Tečaj XXXIL podarske 7 obrtniške in narodne Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jeniane za celo leto 4 gold, za pol leta 2. gold., za četrt leta 1 gold.; pošilj po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr četrt leta 1 gold. 30 kr Ljubljani v sredo 29. aprila 1874. O b s e g : Vinske združbe. slovice in reki iz Istre. Predivstvo na Kranjskem z ozirom na druge dežele. (Konec.) Moj pès. (Dalje.) Mnogovrstne novice. Naši dopisi. Bosnija in Avstrija — Novičar. Pri- Gospodarske stvari. Vinske združbe. Bralcem našim je iz poročil odbora družbe kme- da je c. kr. ministerstvo kmetijstva iz znano ti j sk e zbora vinorejcev dalo tudi v slovenskem jeziku natisniti »kušnje o veliki koristi združevanja vinorejcev Kar eden vec veljá tudi tù. ne premore, zamore Na Stajarskem, kjer je (po stalnem katastru) 54.655 oralov Vinogradov, ki se pa dandanes gotovo smejo ceniti na 60.000 oralov, se je v enem letu ustanovilo sedmero vinskih družeb s 189 pravimi udi z letnim doneskom 430 gld. 40 kr. in dobili so 2495 gld. državne podpore. Namen teh družeb je: trsje po sajenji žlahnih razliČne kraje in podnebne razmere primernih trtnih plemen zboljšati , iz čistega trsja přiděláno vino umno za obravnavati in na ta način dobiček vinoreje povišati Dalje z razširjanjem koristnih znanosti zboljšati vinorejo in kletarstvo , odpraviti pomanjkljivosti in napake pri obrezovanji in sajenji trt , in poslednjič voditi enako-merno izvažanje vin. Iz vsega tega je očitno, da se vinske družbe vsem vinorejskim deželam smejo prav živo priporočati. Pravila vinske družbe. Družba ima imé vinska družba v m ima sedež v Njen namen je, prizadevati si za povzdigo vinoreje V vinskem okraju s požlahnenjem trsja in z raz- širjevanjem koristnega znanstva v vinoreji in kletarstvu. Zasajanje trtišč za poskušnjo. Prvi namen družbe je požlahniti trsj odp viti slaba trtna plemena in jih naďomestiti z boljšimi, za pridelanje vin primernišimi trtami Da se spoznajo ona plemena trt, katera so vinskemu okraju najbolj priporočati, se zasadijo poskusna trtišča, in sicer v nasled-njem redu nosti Družba določi z ozirom na solnčno lego in last- emlj kem delu dotičneg ona trtna plemena, katera se imaj v vsa- Ta i uuuuucga viu»kega okraja za poskušnjo saditi. §. o. »trošRe zasajanja trtišc m privazanja pie trtna plemena se morajo med družnike tako menskih vin v družbino klet poravná vsak družnik sam Vsak družnik je dolžan paziti na to, kar se med izrejevanjem godi na trtah, ki so mu bile izročene , m posebno se mora opazovati njih občutljivost proti mrazu in drugačnemu dalj leže godnemu vremenu ) na jih bolezni 7 7 , kdaj cvetijo in dozorijo, kako se jim gnoj pri koliko rodijo itd. Vsa ta opazovanja mora na izročiti tanko zapisovati in te zapiske družbi Take zapiske družbino vodstvo zbira ter jih shra-njuje v družbinem arhivu (pismarnici), da jih potem udje dadó, na znanje vzeti morejo , ali da se kdaj na svitlo Grozdj kega plemena se mora posebej trgati pri prešanju plemen primerno ravnati, pridobljeni mošt pa, ali v ce ga več kakor veder dati v klet, katero družba določi vsaj veder od Ko preteče let 7 odkar so trte dotičnega trtišča jele roditi, neha za družnika dolžnost, plemenska vina družbini kleti oddajati Družbina klet. 3. Da se morejo iz vsakega trsnega plemena pridelana vina prav ceniti, morajo se iz raznih poskus-nih trtišč pridobljena plemenska vina pod enakimi raz-merami umno obravnavati, da enako vrejo, se čistijo in popolnoma dozorijo. Pridelovalci imajo zato vinski mošt precej oddati v družbino klet........ali pa v drugo od družbe dolo- Čeno klet, katera je porok za umno ravnanje z vini in sicer v isti meri. kakor ; voljo tega lastnina onemu 7 kdor ULUUV I « Y LiCiJLJJU CÀ y lul y iu določuje. Vino ostane za- ga Je dal. tej kleti se bodo vina do popolne zrelosti umno obravnavala. Družba jih bode v raznih dobah razvijanja primerjaje poskušala ter jih v svojem sedežnem okraju za poskušnjo dajala očitno pokušati. Pospeševanje vinoreje sploh. Družba si poleg tega prizadeva vinorejo po- vzdigniti s poročili o izvršenih poskušnjah 7 po ob- ravnavah in pogovorih o vinoreji in kletarstvu v druž-binih zborih, kateri se razglašajo. Osnovala si bo družbino bukvarnico ter zasadila trtišče. Pridobivanje denarjev. Stroške zasajanja trtišč in privažanja ple- razdeliti, da se na vse lege in vrste mlj ter se vsako trtno pleme zasadi v raznih krajih ULI C li o iv 1 li y m v ui u^uiuu ivici puiav ua v oan. uiuaum oaui, ozir jemlje ki je bil trte za sajenje prevzel. Drugi upravni stroški se zdé nj primerna tla in lega 7 se pa plačujejo iz družbinskih doneskov, katere družba udom določuje od leta do leta. Družba si bo vendar Vsako za poskušnjo določeno trtno pleme se mora prizadevala za nakupovanje trt dobiti državno podporo. na četrt orala (400 F] sežnjev) dobro pripravlj zasaditi in gojiti ugodno. tako emlj 7 kakor je dotičnemu plemenu (Konec prihodnjič.) i HZ - z ozirom na druge dežele. (Konec.) Ko smo govorili o napravi predivoizdelovalnic, smo rekli pri tej priliki, da se ne bo poprej naše predivstvo na višo stopinjo povzdignilo, dokler ne bomo imeli pre-divoizdelovalnic, katere bi od kmetovalcev prevzemale surov lan v izdelovanje, ker se kmetovalci sami ne bodo tako kmalu poprijeli umnega izdelovanja. To veljá za zdaj, toda sčasoma, če bi se predivoizdelovalnice ustanovile, se bo pa stvar nasprotno obrnila. Izdelovalnice bodo namreč od kmetovalcev surov lan kupovale, ali pa samo prejemale v izdelovanje, in skrbele za dobro in lahko prodajo. Kmetovalci, ko bodo videli, da se pridelovanje lanú dobro splača, se bodo hitro poprijeli obilnega pridelovanja, in ker se bo lepši pridelek boljše plačeval, si bodo tudi prizadevali lep pridelek napraviti. Ko bomo pa enkrat lep pridelek imeli, takrat bomo tudi začeli lep lan na rokah izdelovati v lično predivo po izgledu Belgijancev. • V Belgiji se vse predivo srednje vrste na strojih izdeluje, a predivo lično in izvrstno, tako imenovani batist, se izdeluje vse na rokah , ker se na strojih ne dá tako blago napraviti, kakoršnega zahtevajo lični iz-delki. Koliko prostora nam je na tem polji napredka odprtega, razvidimo lahko, ako pomislimo, da so Belgijanci v tem tako daleč prišli , da prodaj aj o včasi predivo za tako imenovane Bruseljske špice funt po tisoč tolarjev, to je 1500 gold, našega denarja. Se vé da tako daleč mi ne bomo kmalu prišli, ali pa morebiti nikoli, toda bodimo zadovoljni tudi z manjšim. Ce bi prodajali na priliko funt lepega prediva na strojih iz-delanega po 30 kr., če ga pa lično na rokah izdelamo, in ga prodamo po 60 krajc. ali še draže, ali ni to lep zaslužek? To veljá pa sploh tam, kjer je dosti delavnih moči. Kjer delavnih moči manjka že za pridelovanje kmetijskih pridelkov, tam najbrže ne bi kazalo, da bi se kmetovalci poprijeli ličnega izdelovanja na rokah, drugače kakor v takem času, kedar nimajo druzega opravka. Toda velike važnosti bi lahko bilo to za tište kraje, kjer je dosti delavnih rok, pa malo zaslužka. Ravno tako bi koristile predilnice, in sicer nepo-srednje s tem, ker bi tam mnogo delavnih rok imelo zaslužek, dalje če bi bile ustanovljene z domaČim kapitalom , bi dobiček domá ostal in se kapital narašcal. Toda še več bi predilnice koristile posrednje. Predilnice izdelujejo navadne tkanine na strojih , in navadni tkalci jim ne morejo lahko konkurirati. Vendar dajejo predilnice okoli Scbonberga tudi navadno platno izdelovati bližnjim tkalcem, in v mestu samému je skoraj polovica tkalcev. Drugače pa je z lično tkanino, katera se ne more na strojih , ampak samo na rokah izdelovati, kakor delajo to prebivalci Schonberške okolice in drugih krajev. Kako lep zaslužek bi se tukaj ponudil prebivalcem naših krajev po Dolenskem, Notranjskem in drugod, odkodar gré vsako leto na sto in sto delavnih rok na Hrvaško in drugam si kruha služit. Koliko bi koristilo žanje in za vse naše produktivne in gospodarske razmere, ako bi te delavne moči doma ostale in domá koristile ! Tako bi bilo mogoče, da bi se blagostanje tudi po takih krajih povzdignilo, kjer je zdaj revščina domá, ker nimajo prebivalci se s čim preživiti, pri tem pa tudi ni nobenega zaslužka. Da to niso gole fraze , se lahko prepričamo, ako pogledamo nektere naše obrtnije, ki so se dandanes za-ćele razvijati. Poglejmo med drugim slamnato pletenje ob Bistrici med Mengšem in Dobom, kako se je razvilo v lepo obrtnijo, kjer si na sto in sto delavnih rok, Če tudi ne obilen, vendar lep zaslužek pridobiva. Premnogo je še drugih enakih obrtnijskih podvzetij, s katerimi bi si naša dežela lahko opomogla, ako bi se pri nas vpeljale. Dve prevažni podlagi moramo imeti, ako hoćemo na njih zidati narodno blagostanje, ki smo jih lahko raz-videli iz vsega tega, kar smo do zdaj razmišljevali. Prva podlaga je delo. — Le delo, pridno delo, vsa-kega po svojih zmožnostih, po svojem stanu in pokliču; pri tem pa vzajemno mišlenje, vzájemná zveza in pomoč v vsem delovanji. Druga podlaga je pa vednost, znanje in omika, vsakega za njegov posel in njegov stan , da razume vsak svoje delo , da vé, kako delajo drugi, ki stojé na najviši stopinji napredka, da zna z najmanjšimi pomočki največi vspeh doseči. To ste podlagi , na kateri se opira ves napredek in vse blagostanje. Ozrimo se h koncu našega sestavka še na en važen produktiven faktor, na kapital. — K vsakemu pod-vzetji je treba kapitala. Brez kapitala si ne moremo nobenega podvzetja misliti; brez njega bi morali vsak trenotek od spredaj začeti, in bi nikamor ne prišli. Ob-žalovati pa moramo, da pri nas še mnogo kapitala leži mrtvega ali slabo naloženega. Mnoga podvzetja bi pri nas nesla lep dobiček, ali naše ljudstvo še nima pra-vega podvzetnega duha, kakor ga imajo drugi narodji. Nikar ne pustimo, da bi naša podvzetja prišla v tuje roke, da bi mi prišli v roke tujega kapitala, ker bi nam to škodovalo v mnogih ozirih. Skrbimo, da bomo stali na lastnih nogah, in tako vložili trdno podlago blagostanja svoji domovini. Politične stvari. Bosnija in Avstrija. Kedar vladar obiše vladarja , se njegovemu poto-vanji vselej podtika kak političen vzrok. Tudi o poto-vanji cesarja Avstrijskega k Ruskému caru se zdaj še mnogo govori in ugiba, kaj mu je bil vzrok, ter kaj sta se měnila, kaj sklenila, o čem da se dogovorila, in to se tim bolj ugiba, ker dozdaj se še ni nikomur posrećilo, kaj gotovega zvedeti. Kaj sta v carski palači v Petrogradu cesarja govorila, to pokriva še skrivnostna temota. Najbolj razširjena in verjetna je misel, da so se razpravljala v Petrogradu vprašanja, ki se v prvi vrsti dotikajo Turčije, kajti pokazaio se je, daje politična potreba, da se Bosnija in Hercegovina pridružita Avstrijskemu cesarstvu ; to se zdaj skoro vsem politikovalcem jasno zdi. V prejšnjih časih so se valile krščanske vojske pod zastavo križa proti jutru, da bi rešile kristjane turškega jarma. Dandanes pa se zdé ti vzvišeni nameni v veri zedinjene Evrope ,,temni časi srednjega veka", toraj se jim le posmehujejo. Tim vec pa veljá politikovalcem sedanjega časa „materijalni dobiček." V tem obziru je pridobitev Bosnije pač važno vprašanje, in sicer gre tu „za življenje in smrt", kakor pravijo. Dalmaciji je brez te dežele, ki ji je za hrbtom, počasi glada pogi-niti; ravno prihajajo iz Dalmacije^ poročila, ki zbujajo najhujše skrbi gledé te dežele. Ce bi se zgo do vinsko pravo še kaj spostovalo, bi se lahko še povdar-jali zgodovinski vzroki, po katerih se dokaže, da bi pridobitev Bosnije za Av^trijo ne bila krivično silovito djanje ali plen vojske, marveč vse kaj druzega. Pri tem se ne sme prezirati to, v kakem stanu je zdaj Bosnija in kake so puliticno-socijalne razmere v tem delu turškega cesarstva. Zadnji dopis iz Bosnije v „Novicah" jih je že vsaj površno malo opisal. Ni več nobenega notranjega reda, le sila vlada. Tlačeni kršćanski slavjanski prebivalci se vedno puntajo in upirajo krivični sili pašev in agov (turških vladnih namestnikov) in ti jih pa v se vedno huje pri- ceh i z Nemci vreà so radi šli v vladno gostje. To tiskajo. Nezmerni zakladi, katere bi redno in umno pa je po vsem Ceskem včinilo veliko nevoljo. Da bi ilOUU 1 vy • XI V^LUVl Ui ÍJWl^iWUl y V V/ * A ^VAMV/ JLU V% 1XJ u F J i ' v • obdelovanje polja in pametno ravnanje z gozdi lahko se mladočebi nekako otresli te nevolje, so raznesli na dan spravilo gubé, deloma vzdignil. 80 zdaj v se zakopani in se deloma po- da tudi staročeh dr. Klaudi je pri ministru kosil. glas, Al spridijo, ker se nihče ne trudi, da bi jih skazalo se je, da to Kakor se iz tega vidi, je želja, da se Bosnija pri- manj i Je bila laž. Ena laž več ali si mislijo mladočehi kakor mladoslovenci. * Kazen na denarji ru bezen jeČa odstava : pné na Avstrijo in tako odpré kulturi, podprta z važ- to je vrsta kazin, ki je zadela vélikega škofa Poznan-nimi razlogi. To zahteva dandanašnji napredek v vseh skega grofa Ledohovskega zato, ker se ne vdá .......- - • ■ ■ ki rečéh, to zahteva tudi ideja civilizacije in toliko hva- Pruskim brezverskim postávám, enakim tištim, ljene humanitete, katera ne trpi v svoji sredi puščave jih zdaj delajo v državnem zboru Dunajském, ali dežele sužnjih. Izpeljava te želje bila bi dokaz pra- Ledohovsky raji vse strpi, kakor da bi zatajil pravice vega napredka in sočutja do človečanstva, čegar udje v katoliške vere, in pogumno duhovstvo in vero ljudstva Turskih pesteh zdihujejo in nimajo pravic, katere gredo škofije njegove stoji za njim, ki ga preganja sila Bis- vsakemu človeškemu bitju. Turćija pa za-nje ne bo nic markova. storila, naj storé toraj druge države ! Država pa, ki ne KJ %J \J A 4X M/^ JU j V V A ^ I ^ » ^ ^ ^ • " f ^ • m W skrbi za blagor državljanov, naj se razruši. Narodno blago. Prislovice in reki iz Istre. «r- è Cuda Mudra gospod Zapisal J. V. pestva uho (tega nečem sliŠati) > Časti (hinavstvo) * Nov red na južni in Gorenski zeleznici se je vpeljal že přetekli teden, a vodstva železnic ga ništa zadosti razglasila. Na južni železnici je prememba za Ljubljano le ta, da prihaja vlak iz Trsta zdaj 53 minut popoldnevu, a oni iz Dunaja ob treh in 27 minut popoldne. Na Gorenski železnici pa so premembe veče in za Ljubljančane neugodne. Zdaj dohajajo v Ljubljano po trije vlaki na dan, in sicer : prvi vlak se odpelje ob eni in 10 minut čez polnoči, drugi ob pol dveh popoldne in tretji po šestih zvečer. Prihaja jih v Ljubljano ravno toliko v sledečem redu: prvi ob pol svojemu m va devetem selu devetih zjutraj, drugi ob pol treh popoldne postelju pripravi (z domaćim gostoljubstvom) 9 7 lv n em ore va gajmo mu, da živi) mlj 9 ni mrtav izpod nje (poma Kmet ? ako greš graj an tebi daj grajanu, nosi mu ; ako pride tretji ob pol treh ponoći. Ta red je za Gorence ki prihajajo v Ljubljano, jako priličen, kajti če se pri-peljejo mu __ ob pol devetih v Ljubljano, potem lahko vse opravijo in odrinejo zopet ob pol dveh ali ob šestih popoldne; za Ljubljančane pa je neugoden, ker jim Pole svoje majke rano spati, kasno stati, polě tuj majke kasno možitve) spati 9 rano stati (rečejo dekletom željnim jemlje mogočost, svoja opravila opraviti na Gorenskem dnevu, kajti ponoči ob pol treh se ne vrača v enem Kada neće dobro leto potrebi se moramo stisniti) nam, moramo mi njemu Žito gre v m rekšemu : grem v malin) a člověk u malenicu (ódg Ki kera vaj t ta Tri mrázi (slane redom) jedan temu rajen (rad) v jeseni) nihče rad nazaj , posebno ker so postaje povsod precej daleč od mestov, na priliko v Loki ali Radoljci. Zlasti tištim , ki so se ob nedeljah in praznikih radi vozili v krasno Gvrensko stran , in se po starem redu vračali zvečer ob desetih, je bilo vse veselje skaženo. Vendar je zdaj, kakor poroča „Laib. Ztg.", vodstvo železnice sklenilo, ob nedeljah in praznikih spusčati iz Ljubljane torilice (ustnice) bre nejelice (vsaka usta jedó). se poseben vlak malo pred sedmim zjutraj y ki se bo Bog bi se delil, da ima brata (govore nesložni brati pripëljal nazaj desetim zvečer. tem pa je deleči se ob otačastvu i materinstvu, vâterliches und miitter- nedeljskim veselim tičem pomagano, trgovcem, ki imajo ^ 1 m « A, « m ^ « A M. - - liches Erbgut) Joh ti mudremu Joh m ej nemirni (neumnimi ob delavnikih opravke zlasti v bližnjih krajih na Go- renskem ; pa ne. mu ki ima oči, pak hodi slep po svete brum Pride bura pak popita: devojk y si bila v letě Zabavno beri I o « na li napredla, naplela, našila robe za zimo)? Bože Ako ki reče: to ce těžko p oj ti se odgo tako ? u raj Kada pride obleti X toummmmmm 9 naš mali će biti tekina ( dete bo shodilo, ko bo leto staro). Večerni podsik kaže lepo vrěme (večerná jasnina na zapad.) Vrěme se čumrdi Mk Bol prekonati (preboleti) Zahajati koga (skušati) oblači) Konati o kraj (liribec) tirati.) i kukci) imajo rožičke Raztéž (raztegnenje). Bašćak (leto staro prase) Moj pès. Smešnica, spisal J. Àlésovec. (Dalje.) Drugi dan ni bilo govora o pretečenem med nama in tako tudi dalje ne. Jaz sem pomagal očetu, kar sem vedel in znal, pri gospodarstvu, in tako je preteklo nekoliko dni. Pes se mi je pri lovu na prepelice in pe-rutnino sploh posebno odlikoval, toraj sem mu bil kmalu odpustil, kar mi je bil hudega storil. Nekega dné podím s puško in pèsom velikega jastreba, ki je že mnogo kokoši pobral; ko sem bil prvic po njem střelil, SG mi J6 ^iutiu y ua obuj ga ûc*u\ji y xvisx je jel prav pri tleh leteti. Lovsko veselje ;me žene za zdelo da sem ga zadel, ker njim in ker se vsede, pa le zopet zletí, predno ga more Mnogovrstne novice * unidan podala Cedalje blize m neki mestni zadevi se je doseči moje puške zrno, me pelje prav daleč, kake tri ure od očetovega posestva. Jaz sem se bil že nekoliko je tič ježil in obljubi! sem si bil, vtrudil, a vendar me iz Prag na j t* i xogtí Lia, Dunaj , ci jvj j c Luiuioici ona picuocuuitv knez Auersperg na obed (kosilo) povabil. In mlado- mška in mladočeska deputacija da ne grem domá, predno ga ne vstrelim. jo je ministerstva predsednik Tako ga zalezovaje se približam majhnemu gra- diću, lastnini nekega bogatega trgovca iz mesta, ki pa * 131 navadno ni tam bival, marveč poletni čas za kake o...-------------, ------~ r.......„O, lUI U* na, Oblevu I VAC* IC VCLU , ucfc je JČ4- mesece poslal svojo rodo vino tje, da je imela priliko streb mrtev, kateri nam 13 že toliko kokosi in piščet • > • « ^ • 1 • • v . • v • w • . • 1 • « . ... . . . " . ______r zdaj mi ni nič za strah da le vem da Je P- poskusiti malo življenje na kmetih in vživati zdravi __- ^ ^ rn. • A m A m * m % m m m 7 pobral. Rada bi ga viděla, ker takega velikega ropar- čisti zrak. Tik glavnega poslopja, ki pa ni bilojreliko, skega tiča blizo se nisem videla." je bil vrt in konec tega meja visokih smrek. mm* m ft _ ^ V ft - A + • V • Tu sem S tecn vam lahko vstrežem se je bil jastreb, že sam zeló vtrujen, zavil in se vsedel na vejo, katera se je bila zazibala pod njegovo težo. jaz iz srca kala. . vesel gospodičina, " pravim 7 da se je ta stvar na to stran zasu- Saj mora še tam doli pod smrekami ležati. Ob enem se čuje v grmovju vrta klic koklje, opominja- vam je drago iti za mano, ga bomo kmalu našli." Ce joče svoj zarod, da je nevarnost blizo. Tiho se pomikam jaz za mejo bliže, puško napeto idimo ! „Idimo, Jaz idimo," pravi gospodična, „mama in otroci tako zver rada videla." 7 Pri teh besedah skoči naprej 7 gospa pa gre za v roki, in ko se približam toliko, da si upam zadeti, pomerim in sprožim , ravno ko jastreb, zapazivši me, mano vedno opominjaje otroke, da naj pazijo, da jih razprostre peruti, da bi odletel; a zadet se spusti po jastreb ne vprašne ali ne vgrizne. Ťudi pes se plazi poku puške polahkoma na tla, moj pes se požene čez 0d daleč za nami, a ne upa si blizo, ko vidi moje res-mejo in tudi jaz hočem za njim. nobno oko. Pod smreko najdemo res jastreba na hrbtu Pri poku puške pa se čuje tenak žensk glas ali ležečega; bil je še nekoliko živ in molil kremplje kvi- marveč krik strahú. Da bi pomiril boječo se žensko ško ------------- — — r---------------------7 o^u, tako da si ga nihee ne upa prijeti, »a,0 skočim tudi jaz čez mejo, a ne brez slabih nasledkov stopim na vrat in po njem je, mrtev leži na tleh za mojo obleko, kajti hlače so se mi bile nateknile na ga gledajo, posebno otroci. Jaz pa mu 7 a vsi štremelj in se mi, kakor sem koj zapazil, razparale po stegnu do kolena. Hencana nesreća! Ni se čuditi, da je žensko bitje, ki je bilo na vrtu in zagledalo moškega v taki obleki in s puško čez mejo se spustivšega prej vstrašeno po strelu, zdaj srni enako v hitrosti z ze daleČ se razlegajočim vpitjem bežalo proti gradiću moj pes v strašnih skokih za njo 7 a » „bem, Atila (to imé sem bil namreč dal pèsu), sem meni!" kričim na vse grlo in žvižgam, vmes pa gospodičina, saj ni hud, stojte !" vpijem: „Ne bojte se, in ko vidim, da vse to nič ne pomaga, tečem sam za obema. Krik gospodičine in moje vpitje pa je bilo přivábilo iz gradića drugo starejšo žensko in par majhnih otrok; od strani bliža se tudi člověk hlapčeve podobe Vse to leti iz različnih krajev proti gospodi- z lopato. čini, a pès je prvi pri cilju ravno, ko gospodicina přiteče do nekega drevesa in se ga z obema rokama oklene. Atila se spne po nji gori, potem pa odskoči in jo ne- premakljivo gleda. tem pritečem jaz, brcnem pèsa, da cvileč odskoči in hočem gospodičino ogovoriti, a že je mati pri meni in hlapec z lopato ne daleč. 77 Moj Bog", spregovori mati kajti da je mati 7 to sem precej ugnil — „ali tukaj napadaj o tolovaji kar pri belem dnevu ljudi? Kaj ti je storil, Minka, govori Blaže, ti pa skoči brz po ljudi, da primejo tega člo- f uiaíiO y ti p ai oawui kjl u pu ij uui y UCÍ pnuiv/ju 1 veka! Ne, ne, tu bodi, me dve sve brez orožja a „OprOStlte, guofJCbj opicgu»uuui Jc\ej , da se opravičim. Ali se vam zdim, kakor raz gospá a spregovonm jaz 7 77 in dovolite mi 7 bojnik? a 7 y Kakor strgan capin vsaj," se jezi mati in njeno oko se sprehaja po mojih hlačah. 77 Strgan sem res 7 a po nesreći," se izgovarjam jaz; — ,,če mi dovolite, da vam vse razložim, potem mislim, da me ne bote tako oštro sodili, častita gospá. » Ci Med tem, ko sem govoril, se je bila tudi gospodičina ojačila in dasiravno je bila v prvem trenutku skrila svojo glavico na prsi matere, zapazim, da se njeno okó bo ; 7 vidé da ne skrivaj po meni ozre. Hlapec je bil treba njegove lopate, postavil jo na tla in se naslonil na-njo n Ostrašili ste nas bili na vsak način močno in pra- vice tudi nimate, po našem vrtu hoditi s puško in pèsom," odgovori gospá nekaj bolj mirnega glasú. Zarad tega se ne bom izgovarjal, častita gospá ; 77 blagovolite uiagu vuiitu del vam razložim, kako je vse to prišlo. Potem ji povem v kratkem vse, kakor se je zgodilo u 7 in následek je bil ta, da me prosi gospá odpusčenja zarad prenaglih besedi in gospodičina, zdaj brez vsega strahú, pristavi: (Dalje prihođojic.) Nasi sledki ! Gorici 24. apr Kdo Maj h ni vzroki veliki na- ne ve vpeljanja domačih kot učnih jezikov v srednjih šolah? In komu ni znano, kako je kako nedolžna je bila znana grof Coronini-eva resolucija v zbornici poslancev zarad naših slavna zbornica, oziroma gospodujoča stranka v njej Coronini ev nasvet še bolj nedoločen naredila? In vendar smo mi GoriČani tako dobri in z malim zadovoljni ljudje, da smo gosp. poslanců velikonoční teden sijajno ovácijo napravili. Ta ovacija je bila visokim in nizkim ger- manizatorjem trn v pêti. Stara 77 Presse" je přinesla o tej reči, v katerem se tendenciozen telegram in popis ovacija podtika „Italianissimom" in je C. marsikatero naslovom „Ovaduhi" 77 dobil. ,,L' Isonzo" je pod # zausnico ojstro r a va nje dne t. m. s hudim denunciatornim dopisom „iz Gorice"7. Povod dopisu je to, da je naše mestno starešinstvo v preojstro bičal omenjeni dopis in njega name-Na to je prišla „Triester Zeitung" od 21. seji od 15. t. m. eno-glasno skleailo, poslati poslanců grofu Coronini u zahvalnico za resolucijo sproženo v „Triesterčinega" dopisa državnem zboru. Glavne točke so : Na čelu demonstrantov za Coronini-a je župan Pe-rinello, ali za njim stoji dr. Deperis , za Deperis-om Pa.. tacijskim „Comitato znani Favetti, kateri poslednji je v zvezi z agi- italiano" v Trstu (ki pošilja adrese v Rim in prosi za združenje italijanskih avstrijskih okra-jin z Italijo). Ves strup pa je nakidal „Triestercin" do- pisnik na konec svojega sestavka, kjer od vlade energično zahteva, da naj ne le šole, temveč tudi niže ljudstvo določno ponemčuje. Ce pa res vlada namen ima, deželo ponemčiti, pravi dopisnik, naj se tudi nikar ne ogiba sredstev, s katerimi edino le se dá oni namen do-seči. Ta sredstva pa so (po dopisnikovem mnjenji): Proč z vsemi domaČimi učitelji in profesorji; na njihovo mesto naj se pošljejo nemški možje in vodstvo šol naj se izroči liberalnim nemškim rokam ! ! Italijanski in slovenski profesorji naj se prestavijo v take kraje 7 kjer ne bodo imeli tal za narodno rogoviljenje! ! To je najhujše, kar so kedaj tuje i iz Gorice pisali. Za danes se vzdržujem pojasnil in obširnišega modrovanja 0 tem Isonzo" ni na vsak način predrznem pisanji imel še časa dostojno Zadnji d zavračati „Triesterčin" dopis 7 v naglici ga samo s par besedami opisuje; pa pozna se opisu, da mu sape zmanjkuje ; tako je pisalca oni dopis *) Grof Coronini sam je tudi v Presse"«i varj al. dopisu ugo- Pis, 135 razkačil. Govori se, da bode tišti Goronini-u ovacijo, „Triesterico" so jako razburjeni, vendar pa razne stranke ovacijo in odbor, ki je napravil tožil. Devet do deset kolôn v „Isonzo"-u je bilo včeraj na- Narodni krogi polnjenih sè samimi sestavki in dopisi, ki obravnujejo oni dopis v „Triest.". Med temi spisi v „Is." je tudi njene nasledke vsaka iz svojega stališča sodijo in si- dolga obramba napadenega Kar. Favettia. Odbor tuacija ni nikakor še prav jasna se bodo pričele 29. dne t. m. mestne volitve. tacih okolnostih za Coronini-evo ovacijo je že položil tožbo proti Jutri » Trie- bo neka skupščina volilcev; sklicala sta jo dr. Pajer znamujejo). stercinemu" dopisniku (katerega tukaj vsi po imenu za- in bar. Ritter, ki snujeta konservativno-liberalno stranko Vreden sicer ni, da se mu po ćasnikih čast proti 71 lsonzo-"vi stranki. Kako je z vlado in kat.-kon- > jerjem izkazuje; pazljivosti vredna je stvar le bolj zavoljo tega ker mnogi sumijo, da za tujim dopisnikom kak ime-vlada gre menda s Pa- niten patron tiči. Nekateri trdijo, da je bil tudi Borba je do sedaj še tiha in spodobna, pa „Triesterčin" dopisnik sinoči med dr. Pajerjevimi po- servativno stranko, ne vem še; Nekaj prav vabljenci, pa se brž ko ne motijo. Občno pozornost žile se na vseh stranéh vse napenjajo hvalevrednega sem izvedel od tukajšnjega aristokra- je vzbudilo v včerajšnj tovs&ega kazina pri gledišči. Napravilo je to dru- dr. Deperis-a do viteza Vilh. Ritter-ja v zadevi em ,Isonzo"-u odprto pismo štvo pred kakima 2 tednoma sijajen koncert z vstop- volitev. Vzrok ima neki to satirično pismo v ondanjem nino na korist ubozim učencem srednjih sol. Po pogajaoji za3tran združenja Pajerjeve in „Isonzou-ve odbitih stroških je ostalo Čistih 180 gold., katerih polo- stranke. Vilh. Ritter je Pajerjev tovariš (ne baron vico je realka. dobil gimnazij ) drugo polovico pa je přejela (Hektor) R., kakor sem v prejšnjem dopisu rekel). Ali pri nas mora vsako veselo novico katera Kdor ljubi živahnost v javnem življenji, počuti se zdaj žalostna ogreniti. Od Vél. noČí sem moram že drugi in v Gorici prav dobro; a blagor mu, kdor te homatije skoraj tretji umor v črne bukve zapisati. V Ločniku je někdo neko ženo, s katero se je bil zbesedil, vstřelil procul a negotns Hrusice v Istriji 23. aprila. iz tičje perspektive gleda. K premnogim do- (pa ne na smrt, in jo žena menda unese) ; v Orehov- pisom značajnega lista Vašega v žalepolnih črticah o ljah (pri Mirnu) pa je 19. t. m. nek Karol Peršič on- strastnem pocenjanji Kočevskega c. kr. okrajnega gla- dašnjemu kmetu Cotić u trebuh prereza!, da je drugi dan umri. Poslednja nesreća je tem grozovitiša, ker je in varja slovenskih 7 C. po nedolžnem do tega přišel. Hlapec njegov namreč veselejši dopis ,ove baže" ljudi drugih pokraj inah, nate kraje v po vseh je bežal pred PeršiČ-em in 2 njegovima tovanšema so (vsi 3 pijani) zabtevali od njega „fantovšcino". spodar mu pride dvoriščina vrata odpret ki Go- drage ,,Novice" pali gotovo iz naše sicer tužne Istre, ter označite svojim bralcem moža, kateri ima eni in isti važni poklic ? m ne vem stoji tudi na ovi stopinji, kakor Kočevski glavar; vseskozi za občni bla- 5 u v ui looiua v lata uu|;ict , iu , U o vvšlu da tudi UlU je uaiu^guv , orvi ugu «o&oauui ctc z nožem na-nj, namesti na hlapca! (Oba gor naroda, med katerim živi in kruhek jé naloženo, skrbeti kako, plane P. 7 ki omenjena kraja sta v okolici Goriški, blizo eno uro od pa za tod.) Toploto imamo že kakor meseca junija Polje 7 7 služi štuje. da ga ves slovenski narod pozná in blaženo spo-Ta gospod je naš vseskozi občespoštovani c. k. sadje in vinogradi jako lepo kažejo. Danes je pretila okrajni glavar g. Anton Fegec na Volovskem. Meseca in priletela že toča, na zadnje pa je prišla le dobra oktobra 1870. leta přišel je v naš okraj iz malega Lu- ploha dežja. Gorici 26. aprila. šinja (Lussin piccolo), pa v kratkem času pridobil si je Razvedrilo se je na našem ljubezni, zaupanja in spoštovanja sploh od vsega občin- stva. Gotovo se mora reči, da nij ga člověka ki bi mestnem nebu: situacija je jasna. SinoČni posvet(?!) po dr. Pajerji sklicanih 85 volilcev in včeranji „Isonzo" ga ljubiti in spoštovati ne mogel. Njegovo obnašanje nam vse pojasnujeta Nekateri merodajni voditelji do viših ali nižih stanov je toliko prijazno, krotko, mi- u mestnih (politiško-narodaih) strank so bili poskusili oni roljubno, postrežljivo, sicer pak natančno in vseskoz pravično, da sploh se sliši med vsem ljudstvom : ,,ena-cega poštenega glavarja ga gotovo v celi Avstriji ni. Dasiravno je bolehen, deluje prav po čebelsko in mrav-ljinsko: hitro, natanko in pravično. Občni blagor, sreća za njim je stala vlada s krdelom vdanih jej uradnikov in korist je njemu v službeno vodilo, katero tudi djan- dan nekako združe nje „Isonzo" ve in tište srednje liberalne stranke, ki se je „avatrijsko-liberalno" imenovala in poslednji dve leti s „kleri-kalci" glasovala. Voditelj jej je bil Pajer; ž njim ali in penzijonistov. Kakor se je že naprej vedelo, da se zgodi, ločil se Je P. 7 kar 7 in servativne stranke žanja njegove in neki osebi razb ila Je nekaj časa, od sko zvršuje v vsem svojem okraji. njegovi pisarnici katol.-kon- uraduje se v hrvaškem, slovenskem, nemškem in laker se je poskušnja pribli- škem jeziku, kar zadosti spričuje, da je žlahnega zna- stranke na Čaja. Slava mu! Bog naj mu poděli zdravja in mnogo drugi vrsti naj mi bo dovoljeno spo- naprednjaške „Isonzo"-ve osnoval je „cum permissu su- periorům" samostalno „konservativno" stranko. sicer menda „liberalno", On jo imenuje gatnega vpitja „morte ai pre ti veselih dni ! minjati se tudi našega obcespoštovanega nadžupana pa brez obli- Fr. Šabeca, trgovca Podgradom. Lani osorej bii in „I3." jo kličejo „morte ai tedeschi", je izmed 30 odbornikov kot občinskih zastopnikov eno- konserva- glasno za nadžupana obširne obcine v Pogradu voljen. ali nasprotniki njegovi v tivnoa. „Konservativni" pa so Pajerjevi privrženci v Njegov značaj podoben je resnično spomladanski vijo- tistem smislu, kakor na priliko naši svojem včerajšnj em govoru ministri. lici 7 ki med trnjem raste v šamoti in tihoti in nje P. med drugim rekel, da „klerikalci" so dovolj zasto-pani v mestnem starašinstvu, treba, da je še drugih in „poštenjakov so že zadosti mogočni tudi svoj časnik in značajnih novi mestni dvorani) je duh vabi popotnika, da jo poiše in vtrga. Svoj težave- poln posel nadžupanijski prevzel je le zarad domoljubja, da bi občinski blagor po vsej moči pospeševal, in to 7 mož" poiskati. „Klerikalci brezplačno. Kakor nadžupan, pošten in vseskozi spo- misli P. — „saj imajo že štovan je tudi kot trgovec Podgradom. Njegova z raz-svojo tiskamo"! Namen si- nim blagom obložena štacuna slovi po svetu zarad pra-nočne volilne skupščine je bil ta, da se je izvolil vo- vične robe, cene in vage. Mnogo trudapolnega opravila imel je do zdaj s 108 nesrečnimi osebami, katerim je imenu lilni odbor za agitacijo in postavljanje kandidatov. III. volilnem razredu pa Pajerjev odbor (obstoječ iz 12 ogenj 7. decembra 1873 1. vse imetje vničil. volilcev) ne postavi kandidatov, ampak hoče prepustiti ovih zahvaljujem se mu prav gorko, termu vskliknem: bojišče klerikalcem in skrajnim liberalcem. — Razdra- „Slava mu!" Le tako naprej! — Spomladanske dni leženo je pa naše mesto ne samo zavoljo volitev, temveč tošnje imamo res lepe. Sadna drevesa začela so cveteti da je veselje. Ozimina je izvrstna, ako ne bode je tudi zarad znanega dopisa v „Triester-Zeitg."-i. (í 7 suša 136 zatrla. Bog ne daj se letos slabe letine, zakaj revšČina je presilna, draginja velika, davki neizmerni, zaslužka pa nikakoršnega ne. — 13. dne t. m. ob 11. uri ponoči umri je pri svojem dubovnem gosp. bratu, kaplanu v Podgradu, gosp. dr. Jožef Rogač, duhoven Ljubljanske škofije v pokoji. Pomagal je vse dni velicega tedna v farni cerkvi v Hrušici opravljati cerkvena opravila. V torek po Véliki noči, ko je odmaševal, je zbolel in Čez malo dni je umri. V četrtek 16. aprila imeli smo lep ali žalosti poln pogreb v Hrušici, h kateremu se je zbralo iz obširne okolice 10 duhovnikov, izmed teh trije iz Trnovske dekanije. Iz Unca 25. aprila. — Zahvalo izreka podpisani učitelj g. Andrejů Ne tu, posestniku na Kokrici nad Kranjem, zaradi 400 hruševih divjakov, katere je šolski drevesnici na Uncu podařil. Ivan Poženel, učitelj. Iz Scnožeškega okraja 26. aprila. — Vsa pretekla leta ni bilo tukaj take velike revščine, kakor je sedaj, ker ljudjé tako rekoc koprné glada; vendar nikdo več se ne spomni na nas. Nadejali smo se, da nam bodo cestna delà od novo pričete Kranjsko-primorske državne ceste od Senožeč proti Divači kak zaslužek dala, za kar smo tudi pri si. deželni vladi prosili. Od lanske jeseni naprej se je zmiraj dobrohotni glas celó od kompetentnih strani čul, da se bo ta cesta za olajšanje našega revnega stanja pričela, in da bodo to delo izključ-Ijivo delalci iz Senožeškega okraja dělali. A vse obljube so ostale ne le obljube, ampak tudi zmote, ker bi se bil marsikaki tega delà čakajoči delavec kam drugam v delo podal in ne tega delà čakal, katero se je ljubljenemu Ciču Lončariču med štirimi zidovi brez vsake javnosti z vso brzostjo izročilo, ter po našem mnenju državi in nam stradajočim škoda uzročila; ker Cič gotovo tega delà po tej skriti poti pod cenilnim kupom prevzel ni, katera tudi večidei s svojimi čiškimi ljudmi delà; a mi ga moramo gledati ali pa prav cenó delati. — Ker ravno o tej cesti govorimo, kateri se vsak člověk čudi, in mi se tudi čudom čudimo, da je si. vlada to cestno črto potrdila, katere ne bo živ člověk ne z vozom, še manj pa pes rabil, naj tudi resnični popis te ceste v lanskih „Novicah" št. 25 iz Divače omenimo , katerega je lanski „S1. Narod" hudo bičal, vse v laž stavil in celó nedolžne osebe prijemal, a le- tošnji Jurčičev „Narod" ga pa v svojem listu štev. 90 od 22. t. m. popolno potrjuje ter sam sebi čelo bije. Čeravno so naši nasprotniki kasneje kot mi pregledali, nas vendar veseli to , da so resnico pri nas našli, kar se jim bo še velikokrat prigodilo. — Kakor se čuje, so se dotične Primorske in Kranjske občine proti omenjeni cestni crti pri c. kr. ministerstvu pritožile, a Čič Lon-čarič se za to ne briga, ampak cesto naprej delà, ter po 10 — 12 gold, na seženj čistega dohodka v svojo mavho spravlja , in se sam nam in si. vladi posmehuje rekši: „ova put je čudna, kao jedna božja put!" Iz okolice Ljubljanske 27. aprila. — Zoper Ljubljansko davkarijo sem slišal in bral že več pritožeb, naj se tudi jaz oglasim z eno. Dasiravno sem bil svoj davek za premeščenje ali prav za prav za vmeščenje na novo mesto že davno pošteno odrajtal, dobim te dni urađen ukaz, da se mi je izkazati pri Ljubljanski dav-kariji z uradnimi pobotnicami, da sem že davek plačal. Kaj je to? si mislim. Ali morda gospodje davkarski uradniki mene skušajo? Nemara bi bili res v stanu za-htevati enkrat že plačani davek od mene , če bi bil na priliko potrdilna pisma zgubil! — Brž grem k predalu, kamor shranujem važnejša pisma, in najdem uradno potrdilo o plačanih davkih , s katerim se odpeljem v Ljubljano in izkažem , da sem res že plačal. — Na ta način bi bilo — se ve da — zdaj vse v redu, a kdo mi povrne stroške, katere sem imel pri potovariji v Ljubljano, kdo me odškoduje za zgubljeni Čas? Ali je to pravično, da se člověk, ki je svoj visoki davek pošteno in o pravém Času plačal, nadleguje po c. kr. uradnijah? Cemu so li dobro plačani uradniki v pisarnici, će ne zato, da zapisujejo, kar se jim placuje? Cemu je tista velika knjiga, če se ne zapisujejo v njo plačani davki? Po kaki pravici pa davkarski uradniki z davki že tako preobloženim državljanom stroške za potovanje nakladajo in jim tako denar iz žepa eskamo-tirajo? Kako pride tak državljan do tega, da mora na svoje stroške popravljati napake uradnikov in zavoljo njihove nemarnosti ali lenobe plačevati nov davek na času in denarju? Kdo mi bo dal na ta vprašanja odgovor ? Iz Ljubljane. — Danes teden je že napovedani občni zbor družbe kmetijske; pričakuje se, da tudi iz dežele pride mnogo udov. — (Iz seje deželnega odbora 24. aprila.) Slovensko pisano latinsko slovnico prof. o. Ladislava Hro va ta na Novomeški gimnaziji je deželni odbor v smislu sklepa deželnega zbora od 9. januarija t. 1. prevzel v založbo deželnega zaklada. — Sklenilo se je, da se še letos stavi baraka (lesena hiša) na vrtu Ljubljanske bolniš-nice za bolnike z nalezljivimi boleznimi. — Sekun-darjem v deželni bolnišnici se iz službenih ozirov ne dovolijo opravila sodnijska. — Vloga županstev Videm, Podgora in Kompolje zastran vžitka mežnarske njive se izroči deželnemu šolskemu svetu v obrav-navo. — Knjižici: „V mali obliki na svitlo dani zakoni in ukazi o ce s tnih zadevah", katero dobé cestni odbori in županstva brez plačila, se je cena postavila na 40 kr. ter se bode ta knjižica dobivala v pisarni deželnega odbora. — Gosp. Lašan, c. k. vladni svetovalec v pokoji, se tedaj za gotovo vsede na županski prestol Ljubljanski, izpraznjeni po gosp. Dežmanu. Tako je sklenil klub kazinski. 1 — (Odbor Matice slovenske) ima sejo 6. maja. Vrsta razgovorov mu je določena tako-le: 1. Prebere in po-trdi se zapisnik 29. odborové skupščine in 9. občnega zbora. 2. Prebere se zapisnik o skrutinovanji volilnih listov pri 9. občnem zboru oddanih. 3. Poročilo odseka za pregledovanje računa za čas od 1. julija 1872. do 1. julija 1873. leta. 4. Poročilo tajnikovo o sprejemu novih udov in o drugih važnejših stvaréh. 5. Volitev prvosednika, njegovih dveh namestnikov, blagajnika, pregledovalca društvenih računov in dveh kljucarjev. 6. Volitev odsekov. 7. Sklep o knjigah , katere naj Matica izdá za 1874. leto. — V pravdi gosp. fajmoštra Jarca iz Dola zoper vrednika „Ljublj. Tagblatta" je viša sodnija v Gradcu na pritožbo gosp. fajmoštrovega zastopnika dr. Ahačiča zavrgla razsodbo Ljubljanske deželne sodnije. Reč pride zdaj pred državno sodnijo na Dunaju, ki bode 30. dne t. m. razsodila, ali je bila Ljubljanska deželna sodnija kompetentna za to pravdo ali ne. — Gosp. kanoniku Juriju Grabrijanu v Vi-pavi, ki je letos že 74. leto svoje starosti dopolnil, pa vendar še povsod , kjer gre za poduk in blagor našega slovenskega ljudstva, z neutrudljivo marljivostjo delà, in si pri vrtoglavih napadih naših „mladih" olikancev po vsi pravici misli: „gospod, odpusti jim, saj ne vedó, kaj delajo" — je te dni mnogo častiteljev njegovih in rodoljubov iz Ljubljane, posebno „Sokolcev", katere je o Času Vipavskega tabora dvakrat z največo gostoljub-nostjo sprejel v svojih prostorih, poslalo lepo izdelan „album" s fotografijami in najgorkejimi vošili k njego- vemu godu dne 24. t. m. < 137 - — (GospodiČino Eleno Pesjakovo) v gledališču Ka-selskem odlikujejo kot izvrstno pevkinjo. Nedavno je v operi „Faust" kot „Margareta" očarala občinstvo s petjem svojim in igranjem. — (Izleti mescanov na goré) so se že začeli. Preteklo nedeljo so šli štirje slovenski hribolazci na goro Uôko (Monte Maggiore) tik Reke; kaj več o tem po-tovanju po vemo drugi pot. — (StariŠij varujte otroke !) V Ljubljani je přetekli teden napadel pès nekega otroka in ga tako oklal, da bo težko pri življenji ostal. Iz tega se vidi , kako nevarno je otroke puščati brez varha iz hiše. Kazni vredni pa so tišti, kateri svoje pese, Če so jim že potrebni , spuščajo na ulice, da se tam okrog klatijo in strašijo otroke, če se jih že sicer ne lotijo. So pa tudi nekateri, ki si gleštajo brez potrebe velike mrhe in jih spuščajo na ulice. Take bi mi priporočili pozornosti mestne policije. — (Slovenske pripovedke iz Motnika) se dobivajo, kakor nam pisatelj naznanja, v Ljubljani pri J. Gion-tiniju, v Celji in v Gorici pri Soharju po 10 kr. Kdor si pa 50 iztisov naroči pri zastopniku banke „Slovenije" v Motniku, jih dobi po 5 kr. — (Odgovor dr. Zar niku na spis v „Narodua 26, dne t. m.) Jaz se nikdar nisem nadjal, da se Vaši Debelosti zdim za zgodovino tako. važna oseba, da se Vi sami potrudite, pisati mojo biografijo, ko še živim, v nekaterih odlomkih , ki se Vam posebno važni zdé. A pripetilo se Vam je, kar se sicer lahko pripeti „piscem", kateri bolj s crnilom strasti, kakor s crnilom resnice pišejo, da ste — gledé mojega životopisja — ne le nenatančno, temveč tudi — naravnost rečeno — lažnjivo pisali. Nenatančno je namreč, kar veste po-vedati iz tište dôbe, ko sem jaz študiral. Naj Vasi s Svojim „emboinpointom" jako zadovoljni Napihnjeno s ti dam nekoliko zanesljivih dat, katere utegnete rabiti, kedar se zopet pripravite k pisanju moje biografije. — Ko sem bil v Kamniškem samostanu kot učenec tret jega in četrtega normal nega razreda, sem celó v kuhinji krožnike umivai in brisai in létal bos in goîorok po mestu, in ko so želeli po skušnji gospodje v jedilni sobi videti prvega přemijanta, jim je vodja gosp. O. Generos rekel, da ravno v kuhinji krožnike umiva. To je gotovo pikantno za Vas, kaj ne? — Na gimnaziji v Ljubljani sem — kar Vam gotovo tudi ne bo znano, sicer bi bili porabili to kot zanimivost v zadnjem popisu moje mladosti — po kuhinjah obědoval s kršen-cami in hlapci vred, kajti osoda me ni posadila v gorko gnjezdo, kamor bi se mi bila hrana nosila. Iz lastne skušnje Vam bo morda znano, kako prijetno je studiranje s praznim želodcem, brez knjig itd., kajti tudi Vaš oče je ceste pometal, kar pa za Vas ni sramota; zato sem bil pa prisiljen iskati postranskega zaslužka, katerega sem si pridobil s tem, da sem — kar je, se vé da, pregrešno — délai naloge za vso gimnazijo in sicer v peti šoli že za osmošolce, katerim sem celó maturo delati pomagal. Ko sem bil pa v šesti šoli po nekem še zdaj na Ljubljanski gimnaziji učečem profesorju pri tem delu zasaČen, so vsahnili mi vsi viri, nisem imel ne obleke, ne hrane, ne stanovanja več, in zato sem moral izsto-piti, ne pa, kakor se Vam poroča, zavoljo tega, ker sem se bal „drajarja". „Drajarji" takrat niso bili še tako navadni, kakor zdaj, vjel ga je le nek člověk, ki je zdaj največi Vaš prijatelj in v opravičenem sluhu — že veste, kaj mÍ3lim. Potem se mi je slabo godilo ; brez stanovanja, brez zaslužka sem si hranil življenje na tak način, kakoršnega še Vam ne privosčim. Spal sem — ne le po leti kakor Vi pišete, timveč tudi po zimi — v hosti „pod Turnom"; na Gnjezdovim biljardu pa vendar nikdar ne, kar Vi trdite, kajti znano Vam bo , koliko se plača od biljarda le za eno uro; za denar, ki bi ga bil moral plačati za porabo biljarda 5 ali 6 ur, bi bil lahko v najdražjem hotelu v najmehkejši postelji spal. Pa Vam še ni vse znano. V istem času tudi po 3 do 7 dni nisem nič gorkegajedel. Tega ne pozabite, kedar boste zopet pisali moj životopis! To so politični grehi, kaj ne? — Zdaj prideva do neresničnosti — kajti laži pisati Vam Vaš „blagi" značaj ne dopušča. Pravite v „Narodu", da sem jaz potem někam v Ipavo šel in od tam dopisoval graški „Tagespošti" Slovencem zabavljive članke, po katerih sem se največemu sovraž-niku dr. Bleiweisovemu, dr. Issleibu, tako prikupil, da me je sprejel v vredništvo „Laib. Ztg.". To se je pa Vaši Debelosti krivo poročalo, kajti da bi se nalašc lagali in me iz slabega namena natolcevali, tega ne ver-jamem. Pisal sem v „Tagespost", to je res, a to, kar sem že prej v „Laib. Ztg.", namreč pripovedke in po-potne popise za „podlistek". Da se pa s tem nisem mogel prikupiti dr. Issleibu, se bo tudi Vam morda verjetno zdelo, če veste, da takrat (leta 1867) Issleiba že več v Ljubljani bilo ni, in jaz res nisem nikdar pri „Laib. Ztg." bil ud vredništva, kar Vam bo g. Bamberg lahko pritrdil. Da sem bil pa — kar še Vi morda ne veste — v Kleinmayerjevi tiskarni korektor, to je, popravljalec tiskarnih pogreškov, tega se ravno toliko sramujem, kakor Vi na pr. tega, da ste bili pri slabo znanem Rauchu učitelj, kajti meni je bilo to za sedanji posel koristno, da sem se navadil branja korekture. — Kar Vam tu podam za porabo, kedar se Vam bo zopet poljubilo pisati mojo biografijo, je vse zanesljivo, tudi že splošno znano, toraj se Vam ni bati, da bi Vas kdo lažnjivca imenoval, če to posnamete od besede do besede. Kar sem pa pozneje délai, to je znano po vsem slovenskem svetu, ni mi treba bahati se s tem, „da imam kaj pokazati"; bahajo se navadno ljudjé, kateri nimajo ničesar pokazati, kakor na pr. Vi, če ne boste hudi. Vi, ki porabite vsako priliko, da hvalite samega sebe (tako ste se na pr. predlanskim, še predno ste bili odstavljeni od starosta pri „ Sokolu", javno na odru v čitalničini restavraciji širokoustno ba-hali, kako Vas je častil nek kmet, kar se je zbranemu občinstvu že ostudno zdelo), morate pač imeti zavest, da, če bi se ne hvalili sami, bi Vas nihče ne hvalil in to po pravici, kajti ni ga člověka, ki bi bil svoja politična načela tolikokrat in vselej z drugo barvo „pre-štrihal", kakor Vi. Le spominjajte se programa, katerega ste v Trebnjem javno podpisali, in primerite ga s svojim sedanjim postopanjem. Ali se še spominjate, kako ste nekdaj dr. Raz lag a, ko je nastopil to pot, na kateri je zdaj, imenovali javno „narodni skandal"? Ali bi ne morali, če bi hoteli doslednji biti, zdaj samega sebe ravno tako imenovati? Ali imate Vi sploh še kak program?? Nobenega, Vas goni zdaj le strast in sovraštvo do g. dr. Bleiweisa, pa tudi do mene, ker morda mislite, da sem Va3 jez od banke „Slovenije" spravil, katera se Vam je zdela molzna krava. Toda jaz Vas nisem proč spravil, timveč Vaša 8amopridnost; hoteli ste s svojim prijateljem Treuen-steinom prehitro obogateti. — Lahko bi Vam naštel še dolgo vrsto političnih grehov — pa ne takih , kakoršne naštevate Vi meni, toda naj bo, ne zdi se mi več vredno, po šegi starih bab se pričkati s takim človekom, kakor ste zdaj Vi, ne gledé na to, da ste tudi Vi le „šribar." Hvala Vam pa sicer lepa za — čeravno nenatančne in neresnične — crtice iz mojega življenja, hvala Vam zato, da ste mojo biografijo še prej spisali, kakor biografijo dr. Tomanovo, katero spisati ste se ob svojem času zavezali. Samo svet menda ne bo s tem zadovoljen, da sem Vam jaz več, ko dr. Toman, toda s svetom sami rajtajte! Gledé priimka „pavijan", katerega 133 meni ponujate, pripustim na ju poznajočemu občinstvu, stopnikov v državnem zboru, naj ono razsodi, kateri izmed naju je tej živali bolj in podoben KoneČno Vas Vaša biografij se opozonm na to da Vošnjak, zadene tu manjsa Ljudi } kakor Pfeifer krivda, ker težko , da moje malenkosti v ..Narodu Je ; raz ža- bi bila zmožná, premisliti vse politične nasledke takega in da bi Vam , ako bi se ne bili za nedolžnega lahko početja. Al Razlag! Mož j ki se je večkrat ponašal skrili odgovornega vrednika „Narodovega" skrili, jaz dal priliko, par mesecev na Žabjeku v hladni samotni konservativnim in katoliškim prepričanjem, ki „vse za vero, i izbici, v kateri sem jega ? nmvu ouui JclZ mj\j uhj iiiaiu vjupuuiu uu o vu* Liai ua voc j - uc ic^a godovinskega pisanja. Toda jaz sem dobra duša dvornega svetnika Kljuna ze bil se malo odpočiti od svo- narod čez vse s svojim je tolikokrat ponavljal slovensko geslo : dom, cesarja!" in na več taborih se rotil, da ljubi svoj če tega moža zasaČimo na kolovozu in noČem, da bi nedolžni „Narodov" urednik plačo pre y ali ni to najostrejša ob- jel sodba, ki se zamore izreči o „mladoslovenski" taktiki? ) katera Vam gré. Tedaj naj bo! Dobro se imejte! Enako Dalmatincem in Rusinom tudi „mladoslovenci" v državnem zboru do zdaj niso vjeli še trohice za svoj narod in tudi ničesar dosegli ne bodo. Na Dunaji so Jak Alé ljar-baron Tomanové (Slovensko gledisce.) Alešovč burka „Cev ad nj polnila na prid gosp. Kajzelj gospé nedeîjo vse prostore našega Talijnega trabanti, žalostné figure statistov, ki se postavljajo na sprednji konec le takrat, kedar hoče ministerstvo poka- češ hrama. Gosp. Kajzelj s svojo komiko ni připustil, zati par eksemplarov državnozborskih Slovencev da bi se bila veselost vlegla, gosp. Nolli pa je zlasti da so tudi oni pri hiši. Ce bi pa utegnili kaj za z novimi, hranilnico, mestni odbor Ljubljanski in neka tere druge nerodnosti šibajočimi kupleti zbudil živahno „Vaterland". zahtevati, se nihče ne zmeni za nje << Tako ploskanje; nekateri „mladiči" pod vodstvom dr. Z sodi ! Naj mu „Narodovci" rekó , piše da krivično ka so sicer skusili napraviti škandal Noll tike přijel yy Národové y ker je gosp (.Mlatilnice, Žitne velnice in Čistilnice) se dobi- y P pravično občinstvo je zadušilo sikanj zarad gledališke kri- vajo v podkovinski šoli pri g. S kale tu na Poljanah. in zviz- ganje njihovo z donečim ploškom V prvi igri „ čakalnici I. razreda" sta ekscelirala gosp. Schmidt in kakor še malokdaj , občinstvo ju '■M MËÉÊMje Novicar iz domaćih in ptujih dežel. gospá Tomanova, je tudi obsulo z gla* dobila pri nastopu tri vence in en pohvalo. Gospá Toman Iz Dunaja. Prvi dve „verski" postavi romate iz zbornice gospÔ3ke v zbornico poslancev, in odtodi pa tudi venec. Prihodnjo nedelj sop y bo gosp ^ adnj stava letošnje saizone in sicer na korist znanega intri Kajzelj zopet v zbornico gosposko, ki pa se nazadnje vkloni ■ pred volji poslancev. Tako se je zgodilo s prvo postavo in tako se ganta gosp. Kocelja. Igrala se bo po sloveči igri „Der Goldbauer" poslovenjena igra „Nasledki skřiv bode zgodilo gotovo tudi z drugo i v kateri nostne prisege u Tudi temu igra (Pobirki iz Časnikov.) Ko so ,,No želimo poln kritikovale postopanje v državnem zboru Dunajském ) glasil ski zbornica gospôska hoče dva popravka. Zoper to postavo sta zopet tehtno govorila dva škofa-kardinala : vitez Rauscher in knez Schwarzenberg; al glas vpijo- v zbor- postava hiso ^■■■^■HHmmii unidan čega v puščavi bila sta njuna govora In V ze Vošnjaka in dr. Razlaga nici poslancev tudi tretja „verska" postava Je se Jurčičev o samostanih (kloštrib) sprejeta, kateri je celó yy Narod" po svoji navadi tako neotesano pobalinsko in dr. Razlag bil poročevalec in zagovornik. Ustavoverci i rw tr\ n m rr ✓-v ^ ^ M rv rr * d~k r\ C C i n wi rM 1 /\ /I mm rwi -X /\ J 1 ^ 1» ^ m ^ ^ 1 ^ Íř, X ~ 1 1 J ! _______il ___î____I ! ,J ___X— 1- ~ laž nj y yy Novice' mogle drugače, da so leskovco so nalašč si v roke vzele in časnikarske bandite našeškale, kakor jim tudi „mladoslovenca" privzeli, da svetu ka- gré Laž nj y> pravimo Narod" ogreval obrekovanj kajt ne samo y da zejo i da med nemčurji in mladoslovenci v liberalizmu Je celó za pisalca ali narekovalca dr. Bleiweisa, proglasil onega Članka „No- ga vičnega", ki je kritikoval dr. Vošnjaka in tovarše nj gove Ono obrekovanje zavračati nesramna laž časa že edino weis pisalec vračati, kajt .Ie y ki y gnjusi se nam y kaj in brezverstvu ni razločka. Dr. Razlag se je zeló lovil in se v začetku govora svojega izgovarjal s tem , da samostanska postava se ne dotika vere. Nam pride na misel mož, ki je rekel, da je suh goveji jezik tedaj postna jed, in se sme tudi v petek jesti. riba In y mi- J° cd škandalov živi „Narod" prežvekuje, ki več nister Stremajer je bil z Razlagom tako zadovoljen dr. Blei- da je sam opustil govor, na katerega je bil namenjen y da pa stavi. Namen teh vrstic morebiti mislij onega članka , tudi tega ni nam treba za- Jurčič Jurčiča v „poslaném Ta „samostanska" postava ni še popolnoma grob klo- sam na y takim rodoljubom y ki ploh ^ , da aj i m e n i t n e j š a dva federalistična časnika „Politik" štrom , koplje jim ga pa že. In dr. Razlag se dá y da „Novice" dr. Vošnjaka in mladoslovence enostransko in krivično sodijo, kazati y rabiti za grobokopa samostanov , ki so družba vernih katoličanov, ki večidel opravljajo duhovno pastirstvo ali oskrbujejo šole, človeštvu na korist, nikomur na škodo! m „Vaterland prav isto trdita kakor „Novice". Čujte s/ Nedavno je „Politik" „mladočehe" hudo prijela, rekoč, da če bodo šli na tej poti dalje, bodo kmalu na tišti stopinji, kakor „mladoslovenci" , kateri so že vsemu Žitna cena v Ljubljani 25. aprila 1874. Vagán v novem denarji: pšenice domaČe 7 fl. 10. svetu v posmehovanj pnmerja Rusini, kateri z ustavoverci, in onimi Dalmati Dunajski „Vaterland" jih sovraštva do Poljakov gredó 7 fl. 80. tursice 5 fl. 10. soršice 4 fl. 20. V t rii jeèmena 3 fl. 90. prosa 3 fl. ajde 5 fl. banaáke 4 fl. 90. ovsa y katere ty Narod" 2 fl. 90. Krompir 3 fl. 10. sam oštro sodil, ko so glasovali z ustavoverci za volilno postavo v sili in řešili s tem ministerstvo propada kaj so vsi ti dosegli? Nič yy Vaterl yy Najgrje Pa , In nada- Kursi na Dunaji 21. aprila. so se pregrešili „mladosl ]JuJe . . - - zoper federalistično stranko. „Mladočehi" so v primeri ž njimi še modri politikarji in poštenjaki. Že mladoslo venske agitacije pri volitvah so zaslužile najostrejšo ob sodbo 5°/0 metaliki 69 fl. 20 kr. Narodno posojilo 73 fl. 90 kr. Ažijo srebra 105 fl. 57 kr Napoleondori 8 fl. 95 kr. y oni so zakřivili, da skoro izključljivo sl v Trstu v Linču Loterijne srećke: oc M ion A 28. 63. 61. 42. 53. 25. aprila 1874: . „ ^ &6 Kranjska ima večino nemško-liberalnih za- Prihodnje sreČkanje v Trstu 9. maja Odgovorni vrednik: Alojzi Majer. — Založnik : Jožef BlaznifcOYi dědici v Ljubljani.