevodjo, poklonila častno diplomo in za spomin tudi častno ročko za olje.
Francozi izdelujejo film, ki naj bo v spomin 150-letnice zavzetja Bastille.
Luise Rainer, ki je tako čustveno in krasno podala nesrečno kitajsko mater v filmu »Dobra zemlja«, skupaj s Paulom Munijem, se zdaj mudi v Franciji, kjer je angažirana za glavno vlogo v filmu »La charette fantome« po romanu Selme La-gerlofove. Zaenkrat pa še ni znano, če bo družba Metrogo!dwyn Ra'nerjevi dovolila filmanje v Franciji, ker jo še veže pogodba z njo.
Biografski filmi so še vedno velika moda, z njimi si je Paul Muni s »Pasteur-jem« in »Dreyfussovo afero« ustvaril svetovno slavo. Lani pa je bil filmska akademija v Ameriki za najboljše take vloge odlikovala Spencerja Tracyja, ki bo zdaj v kratkem igral vlogo Masaryka. Baje pripravljajo zanj tudi film, v katerem bi nastopal kot Edison.
NI ON KRIV
Oče (sinu): »Ti brezvestnež, ti!« Ko sem bil jaz tvoje starosti, mi oče ves mesec ni dal toliko denarja, kolikor ga ti poženeš v eni noči«.
Sin: »Zaradi tega se ne jezi name. Rajši bi bil zmerjal svojega očeta.«
Slavnostna akademija »Soče«
Celje, 2. aprila
Na nedavni praznik zvečer je bila v veliki dvorani Narodnega doma v Celju slavnostna akademija ceijske »Soče«, ki slavi letos 10-letnico svojega obstoja. Društveni predsednik g. J. Rakovšček je imel uvodoma po sili razmer le kratek nagovor s pozdravom zastopnikov raznih društev in občinstva, po večini članov društva-em.i-grantov. Prof. dr. L. Čermelj je zastopal Zvezo emigrantskih udruženj v Beogradu, načelnik Ivo Sancin društvo »Sočo«-mati-co v Ljubljani, prof. dr. K. Gantar Sede jevo družino, navzoči so bili tudi razni drugi zastopniki celjskih društev, med katerimi smo tu in tam koga pogrešali.
Spored je obsegal prav pestre in izbrane točke. Kot gost je nastopil moški zbor društva »Nanos« iz Maribora, ki je prav lepo zapel Dcvovo »Soči«. Jerebovo »O kresu«. dve narodni koroški in Tevževo »Domov bi rad«, katero je mora1 ponoviti. Zbor se je odlično uveljavil. Dobri znanki naših koncertov in akademij, gg. Lapaj-netova in Sancinova sta tudi na tej akademiji oskrbeli štiri odlične točke: dva soilospcva gc. Sancinove »Trenete k« in »Mene ni požela kosa«. Lajovčevo »Begunko pri zibeli« in kot dodatek Čerinov »Ve-rin valček«. Poleg toplega priznanja sta obe naši umetnici prejeli tudi šopke. Ravnatelj Glasbene Matice, g. K. Sancin jc ob spremljevanju svoje ge. soproge zaigral Dvoržakovo »Humoresko« in svoj originalni »Kmečki p'es«. Gospoda ravnatelja preveč poredkoma slišimo na koncertnem odru; da bi ga radi pogosteje je dokazalo občinstvo, ki je zahtevalo dodatke, s čimer je bilo ustreženo s ponovitvijo »Humoreske«. Deklamacije so bile duhu akademije izbrane. Pesmica Ruža L Petelinova je občuteno podala Grudnovo »Pomladni veter«, Ciril Velušček pa Gregorčičevo »Na potujčeni zemlji« z velikim za- } nosom in vživetjem. Ga. A. Sadarjeva je ' naštudirala Župančičevo »Kovaško« in III. j sliko »Hlapca Jerneja« — »Na Tičnici«. j Zamiislek inseenacije »Kovaške« z govor- j nim zborom, projektiranim v si'hueti ra pozornico, je bil nadvse posrečen, a tudi zbor je to težko pesem lepo podal Seveda se govorni zbor le z vajo upoje, vglasi. zato bi bilo dobro, da bise tak zbor nc sestavljal samo ad hoc. marveč da bi bil enak našim pevskim zborom pri svojem delu in ustvarjanju repertoarja. Akademika Cigoj im Grobelnik sita prizor študenta in Jerneja, ko slednji jemlje slovo od svojega doma in prespi v družbi s študentom prvo noč pod milim nebom v veri, da pride dan, ko ga bo dom zopet sprejel pod svoj krov, pedala z občutkom in dobro igro.
Z izbranim sporedom in izbranimi močmi so ce'jski »Sočani« prav dostojno proslavili ta jubilej. Po akademiji so se zbrali primorski rojaki v restavracijskih prostorih Narodnega doma, kjer so v animiranem razpoloženju preživeli še nekaj lepih ur.
Naše gledališče
DRAMA
Začetek ob 20. uri Ponedeljek, 3.: zaprto. Torek, 4.: zaprto (Kraljeva proslava v operi).
Sreda, 5.: Prevara Red četrtek.
OPERA Začetek ob 20. uri Ponedeljek, 3.: zaprto. Torek, 4.: živi mrtvec. Proslava 251etnice umetniškega delovanja Emila Kralja. Sreda, 5.: štirje grobijani. Red Sreda.
Vsi naenkrat
V kotu zdravniške čakalnice so sedeli trije precej zdelani možaki. Sedeli so t ho in potrpežljivo. Končno zdravnik odpre vrata in vpraša:
»No, kdor je prišel prvi, naj vstopi!«
Eden izmed njih se je dvignil in dejal:
»Vsi smo prišli naenkrat, gospod zdravnik! Ta gospod je bil povožen, oni tam je šofer, ki ga je povozil, jaz sem ju pa skušal pomiriti.«
GROŽNJA
Žena (možu na bolniški postelji): »Ah. ljubi moj, ti ne veš, kako mi je hudo — če bi umrl, jaz bi ti kmalu sledila.«
Mož: »Nikar mi ne greni zadnjih trenutkov življenja!«
NAGRADNA KRIŽANKA
Vodoravno: 1. čistilno sredstvo; 4. tišina; 8. Adamovo rebro; 10. začimba; 11. japonska igra; 12. doba; 14. oblika pomožnega glagola; 15. cesta v mestu; 17. jasa v gozdu; 19. poldrag kamen; 21. žuželka; 22. finsko mesto; 23. nebeška hrana; 24. črta med dvema državama (od zadaj naprej); 25. domač izraz za očeta; 27. mesto v Severni Italiji; 28. turški dostojanstvenik; 30. moško ime; 31. sorodnica; 32. prvi človek; 33. del telesa.
Navpično: 1. bolestna samohvala; 2. moško ime; 3. romanski spolnik in nota; 5. del voza; 6. maščoba; 7. bolestno nagnjenje k tatvini; 9. švicarski kanton; 12. žensko skrajšano ime; 13. ime srbskega politika; 15. prevara; 16. star naziv za Grčijo; 18. plevel; 20. Kajnov brat; 26. vas pri Ljubljani, 28. pokrajina v Aziji; 29. reka v Aziji.
Nagrado v znesku 100 din
je žreb tokrat naklonil Mihaelu Brato-ku, rudarskemu upokojencu, Ljubljana VII, Podlimbarskega 35. Nagrade v knjigah si dele Vida Dolenčeva, dijakinja v Mirni na Dolenjskem, Stanislav Lempl, Zavrč pri Ptuju, in Alenka Drnovškova, dijakinja, Zagreb, Vinko-vičeva 15.
Rešitve je treba poslati do petka in sicer po navadni dopisnici, tako da kri žanko izrežete iz lista, jo pravilno izpolnite in izrezek nalepite na zadnjo stran dopisnice. Reševalci v Ljubljani. Mariboru in Celju, lahko izrezek iz lista z izpolnjeno križanko nalepijo tudi na navaden kos papirja in ga do petka vržejo v nabiralnike »Jutrovih« podružnic Po žrebu izbranemu reševalcu pripade nagrada 100 din, razen tega pa so na razpolago še Iri tolažilne nagrade v knjigah.
Rešitev zadnje ponedeljske križanke
Vodoravno: administracija, polet, ara, kis, Azov, tit, ura, uk, si, Eva, lajež, ka, komar, Ana. en. Ana, ae, Ra, na, si, al, kg Parz, Amor. Parz, oven, Ig, njim, Don. ko, ave, ona, vranam, kar, au, dr, aproksimativen.
Navpično: il, ne, itak. ravs, ar, ca, kula, Iran, seja, tema, Ivan. Tara Užice, keramika, analogon, Savon, Irena, kajak, griva, podoba, zn, p. n., zmeren, svak, smrt, Rus, Ada.
TISKANE KRETONE.
i
delene ln krepe, v lepih modernih vzorcih, zajamčeno stalne barve od din 6.80 za domače obleke, belo in barvasto blago za perilo od din 5.— naprej dobite v novo otvor-jeni trgovini Za Ljubljanico pri mostu Sv. Peti a. nasip 29. — Istotam velika izbira ostankov!
Ii o ii k ur«
Vojne vlasti u Ljubljani prltmce u kontraktualnu službu
7 inžiiifcra
i to: 2 gradjevinska inžinjera za betonske radove; 1 gradjevinskog inžinjera za puteve; 1 mašinskog inžinjera i 3 elektromašinska inžinjera,
Godišnja je nagrada 48.000 dinara.
Kandidat treba do 15 aprila ove godine da podnese ntolbu Garnizonaru Garaizon-ske Uprave u Ljubljani sa sledečim dokumentima: 1. Da je naš državijanin; 2. Da je svršio Tehnički Fakultet i da je specijaliziran za odnosne radove; 3. Da je dobrog vladanja (nadležne policijske vlasti); 4. Da nije sudbeno kažnjen, pod sudom ili kri-vičnom istragom (nadležnog suda ili državnog tužloštva; 5. Da tiije pod stečajem, starateljstvom niti produžonom očinskom vlaše-u (u veren je nadležnog suda); 6. Da je dobrog političkog ponašanja; 7. Da je regulisao vojnu obavezu (uverenje nadležnog vojnog okruga), ako podleže plačan ju vojnica onda i uverenje da je vojnicu isplatio; 8. Da mu kao aktivnom državnom službeuikom služba nije prestala po tač. 7, 9 i 12 § 104 Zakona o činovnicima; 9. Izvod iz knjige rodjenih; 10 Dokumenta da ima radioničku ili konstruktersku praksu najmanje 5 godine. što če dokumentovati pri podnošenju inolbe; 11. Uverenje pod 3, 4. 5 i 6 ne smeju biti stari ja od 6 meseci.

mariji zazvonil zvonec, je gospa Turkova izza zaslonov pogledala iz kuhinje po pri-šlecu, si otrla prste v predpasnik in stopila v kramarijo. Kaj bi radi? je rekla nezaupljivo; človek je imel občutek, da je v to kramarijo le zablodil, in gledal je, da bi bil kar najh treje spet zunaj. Bilo je, kakor kadar nekoliko privzdignete kamen in zdaj tam v vlažni jamici teka sem in tja osamel in preplašen hrošč; in tako kamen spet položite nazaj, da bi se zoprni hrošč odstranil.
Ko sem zaslišal to novico, 3em šel pogledat, mislim, da iz gole radovednosti. Prsd kramarijo gospe Turkove je bilo ljudi, kakor čebel v vratcih čebelnjaka; toda vaški stražnik me je pustil noter, ker me je smatral za olikanega človeka. Zvonec je zazvonil prav tako kakor druge krati, toda mene je to jasno in vznemirjeno zvo-nenje v tem trenotku spreletelo; obšlo me je. da to zvonenje ne spada semkaj. Na kuhinjskem pragu je ležala gospa Turkova z obrazom k zemlji, pod glavo je bila skoraj črna luža krvi; na tilniku so bili beli lasje krvavi in do črnega zlepljeni. In v tem trenotku sem nenadoma občutil, česar v vojni nisem poznal: grozo pred mrtvim človekom.
čudno je, na vojno sem že skoraj pozabil; tudi ljudje počasi pozabljajo nanjo, in morda bo zato nekoč spet morala biti vojna. Ali na to umorjeno starko, ki ni bila za kaj na svetu, na to malo kramarico, ki niti razglednice ni znala pošteno prodati, nanjo ne pozabim nikoli. Umorjeni človek je nekaj drugega kakor mrtvi človek; na njem je nekaka strah vzbujajoča tajnost'. Nisem mogel razumeti, zakaj je bila umorjena ravno gospa Turkova, tako povsem navadna in osivela oseba, za katero se nikoli nihče ni zanimal; kako je prišlo do tega, da zdaj tu tako patetično leži, da 9e nad njo sklanja orožnik in se
zunaj tlači toliko ljudi, da bi ugledali vsaj košček gospe Turkove. Rekel bi, da tale ženska nikoli ni uživala tolikšne pozornosti kakor zdaj, ko je ležala z obrazom v črni krvi. Bilo je, kakor bi nenadoma bila čudno in strašno pomembna. Kar sem živ, nisem opazil, kako je oblečena in kako prav za prav izgleda; toda zdaj je bilo, kakor da bi jo gledal skozi neizmerno in grozotno povečujoče steklo. Na eni nogi je imela copato, druga copata je bila se-zuta in videla se je na peti zakrpana nogavica — vidim vsak ubod, in se mi je zdelo tako strašno, kakor če bi bila tudi ta uboga nogavica umorjena. Ena roka se je zarila v tla; zdela se je tako drobna in brezmočna kakor ptičja perotn'ca; toda najgroznejši je bil šop sivih las na tilniku umorjenke, ker je bil tako skrbno spleten in se je lesketal med mlakami prelite krvi, kakor star kositer. Imel sem občutek, da še mkjer nisem videl nič žalostnejšega kakor to oskrunjeno žensko kito. Curek krvi se je posušil za ušesom: nad njim se je lesketal srebrn uhan z modrim kamenčkom. Nisem mogel več vzdržati, noge so se mi tresle. Jezus Kristus, pravim.
Orožnik, ki je bil v kuhinji in nekaj iskal po tleh, se je dvignil in me pogledal; bil je bled, kakor bi hotel vsak hip omedleti.
»človek,« sem jecljal, ste bili v vojni?«
»BI « je vročično odgovoril orožnik. »Toda tole, tole je nekaj drugega. Poglejte,« je dodal nenadoma in pokazal na zavese na vratih; bile so pomečkane in zamazane; videlo se je. da si je morilec vanje obrisal roke. Bog, sem vzdihnll; ne vem kaj je bilo na tem tako neznosno groznega — morda predstava rok. katerih se drži kri, ali to. da so tudi tele zavese, te čiste zavese bile žrtev zločina. Tega ne vem; toda v tem trenotku je v kuhinji zaščebetal kanarček in v dolgo zavrvil .Poslušajte, tega n sem več prenesel; od groze sem utekel
iz kramarije — mislim, da sem bil bolj bled od orožnika.
Doma na dvorišču sem sedel na oje voza in poskušal zbrati svoje misli. Norec, sem si rekel, ti strahopetec, saj je le navaden umor! Kaj še nisi videl krvi? Kaj nisi bil oblepljen z lastno krvjo kakor svinja z blatom? Kaj nisi kričal na svoje vojake, naj hitreje kopljejo jamo za stotrideset mrtvih; sto trideset mrtvih je že lepa vrsta, če jih naravnaš kakor deske. Poleg te vrste si hodil, kadil cigareto in rjovel na moštvo, tak delajte, delajte, da pride proč! Kaj nisi videl toliko mrtvih, toliko mrtvih ... ?
Da tako je, sem si rekel, toliko mrtvih sem videl, toda niti enega samega Mrtvega; nisem pokleknil k njemu, da bi mu pogledal v obraz in se dotaknil njegovih las. Mrtvi je strašno tih; sam moraš biti z njim... in niti dihati ne smeš... če ga hočeš razumeti. Vsak izmed teh stotri-desetih bi se potrudil, da bi ti rekel: Gospod lajtnant, oni so me ubili; poglejte moje roke, saj to so roke človeka! Toda mi vsi smo se obračali od teh mrtvih; ker smo imeli opravka z vojno, nismo mogli poslušati mrtvih. Za boga, treba bi bilo, da bi se okoli slehernega padlega tlačili ljudje, kakor čebele pred vratci čebeljnaka — fantje, ženske in otroci — da bi ga za trenotek videli vsaj košček; vsaj nogo v za-vijači ali oskrunjene lase. Pa bi to morda ne moralo biti; pa bi to niti ne moglo biti.
In manvco sem pokopal; tako svečano, spokojno in spodobno je ležala v črni ra-kvi. Bila je čudna, toda ni bila strašna. Toda tole, tole je nekaj čisto drugega, kakor smrt; umorjeni ni mrtev; umorjeni obtožuje, kakor bi tulil od neznosne bole-č'ne. Midva veva to, jaz in tale orožnik; midva veva, da je v tej kramarji strašilo. In tako se mi je pričelo svitati. Ne vem, morda nimamo duše; toda so v nas ne-
smrtne stvari, kakor nagon po pravičnosti. N.č boljši nisem kakor katerikoli drug fant; toda v meni je nekaj, kar ne pripada samo meni — takele slutnje nekakega strogega in velikega reda. Vem, da se slabo izražam; toda v tem trenotku sem vedel, kaj je zločin in kaj je razžalitev Boga. Da veste umorjeni človek je kakor opljuvana in opustošena cerkev.«
»In,« se je oglasil gospod Dobeš, »so ujeli onega, ki je žensko ubil?«
»Ujeli,« je nadaljeval gospod Hanak. »Sam sem ga videl, ko so ga dva dni nato orožniki vodili iz tiste kramarije, kjer so ga, kakor se pravi, zasliševali na kraju dejanja. Videl sem ga morda komaj pet sekund, toda znova, kakor pod nekako neizmerno povečujočo lupo. Bil je mlad fant, na rokah je imel verige in je tako čudno hitel, da so ga orožniki komaj dohajali. Nos se mu je potil in izbuljene oči so tako preplašeno mežikale. Videti je bilo, da ima zelo, velik strah, teko kakor kunec pred vivirekcijo. Dokler bom živel, ne pozabim na ta obraz. Po tem srečanju mi je bilo zelo tesno in neprijetno. Zdaj ga bodo sodili, sem si mslil, nekaj mesecev se bodo z njim ukvarjali, da ga potem obsodijo na smrt. Končno sem videl, da mi ga je prav za prav žal, in da bi se skorajda čutil olajšanega, če bi se nekako izvil iz tega. Ne zato, ker bi imel simpatičen obraz, raje narobe; toda videl sem ga precej od blizu — videl sem ga mežikati od tesnobe. Za vraga nikak občutljivec n sem, toda tako od blizu, to ni bil morilec, bil je preprost človek. Povem vam, da tega sam ne razumem, ne vem, kaj bi storil, če bi bil njegov sodnik; od vsega tega mi je bilo tako tesno, kakor da bi sam potreboval odrešitve.«
Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kol tiskai narja FraD Jeran. - Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani.