v
GLASILO CASOPISNO-TISKARSKEGA PODJETJA PRAVICA-DNEVNIK
Leto XIII
18. aprila 1977
Številka 4
PODATKI ZA LANSKO LETO KAŽEJO
»BOLNIŠKE« VSAKO LETO VEČ
To velja za tiskarno LP, medtem ko so se »dnevnikovci« poboljšali in so bili
manj v »bolniški«
Zdravstveno ambulanto v pritličju tiskarne LP smo vsi obiskali ob nastopu »a delovno mesto. Tudi kasneje jo obiskujemo, eni manj drugi nekoliko bolj radi, oboji pa dokaj pogosto. In kako pogosto ter zakaj smo obiskovali zdravnico?
V LJUDSKI PRAVICI...
V tiskarni bolniški stalež že nekaj Jet počasi, a vztrajno raste. Lani smo •rneli kar 698 primerov staleža, leto Poprej pa jih je bilo le 658. Zato smo •zgubili 7892 delovnih dni (predlanskim le 7445 dni) Povprečna dolžina bolniškega staleža je 11,3 dni. Na er*ega zaposlenega smo izgubili zato 15,47 dni. In katera obolenja so naiP°gostejša? Na prvem mestu je nega drugega bolnega družinskega člana, predvsem otroka. S 126 primeri sledijo tem izostankom z dela Prehladna obolenja. Prebavne težave so sicer na tretjem mestu, vendar je bilo tovrstnih izostankov *e 70. Sledijo poškodbe zunaj delovnega mesta z 69 primeri in 53 gripoznih obolenj. Zaskrbljujoče narašča iz leta v leto število poškodb zunaj delovnega mesta predvsem na Cesti in pri športu. Mar res tako malo Pazimo nase?
Slika je nekoliko drugačna, če jo Pogledamo še z druge plati in sicer glede na obolenja, ki so zahtevala največ dni bolniškega staleža. Za-*,adi prehladov je kar 1097 dni, sle-’jo pa poškodbe zunaj dela s 996 nevi. Urogenitalna obolenja (led-v>ca in genitalni organi) so z 936 . nev' na tretjem mestu. 874 dni smo 'zgubili zaradi bolezni lokomotor-n®8a in vezivnega tkiva. Bolečine v 8 nžu« in v sklepih so torej vedno Pogostejši pojav. Zaradi poškodb na delu smo v LP izgubili »le« 649 elovnih dni. Vsak delovni dan je °rej bilo med 100 delavci kar 5 a 'h, ki so bili doma.
IN ljubljanskem dnevniku
Ljubljanskem dnevniku so še f ,no težave s sistematičnimi pre-f* ki jih pa kot kaže mel' niti to leto. Med zaposlenimi (skupno :
ne bomo 184 redno »Glasom
Ljubljane«) so lani zabeležili 121 primerov »bolniške« (leto poprej 114), v primerjavi s številom izgubljenih dni pa so se »dnevnikovci« občutno poboljšali. Predlanskim so izgubili 1834 dni, lani pa le 1484. Povprečna dolžina staleža je nekoliko večja kot v LP in sicer 12,26 dni. Na zaposlenega so v preteklem letu izgubili 8,06 dni, kar pomeni,da sta bila na sto zaposlenih vsak dan odsotna le dobra dva človeka in pol. Vrstni red najpogostejših obolenj je: 19 primerov gripoznih obolenj, 17 prehladov in 13 poškodb izven dela. V teh podatkih so zajeti tudi raznašalci, ki se zdravijo v obratni ambulanti, vendar pa niso všteti med redno zaposlene. Med njimi je bila
tudi večina poškodb pri delu, ki jih je bilo skupno kar 10. Vrstni red se tudi pri obolenjih, ki so zahtevala največ dni staleža skoraj ne spremeni. 309 dni smo izgubili zaradi poškodb izven dela, 153 zaradi poškodb pri delu, 133 zaradi gripoznih obolenj in 120 zaradi obolenj lokomotornega sistema. Tudi tiste, ki so zaposleni v Dnevniku, torej tarejo podobne težave kot v Ljudski pravici: neprevidnost na pločniku in pri športu, predvsem smučanju.
Tudi do dogajanj okoli nas nismo ostali popolnoma ravnodušni, včasih pa smo z »živčnostjo« celo nekoliko pretiravali. Število bolniških stale-žev zaradi duševnih bolezni se je tako v LP kot v LD opazno povečalo. Psihoze, nevroze, osebnostne motnje in drugo so nas pestile predvsem po lanskoletnem majskem potresu ter ob zaključku in začetku šolskega leta.
ČESTITKE
Uredništvo glasila čestita
vsem delavcem tiskarne Ljudska pravica in Ljubljanskega dnevnika k prazniku dela!
Prvo soboto v aprilu so Dnevnikove delavke obiskale »žensko tovarno« Ideal v Novi Gorici, kjer so preživele »ekaj prijetnih ur med tekstilnimi delavkami, spoznale njihovo delo, uspehe, težave in načrte. Udeležba na izletu je bila dobra, o čemer priča tudi naša fotografija, ki je bila posneta pred hotelom Argonavti v Novi Gorici. Več o tem, kako so naše delavke preživele ta prijetni dan, berite na 4. strani.
Z AKCIJAMI ZAVRLI OSIP
V	janjarju 1977 je začela prodajna služba LD izvajati načrt akcij za zbiranje novih naročnikov. Ker smo konec lanskega leta podražili naročnine obeh časopisev, je prišlo predvsem v januarju in februarju do večjega osipa naročnikov. Ta osip naj bi te akcije ublažile s pridobitvijo novih naročnikov. To se je prodajni službi bolj ali manj posrečilo, saj imamo ob koncu marca približno enako število naročnikov, kot pred podražitvijo. Seveda pa osip ni odvisen samo od dviga naročnin, temveč tudi večjega dviga življenjskih stroškov v začetku tega leta, kar pa se zopet odraža v manjšem odstotku pridobljenih novih naročnikov glede na obdelana gospodinjstva.
Po področjih je obseg akcij in seveda tudi rezultat zelo različen. Predvsem so zelo uspele akcije pri podružnicah Dnevnika (to so obenem tudi večji industrijski centri), kjer je bilo po nepopolnih podatkih obdelanih skoraj 2.500 gospodinjstev, pridobljenih pa okoli 500 novih naročnikov, kar pomeni, da se je vsako peto gospodinjstvo odločilo postati naš naročnik, bodisi na Nedeljskega ali na kompletni Dnevnik.
V	Ljubljani je akcija v sklepni fazi, saj obdelujemo gospodinjstva, ki so bila pred tremi leti že zajeta v akciji, tako da je tudi iz tega razloga uspeh nekoliko slabši. Od 3.700 obdelanih gospodinjstev se jih je nekaj nad 10 odstotkov ali okrog 400 odločilo, da naročijo naš časopis.
V	zunanjih krajih, ki jih obdelujejo referenti prodaje, tako organiziranih akcij (tako velik obseg) ni bilo, obdelujemo pa jih prek raznašalcev na isti način, t.j. z ogledniki, kot v podružnicah in v Ljubljani. Tudi uspešnost je podobna — okoli 15 odstotkov.
Z aprilom bomo akcije z ogledniki v prvem poletju zaključili. Še bolj intenzivno bomo nadaljevali v septembru, ko bodo verjetno tudi boljši pogoji za dosego planiranih ciljev prodajne službe za leto 1977.
TONE NOSAN
V___________________________J
V TISKARNI LJUDSKE PRAVICE
ZADOVOLJIVO POSLOVANJE V PRVEM ČETRTLETJU
V tem obdobju smo izpolnili 99,6 odstotka plana za tri mesece
Po podatkih, ki so nam dosegljivi do sedaj, lahko rečemo, da je bilo poslovanje LP v letošnjem prvem četrtletju zadovoljivo. Posebno še, če upoštevamo, da po tradiciji v tem letnem času nikoli ni šlo brez težav.
Zastavljeni plan proizvodnje nismo le malenkostno izpolnili. Količinski obseg proizvodnje smo ustvarili v višini 1586 ton, kar je za 8 odstotkov več kot v istem obdobju lanskega leta. Dosežena količina predstavlja 99,6 odstotkov plana za to obdobje. Tudi vrednostni obseg proizvodnje smo dosegli v istem odstotku. Dosežena vrednost v višini 35581,000 din je za 17 odstotkov večja kot lanskoletna za enako obdobje. Nedovršena proizvodnja se iz meseca v mesec zvišuje tako, da je v primerjavi z začetkom leta večja za skoraj 11 tisoč ur, to pa je skoraj tretjina mesečne proizvodnje. Uspešnost poslovanja se odraža tudi v tem, da smo omenjene rezultate dosegli pri številu zaposlenih, ki je za 5,4 odstotka manjše od lanskoletnega.
Slabše rezultate od lanskoletnih izkazujemo pri izvozu. Proizvodna cena izvoza znaša 2229000 din. Ker
Popolni podatki o poslovanju Ljubljanskega dnevnika v prvem četrtletju še niso znani, toda vse kaže, da so prvi trije meseci dokaj uspešni. Celotna realizacija Dnevnika je v januarju bila sicer za štiri odstotke pod planom, toda treba je upoštevati, da so stroški bili za 9 odstotkov nižji od načrtovanih.
Na manjšo realizacijo v januarju so vplivali predvsem slabi rezultati v BEP, ko je ekonomska propaganda dosegla le 75 odstotkov plana, obveščevalec 98 odstotkov, IBM pa 101 odstotek načrtovanega.
V	januarju smo dosegli 714 tisoč dinarjev ostanka dohodka. Prodaja Ljubljanskega dnevnika je bila za tri odstotke pod načrtovano, Nedeljski dnevnik pa je dosegel načrtovano naklado.
Na nižje stroške v januarju pa so zlasti vplivali osebni dohodki, ki smo jih izplačevali še po starem. Sindikalna lista v tem času še ni bila uveljavljena, tako da so stroški bili manjši od načrtovanih, finančni rezultat pa boljši od pričakovanega.
V	februarju je bilo mogoče zaslediti podobna gibanja, edino ekonomska propaganda je v tem mesecu dosegla še slabše rezultate proti mesecu januarju (za dvesto tisoč dinarjev), naklada Nedeljskega in Dnevnika pa je bila podobna januarski.
Marca so se stroški bistveno povečali. Dnevnik je pričel izhajati redno na 20 in celo 24 straneh, edino ob torkih izhaja na 16 straneh. Osebni dohodki so se v povprečju povečali za 20 odstotkov, s tem pa tudi zakonske obveznosti, ki bremenijo našo delovno organizacijo.
Potrebno je povedati, da so vsi
smo za to dobili devizna sredstva v višini 1092000 din, izkazujemo izgubo v višini 1137000 din. Letos pokrivamo 49 odstotkov proizvodne cene, v lanskem letu je znašalo pokritje 62 odstotkov. Zaradi tega je treba znižati izvoz vse dotlej, dokler ne bodo pogoji poslovanja ugodnejši.
Na kratko poglejmo še, kakšne rezultate smo dosegli pri ostalih spremljajočih podatkih. Opravljeno je bilo 114432 stvarnih izdelavnih ur ter 125319 norma izdelavnih ur. Tako pride na zaposlenega v letošnjem letu 240 stvarnih in 263 norma izdelavnih ur. V lanskem letu je bilo doseženo 238 stvarnih ter 264 norma izdelavnih ur.
Število vseh opravljenih nadur je na lanskoletni višini. Na zaposlenega odpade 37 nadur (lansko leto 35). Dopuste smo koristili v večjem obsegu. Na zaposlenega pride 23,5 ur dopusta (v lanskem letu pa 18 ur).
stroški bili načrtovani. Marca je prišlo tudi do pomembnega preobrata v poslovanju BEP, saj se je število oglasov bistveno povečalo. Vse kaže, da se bo izredno slab položaj glede oglasov počasi izboljšal, tako da računajo, da bomo prvo četrtletje končali s 1,5 milijona ostanka dohodka, kar je ugodno, če računamo, da letos pričakujemo 3.094.000 ostanka dohodka.
Zmanjšalo se je tudi brezdelje, in sicer od lanskoletnih 8,10 ur, na letošnjih 6,22 ur. Povečalo pa se je število točk za norma uro za 18 točk. Pri 5,4-odstotnem zmanjšanem številu zaposlenih ter pri enakem odstotku manjšega števila norma ur je masa točkovnega fonda manjša le za 1,25 odstotka. Izplačani OD so po nepotrjenih podatkih — znano bo šele ob finančnem zaključku četrtletja v mejah dovoljenega. Trenutno izkazujemo, da se je poprečna izplačana vrednost točke povečala za 12 odstotkov. V lanskem prvem četrtletju je bila izplačana vrednost točke 0,11 din, medtem ko je v letošnjem 0,1235 din.
V letošnjem letu je bilo od skupnih 276020 ur porabljeno za izde-lavno delo 41,22 %, za režijsko delo
44.28	%, za plačane izostanke
10.28	% ter neplačane izostanke 4,22 % časa. V primerjavi z istim obdobjem lanskega leta je doseženo znižanje režijskih ur za 1,36 odstotka. Te ure pa so bile porabljene delno za izdelavno delo, največ pa odpade na plačane izostanke. Povečanje plačanih izostankov odpade pri izračunu na 1 zaposlenega: pri praznikih za 2 uri, pri dopustih za 5,5 ure in pri drugih plačanih izostankih 2 uri. Znižanje pa je zabeleženo pri boleznini do 30 dni, in sicer za 4 ure na zaposlenega. Neplačani izostanki so porastli: pri boleznini nad 30 dni za 1,5 uro, pri porodih za 0,5 ure, pri drugih neplačanih izostankih pa je znižanje 0,25 ure na zaposlenega.
Prikazani podatki naj služijo za seznanitev z dejanskimi dosežki, kakor tudi za osnovo, na podlagi katere je možno poiskati rešitev za izboljšanje.	S. T.
OSEBNI DOHODKI V LUČI STATISTIKE
PODATKI O IZPLAČANIH OSEBNIH DOHODKIH V TISKARNI LP ZA FEBRUAR 1977
Povprečni mesečni osebni dohodek 4.152,30 dinarjev.
V	ročni stavnici je bil povprečni osebni dohodek 3863,75, v strojni stavnici 4637,00, časopisni enoti 5491,70, reprodukciji 4313,10, knjigotiskarski strojnici 3812,65, litografiji 3556,00, knjigoveznici 2925,70, mehanični delavnici 4396,40 in v režijski grupi 4538,95.
Najnižji izplačani osebni dohodek je bil 2040,60, (delavec v knjigoveznici) najvišji pa 11053,55 (izmenovodja v časopisni enoti)
PODATEK O IZPLAČANIH OSEBNIH DOHODKIH V LJUBLJANSKEM DNEVNIKU V MESECU MARCU 1977
Povprečni osebni dohodek je bil 7,021,75 dinarjev.
V	redakciji znaša povprečni osebni dohodek 8337,17, Radio Glas Ljubljana 7102,25, BEP 6877,25, IBM 6208,61, splošni oddelek, računovodstvo in analitski oddelek 6247,26, prodajni oddelek 6641,09, naročninski oddelek 5506,29, ekspedit 6790,50, adrema 5244,40, podružnice 6289,17, šoferji pa so prejeli 5827,&1 dinarjev povprečnega osebnega dohodka.
Najnižji izplačani osebni dohodek je bil 2861,15 (snažilka).
Najvišji izplačani osebni dohodek je bil 14166,05 (glavni urednik)
REZULTATI GOSPODARJENJA LD V PRVIH TREH MESECIH
DOBER OSTANEK DOHODKA
PREGLED POSLOVANJA IN ZAKLJUČNEGA RAČUNA
Inšpektor SDK ni našel nepravilnosti
Služba družbenega knjigovodstva je na željo skupine delavcev našega Podjetja pregledala poslovanje Tiskarne Ljudska pravica in o svojem delu sestavila zapisnik. Na voljo sta dva zapisnika, in sicer:
o pregledu finančno-materialnega poslovanja v letu 1976 in — o pregledu zaključnega računa za leto 1976.
Pregled je opravil inšpektor SDK tov. Ivan Cerk.
Prvi pregled je opravil v času od l8- I. do 10. II. 1977, in je zajel Predvsem pregled službenih poto-Vanj v tujino in blagajniško poslovanje.
Iz zapisnika je razvidno, da pošlje ni kršilo zakonskih predpisov, n'ti niso bile ugotovljene kake nepravilnosti pri samem obračunu Potnih stroškov, zato inšpektor ni Predlagal popravkov.
Pregled zaključnega računa za eto 1976 je bil opravljen v času od 2- m. do 24. III. 1977. Pregledal je
zelo natančno in do podrobnosti celotno finančno-materialno poslovanje. Ugotovljeno je, da je tiskarna zaključila poslovno leto uspešno kljub spremenjenim družbenim instrumentom, povečani amortizaciji in manjšemu številu delavcev.
Po tem zapisniku mora podjetje napraviti dva popravka, ki pa ne vplivata na dohodek, in to:
— preknjižiti je treba iz drobnega inventarja na osnovna sredstva — poslovni inventar — umetniške slike v vrednosti 7.497,20 dinarjev;
— popravek knjiženja velja tudi za že izločena in likvidirana osnovna sredstva, ki naj bi jih vodili na investicijskem materialu, dokler ne bodo popolnoma likvidirana. Na osnovi ugotovljenega mora podjetje knjižiti v korist konta 900 — poslovni sklad in v breme konta 031 —zaloge investicijskega materiala 75.100 dinarjev.
Nadalje zapisnik obravnava delitev amortizacije in stroškov investicijskega vzdrževanja osnovnih sredstev po stroškovnih mestih, za katere pa ne daje konkretnega predloga, ampak prepušča odločitev samoupravnim organom.
Podrobnosti iz obeh zapisnikov so razvidne iz samega teksta zapisnikov, ki sta na voljo vsakemu delav-
DNEVNIKOV PLAN ZA 1977
Letošnja realizacija: 104 milijone dinarjev
Načrtovana naklada Dnevnika naj bi bila 57.400, Nedeljskega pa
210.900 izvodov
^ Planu poslovanja za letos je predvideno, da se bo celotni dohodek Ljub-
janskega dnevnika povečal za 17 odstotkov, to pa predvsem zaradi podraži-e časopisov v preteklem letu, nekaj pa tudi zaradi povečanja dohodkov iz j^gih dejavnosti. Stroški naj bi se v tem letu povečali za 20 odstotkov, kar 0 vsekakor zmanjšalo ostanek dohodka. Tako veliko povečanje stroškov je Posledica nenehnih podražitev in povečanja obsega Dnevnika. Stroški pa-Ya se bodo letos povečali za 20 odstotkov, tiskarski za 24, Tanjug za 58 odstotkov, avtorski honorarji za 14, osebni dohodki za 19 odstotkov itd.
Letos načrtujemo, da bo naklada jubljanskega dnevnika dosegla • 00 izvodov, naklada Nedelj-§ e8a dnevnika pa 210.900 izvodov.
Ljubljanskega dnevnika aj bl letos dosegli 39,370.000 di-rJev dohodka, s prodajo Nedelj-ei e®a Pa 37,321.000 dinarjev, v 0n°mski propagandi 13,000.000 d"ariev’ obveščevalec 6,000.000 3 arJev- IBM naj bi dosegel Pa .'°00 dinarjev, drugi dohodki naJ bi znesli 5,160.000 dinarjev.
bi dosegli 0 dinarjev. V preteklem
jSSJSBLjS___________________
fa, Je bila določena razlika med ternUr*rano in plačano realizacijo, v IzenačtU ^ na6rtujemo’ da bosta
Vide S*Cla<^u za skupno porabo pred-oai Varno> da bo Dnevnik razpola-
stanovanjSo000 °d ^
gradnjo
za
1,217.000
PoraK6V’ Za druge oblike skupne regre^h133 613 000 dinarjev. Za narie b°m° lzdvojili 200 tisoč di-lisočV’ s°I'darnostno pomoč 60 tisoč' Z3, na8rade slavljencem 100
dravstvoPr3onine 45 tisoč’ zoboz'
zdrav..	tisoč, preventivno
v° 30 tisoč, pomoč družini
delavca, ki je umrl zaradi nesreče pri delu pa 20 tisoč.
V tem letu načrtujemo, da bomo na novo zaposlili blizu 20 delavcev. V redakciji bomo zaposlili urednika v desku, dopisnika v Kopru ali na Notranjskem, dva novinarja in strojepisko. V BEP bodo zaposlili propagandista za agencijske posle po Jugoslaviji, referenta in komercialista. V prodajni službi bodo zaposlili referenta in več prodajalcev, v dostavni službi pa vodjo službe, vzdrževalca strojev, štiri ekspe-ditorje in adremista.
Realizirali bomo tudi obsežne investicije. V sodelovanju s TOZD Ljudska pravica bomo nabavili novo rotacijo, Dnevnik pa bo prispeval 6 do 8 milijonov dinarjev. Dogradili bomo tudi pet etaž stavbe med staro in novo hišo na Kopitarjevi 2. Za potrebe Dnevnika bo eno nadstropje s 350 kvadratnimi metri v vrednosti 3,5 milijona dinarjev. Dogradili in zazidali bomo prostor pred rotacijo za potrebe prodajne službe in obveščevalca s približno 150 kvadratnih metrov, cena kvadratnega metra pa bo 14,500 dinarjev.
Predvideno je večje število manjših in večjih naložb za nakup različnih naprav v redakciji, prodajni službi in drugih oddelkih. Tako naj bi v redakciji kupili telefoto sprejemnik, delno zamenjali sedanje in kupili nove teleprinterje, fotoaparate in drugo. Prodajna služba naj bi dokončala investicijo podružnice v Kamniku, uredila lokal v. Novem mestu ter kupila nekaj strojev. Za BEP in potrebe celotne delovne organizacije bomo kupili tudi več pisalnih in drugih strojev, pohištvo in drugo.
POIŠČIMO MOŽNOSTI ZA VARČEVANJE
Zadnja seja osnovne organizacije ZK Ljubljanski dnevnik je bila značilna predvsem po številni udeležbi, saj takšne že nekaj časa nismo zabeležili. Najbrž lahko tako številno udeležbo pripišemo dnevnemu redu, ko smo poleg lanskoletnega poslovanja in letošnjega plana obravnavali tudi revizijo analitske ocene delovnih mest.
Lanskoletno poslovno leto smo uspešno zaključili z ostankom dohodka, ki pa kljub vsemu ni tolikšen, da bi lahko zadovoljili vse naše želje in potrebe. Zato ne bo odveč, da spet odpremo najbrž že dodobra zaprašene stabilizacijske programe posameznih oddelkov ter poiščemo tiste postavke, kjer bi lahko kaj prihranili.
Seveda pa ob tem ne smemo pozabiti na izvajanje letošnjega plana, ki je le sestavni del srednjeročnega programa razvoja in smo ga na vseh organih sprejeli že lani. Nekatere postavke letošnjega plana so sicer doživele tudi na seji osnovne organizacije precejšnjo kritiko, češ da so previsoke, toda zavedati se moramo, da brez izpolnjevanja teh »previsokih« postavk ne bomo mogli zagotoviti želenih osebnih dohodkov.
Člani osnovne organizacije ZK Ljubljanski dnevnik so soglasno sprejeli poslovno poročilo in plan za leto 1977 in sklenili, da ustrezne strokovne službe vsako tromesečje predložijo poročilo o izvajanju posameznih postavk plana tudi v obravnavo osnovni organizaciji. Zatem so člani osnovne organizacije obravnavali revizijo analitske ocene delovnih mest in jo v globalu sprejeli, hkrati pa predlagali komisiji in analitskemu oddelku, da ponovno preveri ocenitev nekaterih delovnih mest v adremi.
Sredi Štepanjskega naselja v Ljubljani smo natančno 1. aprila odprli nov Dnevnikov kiosk. To je menda že naš osmi kiosk v Ljubljani. V primerjavi s konkurenčnim podjetjem seveda v tem pogledu še precej zaostajamo. (Foto: Marjan Ciglič)
IZLET DNEVNIKOVIH DELAVK OB DNEVU ŽENA
SPET IMA OBISKU V »ŽENSKI TOVARNI«
REŠENI KADROVSKI PROBLEMI V PODRUŽNICAH
Tudi letos smo se delavke Dnevnika ob dnevu žena odločile za obisk ene od »ženskih tovarn«. Prvo soboto v mesecu aprilu smo obiskale novogoriški Ideal, kjer smo nekaj prijetnih ur preživele med tekstilnimi delavkami, spoznale njihovo delo, uspehe, težave in načrte za prihodnje.
Kljub zgodnji jutranji uri je bila vožnja z avtobusom nadvse prijetna, še posebej po jutranji kavici in prigrizku v Kompasovi okrepčevalnici ob avtocesti. Nov postanek je bil v Ajdovščini, ki so ga nekatere kolegice s pridom izkoristile za nakup strašno poceni blaga v trgovini ajdovske Tekstine in si obenem nakopale negodovanje vseh ostalih, ki so jih morale debelo uro čakati v avtobusu. Penah niti niso bili tako poceni, po dva stara tisočaka in več za zamudnice!
V Novi Gorici smo si z zanima-
njem ogledale moderen hotel Argonavti, takoj za tem pa smo se napotile v tovarno Ideal, kjer so nas že čakali predstavniki te delovne organizacije. Najprej je direktor Ideala predstavil svoj kolektiv, spregovoril o težavah in uspehih v preteklih nekaj letih, o načrtih za prihodnje, vse pa nas je seveda najbolj zanimalo, kaj bo ta tekstilna industrija ponudila novega v letošnji jesenski in zimski modni sezoni. Ni jih bilo malo, ki bi z veseljem kupile kakšen primerek, pa so žal ostale praznih rok. Tudi v skladišču ni bilo kaj prida izbire, tako da z nakupovanjem ni bilo nič.
V proizvodnih halah smo se kasneje dodobra seznanili z delovnimi pogoji, v katerih morajo delati tekstilne delavke. Osem ur za likalno desko, ko je treba zlikati toliko in toliko plisiranih kril in ko je v polet-
nih mesecih v halah vročina tudi do 50 stopinj C, vse to delo pa za borih 2300 dinarjev, to so bila spoznanja, ki dajo misliti. Ob tem, da Idealove ženske nimajo na voljo ne svoje ambulante, ne počitniških domov, ne prostorov za zagotovitev toplih obrokov, tudi stanovanjska stiska je dokaj pereča. Pa kljub temu vztrajajo in nič ne tožijo.
Po obisku Ideala smo se odpeljale na kosilo k Šterku, kjer so nam poleg dobre hrane in zaupanja (na pot smo šle kar brez naročilnice!), ponudili še prijetno razvedrilo v domačem živalskem vrtu, kjer so imeli glavno zvezdniško vlogo koze in kozlički. Kasneje smo obiskale še samostan Kostanjevico, kjer nam je prijazni pater Alojz postregel z vsemi zanimivostmi o pokopanih Burbonih, o vsakoletnih obiskih francoskih rojalistov in še o marsičem.
Mesto vodje Dnevnikove podružnice v Mariboru je zdaj zasedel tov. Vinko Godec. Prvi dve leti svojega službovanja je bil tov. Godec predsednik SLO na občini Slovenska Bistrica, zadnjih osem let pa je poučeval na osnovni šoli Pragersko.
Mesto saldakonistke naročnine je zasedla tov. Berta Hanžel. V našo delovno organizacijo je prišla iz časopisne hiše »Večer«, kjer je delala šestnajst let.
Potrebno je zapisati, da se je položaj v podružnici Maribor bistveno spremenil glede notranjega dela in pa dela na terenu. Vidni so že pozitivni rezultati.
Za vodjo podružnice v Celju pa je bila sprejeta tov. Nada Bertole. Ima že deset let delovne dobe kot referent v Ljubljanski banki. Kot referent-organizator si je pridobila velike delovne izkušnje.
Upamo in želimo, da bodo omenjeni tovariši uspešno nadaljevali z delom in tako dosegli obveznosti oziroma cilje, ki so določeni za področje, za katero so zadolženi.
NOVA VOZILA ZA RAZVOZ DNEVNIKA
Dnevnik bo v aprilu kupil za potrebe dostavne in prodajne službe 5 novih vozil. Novost bosta vozili TAM 2000, ki ju uvajamo v sestav voznega parka zaradi lastne distribucije Nedeljskega. Nekatere zunanje relacije imajo namreč tolikšno količino časopisov, da jih z vozili IMV z nosilnostjo 1300 kg ne moremo več voziti. Nova vozila pa imajo nosilnost 2000 kilogramov. Eno teh vozil bo v poletnih mesecih jemalo kompletno pošiljko Nedeljskega za koprsko področje in Istro na relaciji Ljubljana—Pulj, kar bo olajšalo dostavo rednega Dnevnika za področje Istre (sezonski razvoz).
Obe vozili renault 4 — katrci, pa bosta omogočili prodajni službi nemoteno dostavo rednega Dnevnika ob sezonskem razvozu ter istočasno rešili problem rednega dela v Ljubljani, ki je bila dosedaj v sezoni prizadeta, ker so morala vozila na
KILOMETRINA PO 2 DINARJA
Na podlagi stališč o dopolnilih sindikalne liste za leto 1977 glede obračunavanja kilometrine za privatna vozila v službene namene in povračila potnih stroškov za prevoz na delo tam, kjer se ni možno posluževati javnih prevoznih sredstev, je delavski svet LD prejel spremembo obračunavanja kilometrine iz dosedanjih 1,50 din na 2 din za prevoženi kilometer in zvišek kilometrine za stroške prevoza na delo od dosedanjih 0,50 na 0,70 din za kilometer.
koprsko. Kupili pa bomo tudi eno vozilo IMV.
Pet novih vozil bo vsekakor precej spremenilo sestav vozil v voznem parku, saj bomo stara vozila prodali ter bo najstarejše vozilo (razen tovornih) staro komaj tri leta. S tem bomo zmanjšali stroške popravil, ki so v letu 1976 v poprečju dosegli okoli 4 stare milijone na posamezno vozilo. Ob istočasnem večjem angažiranju šoferjev ter ustvarjanju pogojev za vzdrževanje vozil, bodo ti stroški zdaj zagotovo precej nižji.
Pot proti Ljubljani smo izkoristile, kakor se je pač kateri ljubilo. Nekaj takih je bilo, ki so na vsak način želele po nakupih v staro Gorico, pa so bile razočarane, ker je paša vodička Majda trdno vztrajala na tem, da pride najprej na vrsto spoznavanje domovine, pa šele potem tujina. Štanjel za večino ni bil zanimiv, zato smo se ustavile v Dutovljah, in šle na pršut in teran seveda. Vmes smo se še dodobra oborožile s teletino, ki je v Ljubljani pač ni dobiti, na Krasu pa je je v neomejenih količinah. Tako smo z zadnjim postankom zaključile prijeten izlet, s katerim smo dokazale, da se znamo kar prijetno zabavati tudi brez moških predstavnikov našega kolektiva.
NOV NAČIN POSLOVANJA V NAR0ČNINSKI SLUŽBI
Zaradi večje rasti naklade in povečanih cen naročnin naših edicij, je bilo nujno treba spremeniti finančno poslovanje v naročninski službi. Z novim načinom poslovanja smo pričeli z janurjem letos. Vse referentke saldakontistke v naročnini vodijo od sedaj fizični obseg edicij, to se pravi: kolikor izvodov dnevno naroči referentka, za toliko je tudi finančno odgovorna. Referentke namreč obremenjujemo na karticah po posameznih raznašalcih oziroma poštah ter jih na karticah tudi razbremenjujejo izplačila. Iz kartic so tudi vidni posamezni obračuni in pologi naročnin razna-šalcev — inkasantov. Saldo vseh teh kartic mora biti enak inventurnemu stanju — le-ta pa mora biti enak stanju, ki ga izkazuje knjigovodstvo. S takim načinom poslovanja bomo lažje odpravljali razlike, ki nastanejo med letom.
FINANČNI PLAN TISKARNE LP ZA LETO 1977
ZA 12 ODSTOTKOV VEČJI CELOTNI DOHODEK
Finančni plan LP za leto 1977 sloni na sprejetih osnovah srednjeročnega plana razvoja naše tiskarne. Celotni dohodek bo v primerjavi z lanskoletno realizacijo za 12 odstotkov večji. Predviden je v višini 149,200.000 din in ga bomo ustvarili z realizacijo proizvodov in storitev.
Količinski obseg proizvodnje smo planirali v višini 6.460 ton, kar predstavlja vrednost 145 milijonov dinarjev. Vrednostni obseg proizvodnje bomo povečali za 8 odstotkov, fizičnega pa za 3 odstotke. Z upoštevanjem podražitve cen materiala in naših storitev pri nekaterih proizvodih, se bo poprečna cena za tono proizvodov povečala za okoli 5 odstotkov. Polovico proizvodnje po vrednosti odpade na časopise in revije, četrtina na knjige, klišeje, posnetke ter proizvode iz svinca.
Razliko med vrednostjo proizvodnje in celotnim dohodkom bomo pokrivali z izrednimi dohodki, realizacijo materiala in odpadkov.
Vrednost vseh porabljenih sredstev je predvidena na 91,5 milijona dinarjev, kar predstavlja porast za 12 odstotkov. Od tega odpade na materialne stroške 77,8 milijona dinarjev, na amortizacijo 10,7 milijona dinarjev ter ostale izdatke 3 milijone dinarjev.
Dohodek podjetja smo planirali v višini 57,7 milijona dinarjev ter je za 13 odstotkov večji od lanskoletnega. Dohodek bomo porabili za pogodbene in zakonske obveznosti v višini 11,7 milijona dinarjev, za osebne dohodke y,8 milijona, za druge osebne prejemke 1,8 milijona, ter za sklade 6,4 milijona dinarjev. Osebni dohodki se bodo pove-
čali za 6 odstotkov, kar je v skladu z resolucijo, ki določa, da morajo osebni dohodki rasti počasneje kot doseženi dohodek, kakor tudi v skladu s samoupravnim sporazumom o delitvi dohodka in osebnega dohodka za našo dejavnost. Drugi za osebni prejemki, kot so stroški za izobraževanje, osebni prejemki iz civilnopravnega razmerja in regi"6;’ za prehrano, se bodo povečali za 1° odstotkov.
Kljub položaju kakršen je, 56 moramo zadane planske naloge lotiti z vso prizadevnostjo in to z več)0 produktivnostjo dela, boljšo izkoriščenostjo obstoječih kapacitet večjo disciplino pri delu, zmanjšanjem porabljenih sredstev in p°' dobno, saj je le boljši doseže01 dohodek pogoj za večje osebne dohodke in za pridobitev več j1" sredstev za izboljšanje standard3 naših delavcev.
-------------
KADROVSKE
NOVICE
X___________
ljudska pravica
Prišli v tiskamo v mesecu marcu 1977
Nada Topličar, čistilka v splošnem sektorju
Darko Ogrin, delavec v kurilnici, iz JLA
Mirko Marn, montažer-kopist, iz JLA Ana Mesojedec, čistilka v splošnem sektorju
Bojan Gliha, strežnik v ofset tisku, iz JLA
Stane Škrbec, knjigovez Bojan Makuc, knjigotiskar, iz JLA Željko Acalinovič, reprofotograf, iz JLA
Lidija Marinič, knjigoveška delavka Anton Mušič, strežnik v ofset tisku Vera Nikolič, knjigoveška delavka
Odšli v mesecu marcu 1977
Boleslav Karlin, ofset tiskar, sporazum Marija Pajsar, knjigoveška delavka, sporazum
Vinko Švigelj, montažer-kopist, v JLA Milan Čudič, knjigotiskar, samovoljno Nada Topličar, čistilka, sporazum Stane Krempl, strežnik v ofset tisku, sporazum
Rudolf Janežič, strojni mehanik, sporazum
Andrej Jeločnik, reprofotograf, v JLA Jure Štefan, kemigraf, v JLA Bojan Horvat, knjigovez, v JLA Bojan Makuc, knjigotiskar, sporazum
DNEVNIK IN TISKARNA SKUPAJ V MALEM NOGOMETU
ŠPORT IN REKREACIJA
Rekreativci Dnevnika in Tiskarne Ljudska pravica so že lani nastopali kot eno moštvo v TRIM nogometni ligi, ki jo vsako leto organizira telesnokul-tuma skupnost Ljubljana-Center za organizacije združenega dela in krajevne skupnosti. Zato tudi letos ni bilo vprašanje, ali bo moštvo sodelovalo v TRIM ligi ali ne.
Standardnim igralcem iz Ljudske pravice in Dnevnika, ki so tekmovali lani, so se letos pridružili nekateri novi člani in honorarni sodelavci. Tako prav gotovo ne bo težav pri sestavi moštva za posamezne tekme. Za moštvo Dnevnik-Pravica (uradni naziv) bodo letos nastopali: Lado Judež, Rajko Čebular, Dominik Lomovšek, Miha Gerbec, Stane Fugina, Jože Pogačnik, Toni Perič, Silvo Matelič, Tone Skubic, Peter Perčič, Jani Alič (če bo lahko prišel iz Nove Gorice, kjer je na novem delovnem mestu dopisnika), Marjan Lekše, Igor Knez, Slavko Drlje, Srečo Jan, Rasim Prale in Iztok Lipovšek.
Moštvo Dnevnik-Pravica bo tekmovalo v skupini A, v kateri bodo mimo njih še: TTG, Sloga, Ljubljanska banka, LUZ, Karto-nažna tovarna, Slovenijales, Papiro-grafika, Prometna sekcija, Mestni vodovod, PTT in Staninvest. Tekme bodo na sporedu vsak ponedeljek na pomožnem igrišču Ljubljane.
tate odigranih tekem in trenutno uvrstitev.
Ob startu lahko zaželimo našim tekmovalcem veliko uspeha in čimveč športne sreče, saj jo bodo še
Komisija za športno rekreacijo pri telesnokulturni skupnosti Ljubljana-Center je razpisala občinsko TRIM tekmovanje v kegljanju, za katerega sta se prijavili moška in ženska ekipa Dnevnika. Čeprav doslej na podobnih tekmovanjih v kegljanju tekmovalci in tekmovalke Dnevnika niso dosegli vidnejših uspehov ali uvrstitev, ni bilo težko sestaviti ekip, saj je kegljanje še vedno priljubljena oblika rekreacije Dnevnikovcev.
kako potrebovali, kajti nekatera moštva v prvi skupini so izredno močna, ker se že dalj časa pripravljajo na tekmovanje. Naši igralci doslej še niso skupaj trenirali. Tako bo prva tekma pravzaprav trening in spoznavanje, kajti v zimskem času so se naši zaposleni ukvarjali z drugačno športno rekreacijo. Prav gotovo pa se po smučanju prileže tudi malo nogometa, zato vsi že nestrpno pričakujejo prvih tekem.
Šajn, Rezka Gomilšček, Roža Erman in rezerva Mimi Vončina.
V istem kegljišču bodo tekmovali tudi moški: Edo Glavič, Janez Šuster, Franci Mazovec, Janez Drobež, Jože Pogačnik, Jani Alič, Silvo Matelič in Nace Bizilj. Nekateri tekmovalci iz moške ekipe so že dosegli v kegljanju dobre rezultate, zato lahko pričakujemo, da se bodo tudi tokrat dobro odrezali, če bodo le prišli na tekmovanje.
V KEGLJANJU MOŠKI IN ŽENSKE
LJUBLJANSKI dnevnik
V Ljubljanskem dnevniku se je na "°vo zaposlil Mitja CJUHA, s L 4. 1977 01 novinar II. kategorije.
Odšel pa je Slavko Vernik z 21. 3. 9^7 zaradi hujše kršitve delovnih obveznosti.
Preden je izšlo naše glasilo, so nogometaši v prvem kolu že igrali z Ljubljansko banko. V drugem kolu, 18. aprila bodo njihovi nasprotniki igrali LUZ, v tretjem, 25. aprila pa Kartonažna/ V naslednji številki boste tako lahko že prebrali rezul-
Tudi tekmovanje v kegljanju bo v aprilu. Tako bomo že v naslednji številki lahko objavili rezultate. Prve so nastopile ženske. Dnevnikove barve so na novem kegljišču v domu družbenih organizacij za Bežigradom zastopale: Alenka Brezovnik-
NOVO VODSTVO
Okrepljeni izvršni odbor sindikata
Zaradi odsotnosti nekaterih tova-rišev, predvsem pa zato, da bi bil v *zvršnem odboru sindikalne organi-zacije Ljubljanskega dnevnika še k°U prisoten interes vseh delavcev 'n vseh oddelkov ter da bi se izvršni °dbor tudi kadrovsko okrepil, je sindikalna organizacija na letni skupščini izvolila nekaj novih članov v ta odbor. Izvoljeni so bili Mojca Anžič, Niko Rebek, Dušan Nogra-šek, Mimi Vončina, Teodor Tavčar, i§or Knez in Miro Simčič.
Z okrepljenim odborom lahko bolj uveljavil delegatsl dela v sindikalni organizaciji ena °d osnovnih nalog v prih letu. Izvršni odbor se je že s Pfvi seji po letni skupščin
drugim je obravnaval, kako v naši organizaciji uresničujemo družbeni dogovor o osnovah kadrovske politike na območju ljubljanskih občin. Ugotovil je, da ga v veliki meri uresničujemo tako, da je zagotovljen vpliv delavcev na kadrovsko politiko ter da bomo temu v prihodnje posvetili še večjo pozornost.
Odbor je obravnaval tudi, kako je z zagotavljanjem toplega obroka prehrane delavcev in ugotovil, da letos za to še nimamo možnosti v lastni organizaciji in da bomo še naprej dobivali bone. Naslednje leto, ko bo dograjen prizidek na Kopitarjevi cesti, pa bo v enem od nadstropij tudi prostor, v katerem
bodo naši delavci primerno postreženi s toplim obrokom.
Sprožali smo tudi razpravo o tem, katere bone naj bi uporabljali. Ker se je precejšnje število delegatov v izvršnem odboru zavzemalo za to, da bi prejemali bone od Emone, nekateri pa so vztrajali pri sedanjih bonih, je izvršni odbor sklenil, da naj se o tem izjasni vsak delavec posebej s podpisom. Te podpise zbirajo tajnice po vseh oddelkih.
Na koncu je odbor izvolil za predsednika Mira Simčiča, Bredo Deniša pa za podpredsednico, Marjan Lekše in Tine Stiplošek, ki sta do zdaj opravljala ti funkciji, bosta še naprej delala v izvršnem odboru kot člana.
PLAVANJE
ŠE VEDNO ZANIMIVO
Kljub temu, da smo v zadnji številki našega glasila napisali, da se zima že poslavlja in bodo kmalu odprti zunanji bazeni, je med zaposlenimi pri Dnevniku še vedno dovolj navdušenih kopalcev, ki jih privlači rekreacijsko plavanje v zimskem bazenu v Tivoliju. Da je zmanjkalo žetonov za plavanje, je dokaz za to trditev. Kljub temu ni bojazni, da se vsak, ki bi to želel, ne bi mogel udeležiti plavanja. V športni redakciji so zopet na voljo žetoni, sprememba je le v tem, da tokrat nimamo samo žetonov za vsakodnevno plavanje (torej tudi sobote in nedelje), ampak je več žetonov za plavanje med tednom.
Za plavanje je veliko zanimanja med zaposlenimi v Dnevniku, ne pa med zaposlenimi v tiskarni Ljudska pravica. Doslej še nihče ni prišel po žetone. Morda jih bo tole pisanje spodbudilo, da se bodo tudi oni odločili za koristno rekreacijo v bazenu.
Zasledovanje »črnih« izhodov med delovnim časom je pokazalo, da v tem prednjačijo delavci časopisne rotacije.
Lahko njim, je to ugotovitev komentiral delavec iz skladišča, jaz moram s svojimi izhodi glede na razliko v plači zaključiti že 25. v mesecu.
S
Čas življenja in smrti je bila doslej pogosta tema znanih filozofov, od antike do danes, a žal brez enotnega mnenja.
Ob večmilijonski škodi, ki je posledica malomarnega odnosa do dela ob lomljenju knjige »Čas življenja in
ČRNO-BELEM V TISKARNI LJUDSKE PRAVICE
obratovodje ugotovili, da je lažje biti najslabši kot pa najboljši in da je važen le pridevek »naj«, ne pa čistoča!
•
Večmilijonske inventurne razlike v našem skladišču je sprejel in potrdil delavski svet tiskarne brez posebne razprave.
V prepričanju, da je važno samo to, da se razlike (minus in plus) pokrivajo in daje dobilo za tako poslovanje blagoslov delavskega sveta, izdaja naše skladišče, kar komu trenutno pride pod roko. Da je to najenostavnejše, verjamemo! Kaj pa bodo k temu rekle naše stranke in kdo bo kril nastalo škodo, bomo pa še videli.
smrti«, pa nam je jasno, da nas čaka le še smrt, če v odnosu do dela ne bo prevladal čut odgovornosti.
•
Konec preteklega in v začetku letošnjega leta je bilo veliko besed in tudi naporov, da bi v naše obrate in okolico vnesli vsaj malo reda in čistoče, saj nas je delovni inšpektor proglasil za najbolj zanemarjeno tiskarno.
Prvi rezultati so sicer kazali na uspeh in dejstvo, da vse besede niso bile zaman. Sedanje stanje pa kaže, da so naši
Da bi znižali stroške odvoza smeti s kontejnerjem, ki bi letos znašali predvidoma že 30 starih milijonov, nam je podjetje »Unija« dostavilo dodaten kontejner, ki naj bi služil le papirnim odpadkom in bi jih »Unija« plačevala kot star papir.
Dosedanja praksa je pokazala, da se stroški za odvoz smeti predvidoma ne bodo znižali, marveč se bodo le razdelili med podjetje »Snaga« in »Unijo«, saj odpadkov ne sortirajo, ker pri 14 milijardah plana prihranek nekaj milijonov ne pomeni mnogo.	STRUPENJAK
ČLANOM
KOLEKTIVA
Vsa pisma - po možnosti napisana na stroj - so nam vedno dobrodošla. Čim krajša bodo, toliko več možnosti bo, da jih bomo objavili. Prednost bodo seveda imela tista pisma članov našega delovnega kolektiva, ki zadevajo neposredne probleme pri njihovem delu, predloge za razne izboljšave in seveda tudi pritožbe, ki jih na drug način doslej ni bilo možno uveljaviti. Vsa pisma morajo biti seveda podpisana s polnim naslovom, ker bodo drugače končala v košu. Vso pošto ali predloge o tem, kaj želite, da bi bilo objavljeno v našem internem glasilu „Crno na belem", dostavite odgovornemu uredniku v sobo št. 67 v četrtem nadstropju (kjer 'y uredništvo Ljubljanskega dnevnika).
Uredništvo
ČRNO^BELEAV
Izdaja delavski svet Časopisno tiskarskega podjetja Pravica-Dnevnik — Ureja uredniški odbor:	Saša Jarc (odgovorni
urednik), Srečko Mrak (tehnični urednik), Dana Nučič, Boris Ogrizek, Dušan Sivec, Breda Tell, Majda Tičar in Stane Tršinar — Izhaja vsak drugi ponedeljek v mesecu, razen julija in avgusta — Natisnila tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani — Oproščeno prometnega davka po pristojnem sklepu 421-1-72 od 21. januarja 1974.
— Vidiš, ta mesec je imel Dnevnikov kurir izredno priložnost, da bi nas potegnil in raznosil »Črno na belem« z datumom 21. marec točno prvega aprila, pa je ni izkoristil in je prinesel naš časopis v uredništvo še štiri dni pozneje!