SLOVENSKI BIBLIOGRAFSKI PRIROČNIK
Pričujoča knjiga* je prvi bibliografski priročnik v Jugoslaviji; zrasla je iz skript, ki jih je avtor, naš vodilni bibliografski strokovnjak in dolgoletni vodja bibliografskega oddelka v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani, že dvakrat izdal za potrebe šolanja knjižničnih delavcev. Namenjena je predvsem potrebam le-teh, pa tudi vsem, ki se ob svojem delu srečujejo z bibliografskimi vprašanji. Razdeljena je v
• Janez Logar: Uvod v bibliografijo. Izdala in založila Narodna in univerzitetna knjižnica. Ljubljana 1970. 283 str.
tri dele: »Teoretični temelji bibliografije«, »Pregled zgodovine bibliografije« in »Pregled bibliografij«. V uvodnem poglavju prvega dela, »Kaj je bibliografija«, je razložen pomen besede bibliografija nekdaj in danes ter prikazan predmet, obseg dela in naloge današnje bibliografije; v osrednjem poglavju tega dela, »Metode bibliografskega popisovanja«, je obdelan nastanek bibliografskega popisa, ki ima tri faze: zbiranje in izbiranje gradiva, bibliSigrafski opis odbranih enot in ureditev bibliografskega gradiva; nanizana so teoretična vprašanja
164
in dani praktični napotki za popisovanje knjig, časopisov ter prispevkov v časopisju in zbornikih. Zadnje poglavje tega dela, »Oblika in vrste bibliografij«, obravnava razdelitev bibliografij, pa še bibliografska pomagala (knjigotrški katalogi, enciklopedije itd.), razmerje med bibliografijo in katalogom ter med bibliografijo in dokumentacijo.
V drugem delu, »Pregled zgodovine bibliografije«, je kratko orisana zgodovina bibliografije od Kallimaha (310—240) iz ale-ksandrijske knjižnice do bibliografskih izdaj Unesca v našem času.
Najobsežnejši je tretji del, »Pregled bibliografij«. To je seznam bibliografij ¦— iz tehničnih razlogov je avtor upošteval le bibliografije evropskih držav in ZDA, to pa so tudi države, s katerimi imamo največ kulturnih stikov — razvrščen v posamezne skupine in opremljen z uvodi ter potrebno razlago v bibliografskih opombah. Najprej so popisane mednarodne splošne bibliografije (bibliografije bibliografij, bibliografije knjig, inkunabul, katalogi in zbirni katalogi knjig, splošne bibliografije časopisja idr.), nato mednarodne strokovne bibliografije in nazadnje nacionalne bibliografije, razvrščene po abecednem redu držav. Zadnja je na vrsti Jugoslavija, ki pa je obdelana tudi najobšimeje. Medtem ko so pri drugih državah upoštevane samo splošne nacionalne bibliografije, so pri Jugoslaviji popisane tudi strokovne bibliografije in dela širšega, mednarodnega pomena
(splošne enciklopedije, knjižnični katalogi); tu je v posameznih poglavjih (jugoslovanska, srbska, hrvatska, bosensko-hercegov-ska, črnogorska, makedonska in slovenska bibliografija) podrobno prikazan zgodovinski razvoj in sedanje stanje bibliografije pri jugoslovanskih narodih.
Uporabnost knjige povečuje Kazalo imsn in naslovov (sest. Boža Pleničar). Predgovor in Vsebina sta prevedena še v ruščino in angleščino, kar omogoča uporabo knjige tudi tujcu, neveščemu slovenščine. Glavna literatura je navedena ob koncu posameznih poglavij.
Knjigo odlikuje sistematična razdelitev in preglednost ter smotrna izbira gradiva v posameznih poglavjih, v skladu z namenom nuditi informacijo v prvi vrsti slovenskemu in jugoslovanskemu knjižničarju oz. uporabniku; to je plod dolgoletnega dela in kaže avtorjevo temeljito obvladanje snovi. Tudi sicer je knjiga izredno skrbno pripravljena, skoraj brez tiskovnih napak, tiskana zelo pregledno na lepem brezlesnem papirju in vezana v celo platno.
Knjigo bi moral, ob vlogi, ki jo ima danes bibliografija, prebrati vsak izobraženec; posebej opozarjam na poglavje »Metode bibliografskega popisovanja« in na pregled slovenskih bibliografij, ki bi ju moral še posebno slavist temeljito proučiti, ker mu bosta zelo koristila pri študiju in poklicnem delu.
Marko  Kranjec Filozofska fakulteta v Ljubljani
165