Javorje prl Črni. Kar smo že dolgo želeli, se je nam letos za veliko noč izpolnilo. Dobili smo za našo župno cerkev orgle, ki jih je izdelal Ilelmut Janeck, orglarski mojster v Mežici, v splošno zadovoljnost in po nizki ceni. Pred slovesno božjo službo so se blagoslovile in nato zadonele prvikrat v božjo čast in v veselje vseh faranav. Orgle imajo 7 registrov. Vsa čast in priznanje izdelovatelju, ki ga lahko vsestransko priporočamo. Sv. Peter niže Maribora, Na srebrni gostiji pri Ornikovih v Nebovi so nabrali gosti 120 Din za novo bogaslovnico. Na diugi dvojni srebrni gostiji, ki sta jo obhajala Duh Franc in Knuplež Jože v svojih družinah, pa se je. nabralo za misijone 110 Din. Naj živijo vsi vrli jubilanti šentpeterski, da bodo čili in krepki obhajali še zlate jubileje! Fram. V tednu pred veliko nočjo sta umrli vdova Marija Jekič na Ješenci in Lucija Vihar v Framii. Obe nekaj nad 30 let stari sta dolgo bolehali na jetiki. Naglo pa je preminul v 84 .letu Franc Kodrič, bivši posestnik in dolgoletni cerkveni ključar v Framu. Naj počivajo v miru! — Pohorcem je bila v jeseni ponovno obljubljena nova cesta, ki je zelo po- trebna, saj občutno trpijo ljudje in živina po sedanjih globokih klancih ter so v nevarnosti, da se na nje udre plaz ali pečina. Toda bojimo se, da bo zopet ostalo vse samo prj obljubi. —Dne 9. aprila sta se poročila Ivan Greif iz Rač in Terezija Šmirmaul iz Frama. Poročil ju je ženinov stric g. Ivan Greif, župnik v TurnižCu. Vrlemu paru čestitamo in želimo velikp sreče! Središče ob Dravi. Pri nas se razmere zelo naglo spreminjajo. Dosedaj smo imeli g. župnika in g. kaplana A. Stakneta, zdaj pa je zadnji vzel slovo in odšel v Ljubno. Kaj smo izgubili z njini, vemo samo mi; kaj nam je bil, bodo vedeli tisti, karaor pride. Naj Bog poplača vsa dobra dela, ki jih je nam storil. Naj boiji blagoslov spremlja njegovo nadaljno delovanje! Polenšak pri Ptuju. Veseli velikonočni prazniki so šli mimo, Lepi so bili in njih slovesnost je še povečalo krasno spomladansko vreme. Pač pa se je poznalo, da je lani lj. Bog" obesil ročko na visoki klin. TeCna velikonoč-. na jedila smo pridno zalivali s »starlno«, oB kateri ostanejo Ijudje pametni. Denaina krjza, ki nas vse hudo šiba, (udi do-pisniku »Slov. gospodarja« hudo nagaja. Skoro ne bo amel več za p.apir in. znamke. Zato se letos le po redkoma oglaša, Danes hočem poročati imena tistih, ki so nas že zapustili v tem letu in mirno snivajo tam na njivi božji. — Prvi je odšel pred večnega Sodnika Matija Majcen iz Zasadov. Bil je svojčas daber mizar. Neozdravljiva naduha ga je položila na mrtvaški oder v starosti 78 let. Njemu je sledila stara ženica Liza Pintarič iz Braclavec. Pljučno vnetje ji je prefrgalo nit življenja v starosti 82 let. V rajske zbor angelpv se je preselila nežna dušica Jožefa Kukovec iz Zasadov v starosti 14 dni. Iz šolskih klopi je kruta smrt iztrgala pridno učenko N. Petek v Prerodu v 7. letu. Po enotedenskem bolehanju je podlegla hudi ¦pljučnici v lepi starosti 87 let Marija Vajda riz Strejac. Na cvetno nedeljo zjutraj je zapustila to dolino solz dobra žena in blaga mati, 741etna Marija Šegula na Polenšaku. Na tiho nedeljo je še bila pri dveh sv .mašah, a na Jožefovo zveeer je že bila previdena z zadnjimi tolažili sv. vere. Mirno in boguvdano je prenašala kratko bolezen in huda pljučnica jo je rešila vsega zemeljskega gorja. Zapustila je žalujočega nioža in že odrasle otroke, katere je vzgojila vse v strahu božjem. 14 let je bila popolnoma slepa, a nikdar ni izustila žal besede. Vsak dan, tudi v najslabšem vremenu, je bila pri sv. maši in mnogokrat prejela Jezusa v sv. obhajilu. Tudi otroci so morali zahajati pridno k sv. maši in k obhajilnl mizi. V hiši se je slišala vedno pobožna molitev in za razvedrilo v trpljenju so se prepevale lepe nabožne in Marijine pesmi. Zato trdno upamo, da zdaj tam pri nebeški Materi ,in njenem Sinu uživa rajsko plaeilo in prosi usmiljenja za nas vse. Vsem tem umrlim naj bo zemljica lahka, njih duše naj uživajo večno veselje. Vsem preostalim žalujočim naše iskreno sožalje! Ljutomer. Xa Moti pri Ljutomeru je umrla Rajhova babica, kakor smo ji navadno praviIi. Dočakala je visoko starost 87 let. Bila je skrbna mati, dobra do vseh, najbolj do svojih otrok, katero je skrbno vzgojila. Vsej številni rodbini, ki žaluje za svojo babico, naše sožaIje! Ohranimo jo v častnem spominu! Studenice pri Poljčanah. Zapustil nas je za vedno naš dobri mladenif. Tonček Potisk. Rad je hodil k službi božji in prejemal svete zakramente. Zato ga je l.jubi Jezus vefkrat obiskal v bolezni (jetiki), katei-i ,je podlegel v starosti 31 let. Na vpliki petek je nehalo biti njegovo srce. Na velikonočno nedeljo je bil prinešen v farno cerkeV in od tam v sprevodu na pokopališče k Sv. Luciji ob jako veliki udeležbi župljanov. Studenički pevci so mu zapeli žalostinko. Rajni naj počiva v miru — preostalim pa naše sožalje! Sv. Jnrij ob južni žeL Človek ne ve, kje ga čaka smrt. Dne 4. t. m. je nesla Ana Žvegler, posestnica v Rifniku, malco v gozd drvarjem. Vsled neprevidnosti drvarjev je priletel v njo z brega hlod ter ji zlomil kljuonico in 3 rebre. Bila je še isti dan sprevidena in je nato drugi dan umrla. Ponesrečnica je sestra g. Jožefa Žvegler, znanega vzornega sadjarja in živinorejca v Rifniku. Svetila ji večna luč, preostalim naše sožalje! Braslovče. Po dvamesečnem popolnem odmoru se je začela zopet smrt bolj pogosto oglašati iir je v zadnjih 14 dnevih umrlo kar devet žensk in eden moški in sicer:' Dobnik Marija in Novak Marija iz Letuša, Verdovac Pavla i>. Gornjih Grč, Brložnik Marija iz Podvrha, Neža Kodre iz Rakovlja, Sevšek Franciska iz trga, Škrubej Leopolda iz Verle vasi in občinska reva iz Malih Braslovč, vse so bile pridne gospodinje in skrbne matere. Na velikonočni torek pa je umrl Josip Bauer, veletrgovec, v starosti 71 let po daljšem bolehanju. Bil je znan po celi Savinjski dolini kot pošten in soliden trgovec in kupec za hmelj, katerega je tudi on prvega zasadil v Braslovčah. Pogreb je vodil g. župnik iz Sv. Marjete pri Ptuju ob asistenci štirih duhovnikov. Na grobu mu je govorll v slovo g. župnik Šketa in g. Lovšin. — Kakor po vsej Savinjski dolini, tako tudi tukaj vse sadi na novo hmel.j, le vreme letos zelo nagaja, da se ne more delati, kot bi hmeljarji radi. Prevorje. Malokdaj se oglasimo v »Slovenskem gospodarju«, a še takrat z zalostno novico. Na veliki četrtek je izdihnil svojo blago dušo MihaGril, posestnik v Žegru. Bil je dober ki-ščanski mož, skrben oče svoje mnogoštevilne družine ter dolgo let naročnik »Slovenskega gospodarja«. Njegovo življenje ni bilo posiito s cvetjem, pa je le vztrajal do konca, ne da bi klonil pod težavami. Kako rad je pomagal revežem, zna mnogoteri izmed njih povedati. Bil je 14 let župan, več let občinski odbornik ter delal z vso vnemo in požrtvovalnostjo za blagor svojih občanov. Kruta smrt, ki ne izbira, ga je po trimesečni bolezni pobrala. Kako je bil priliubljen med sosedi in župljani, je pokazal njegov pogreb. Damači g< župnik se je v kratkih in tolažilnih besedah* poslovil od pokojnega. Blagi pokojnik naj počiva v miru! Preosfalim naše iskreno so-; žalje! Bnče. Dne 26. marca J3 umrla Marija Perc, krščanska žena in dobra mati, spoštovana od vseh, ki so jo poznali. Ko je ležala na mrtj vaškem odru, je dopolnila 60. leto svoje sta-: rosti. Zapušča moža ia osem pridnih otro-k* Svetila ji večna luč! Jurklošter. Segla je smrt v družino Koritnn kovo na Gračnici in odpeljala seboj dobro Ko-i ritnikovo gospodinjo Marjeto y 76. letu njene starosti. Imela je lep pogreb. Bila je znana daleč okoli kot dobva kuharica. Na mnogih. gostijah, ob birjnovanju in drugih alovesnih' prilikah je goste zadovoljila s .prav izborno kuhanimi in pečenimi dobrotami. Bog ji daj v miru počivati! Žalostnemu možu pa izreka-i mo tem potom naše sožalje! Dol prl Hrastniku. V petek dne 6. aprila smo spremljali k večnemu počitku vrlega moža stare korenine Jakoba Draksler, po domace:; starega Tomca, ki je bil poznan in od vseh' spoštovan daleč naokrog, kot vzor poštenega slovenskega in krščanskega kmeta. Ni prostora, da bi tu naštevali njegova dela. Pokojni je bil celo življenje ponižen, skromen in delaven kmetič, ki se ni nikjer silil naprej, razen pri delu za čast božjo in pri izkazovanju del usmi-i ljenja svojemu bližnjemu. Ob grobu smo se šele zavedli, koliko hvaležnosti mu dolgujemo. Pokojni je bil med najvnetejšimi nabi-i ralci in desna roka takratnemu župniku č. g. Vetrniku, ko se je gradila naša župna cerkev; on. je zbiral in organiziral vsa romanja, odkar pomnimo; on je spremil k večnemu pokoju tisoče faranov in znal z v srce segajočo besedo tolažiti preostale. Z njegovo smrtjo je vsa župnija prizadeta in vsi za njim žalujemo. Plšece. Velikonočni prazniki so za nami. Lepi so bili, ker nam je Bog dal lepo vreme. Prinesli so nam pa za pisanko na šolo v Globokem novo učno moč v osebi učitelja g. Slabe Karola az Dobove. Oh, ko bi še k nam v. Pišece prišla slična pisanka! "jfudi dve bi sprejeli. Morda pa se nas kdo usmili! — Naš Fricl še vedno živi v Butalah.Piše, da se mu prav dobro godi,.čeprav je zaposlen okrog stranišč. Tolaži ga pač misel, da tam okrog tudi milijo-i Dl rastejo. Saj je neki Amerikanec povedal, da je zato prinesel preko velike luže toliko cekinov, ker je opravljal dela, ki jih drugi niso hoteli. Toda Friclnova boljša polovica se boji za njega, ker se v »Slovencu« navdušuje baje zanj Kurenčkova Nežka. Sicer je res lepo, da se je naš Fricl tako hitro v Butalah vžiyel in prikupil, a hočemo ga tudi nazaj imeti. Kurenčkova Nežka si naj le Frtavčkovega Gustlna privošči, Friclna pa pri miru pusti. Slišali smo tudi, da so v Butalah samo rejene »uradne osebe«, ki jih niti redukcija ni dasegla, čeprav so bili v nekem podjetju reducirani vsi mojstri in pomočniki, in so ostali v službi le »direktorji«, »generalni direktorji«, vajenci in dve »uradni osebi«. Ena namreč ne bi zmogla dela, da bi vsem »višjim« prinašala pecivo, pijačo, časopise in cigarete. In ker se Friclnova boljša polovica boji, da ji Fricl postane v Butalah »uradna oseba« in ga več na?aj ne bo, da bi bil doma za palirja pri gradnji cest in stranvšč, je brzojavila po njega. Radovedni smo le, če bo Fricl njen brzojav dobil, kajti v Butalah imajo le brezžični brzojavni urad, a mi le jezičnega. Upamo pa kljub temu, 'da pride Fricl kmalu domov poln učenosti in izkušenj. Kako se bo s tem vsem doma po:itavljal, bomo takoj poročali, g. urednik. Iz zagrebške torbe. Naj se tokrat spomnim Ha naše slovenske zadeve. Misijon smo končali z zavestjo, da je lepo uspel. Nekateri so bili kar do joka žalostni, da ga yeč ni, tako lepo je bilo. Je jih precej, ki niso zamudili prav nobenega od 24 govorov, vsem se je vtisnil spomin na te dneve prav v dno duše. Dolgi so bili nekateri govori, a kar pozabili smo pb besedi misijonarja Šavlja, da čas teče na prej. Navdušenje ob zaključku je bilo nepopi'ssno in se je nabrala tolika mno&ca naroda, da je bilo stotine in stotine ljudi še zunaj pri cerkvi, tako da je bil trg pred cerkvijo poln Marijinih pesmi, ki so spremljale slovesne litanije. Za veliko noč smo imeli prvič tudi rano mašo v cerkvi sv. Marije.