Poštnina plačana v gotovini.
Štev. 2.
V Mubliani, drse 12. januarja 1328.
Posamezna ftev. Din 1-
Leto Ki.
Upravništvo.Domovine" v Ljubljani, Prešernova ulica 54 Uredništvo .Domovine", Knaflova ulica 5/11., telefon 72
Szhaia vsak četrtek
Naročnina za tazemstvo: četrtletno 7 od Din, palletn. IS Din, celoletna 30 Din; za inozemstvo: Četrtletno I! Din, polletno 24 Din, celoletna 48 Din. — Račnn poštne hranilnice, podrnJnic; v l.|niil|ani, it. 10.711.
Še ne plačujemo dovolj davkov!
Ogorčeni protesti proti nameravanemu povišanju hišnonajem-niškega davka — Kleroradikalska vlada se ne zadovoljuje s tem, da so že sedaj stanovanjske hiše z raznimi davki visoko preobložene, nego namerava hišne lastnike popolnoma uničiti — Obdavčevanje siromašnih slojev — Ministrstvo za vojsko in mornarico zahteva plačevanje vojnice tudi od onih, ki je doslej niso plačevali — Ta ogromni davek se hoče izterjati za štiri leta nazaj — Klero-radikalski režim ima gluha ušesa za vsa dokazovanja, da pomenja sedanja davčna politika popolno uničenje gospodarske podjetnosti
in popolno obubožanje
Ako primerjamo Jugoslavijo z bogatimi državami, n. pr. z Zedinjenimi državami Severne Amerike, se nam morajo zašibiti kolena od ostr-menja. Povprečni Američan ima za blizu 20krat večje dohodke kakor povprečni Jugosloven. Dočim se pa vodi v Ameriki politika čim manjšega obremenjenja in čim večje udobnosti državljanov,
moramo mi jugosfovenski siromaki voditi naravnost obupen boj za obstanek proti neprestanemu mnogostranskemu varčevanju.
Obupno se moramo boriti celo za to, da bi se davčna bremena enakomerno porazdelila po vseh pokrajinah in po gospodarski moči posameznih slojev.
Naše vlade, v katerih so imeli vedno glavno besedo srbijanski radikali, ki gledajo le na svojo pokrajino, so bile
gluhe za vse obupne proteste.
človeku se vsiljuje dvom, ali znajo gospodje sploh šteti in če imajo vsaj eno zavest, ki bi jo morali imeti že po prirodi, to je zavest,
da ovce ne smeš ubiti, če jo hočeš dvakrat striči.
Dvomimo, da je še kje v Evropi država, ki bi davkoplačevalca tako po načrtu uničevala in ga polagoma spravljala na stanje, ko ne bo mogoče iz njega izžeti niti pare več. Hudo zlo je, da so
davčna bremena krivično porazdeljena tudi po gospodarski moči posameznih slojev.
Ni menda treba razlagati, da sta danes delavec in zasebni uradnik naravnost bedno plačana in da od svojega zaslužka ne živita, nego le životarita. Kljub svojemu bednemu zaslužku morata oba plačevati težke davke.
Delavci in privatni uradniki morajo stradati, da lahko plačajo,
Ičar se od njih zahteva. Njihovi otroci morajo prezebati, odtrgovati se jim morajo najpotrebnejši koščki kruha zato, da starši, ki garajo kakor Črna živina, plačajo davek.
Davčna preobremenitev uničuje že bogatina, koliko bolj mora uničevati šele siromaka! In še .se kak nejasen davčni predpis običajno tako tolmači, da še huje zadene kak sloj. Tako je nedavno generalna direkcija davkov y. Beogradu
s posebnim tolmačenjem pojma «kvaliii-cirani trgovski in obrtni nastavljenci» razširila davek za zasebne nameščence na vse trgovske in obrtne pomočnike.
Ti so doslej plačevali le davek na telesno delo, ki je neprimerno nižji kakor davek na zasebne nameščence.
Kako bo z izenačenjem davkov, še ne vemo. Kakor so pokazale razprave v davčnem odboru, ki je obravnaval zakonski načrt za izenačenje neposrednih davkov,
si ne moremo obetati nujno potrebnih olajšav.
K temu pa bomo imeli še nove oblastne davščine, ki bodo iztisnile iz Slovenije novih 50 milijonov dinarjev.
Izredno huda davčna obremenitev grozi po novem davčnem zakonu hišnim in zemljiškim posestnikom. Zaradi namere,
da se poviša hišnonajemninski davek,
dasi je že sedanja davčna obremenitev stanovanjskih hiš kruta, v Sloveniji hujša kakor v katerikoli državi v Evropi, so se vršila zadnje dni ogorčena protestna zborovanja po raznih krajih države.
Ako bodo morali po sedanjih računih hišni lastniki plačevati 16 do 20 odstotkov državnega davka, čemur se bodo pridružile še 200- do 300odstotne občinske, sreske in oblastne doklade, mora to hišnega lastnika ugonobiti. Z novim zakonom se nameravajo strahovito obdavčiti tudi lastna stanovanja onih posestnikov na deželi, ki sprejemajo kogarkoli na stanovanje.
Lastna stanovanja bodo tako visoko obdavčena, kakor ona, ki bodo oddana v najem. Na ta način ne bo na deželi nihče več sprejemal ljudi na stanovanje. Hišni posestniki so na protestnem shodu v Mariboru zahtevali, da davčna stopnja ne sme presegati z vsemi dokladami vred 12 odstotkov.
če' se bodo hiše res tako obdavčile, kakor nam obeta načrt,
bodo hišni lastniki ob svojo lastnino.
Ali so si ljudje, ki sestavljajo take načrte za zeleno mizo, v s vesti, kaj počenjajo?
Za novo leto si je tudi minister za vojsko in mornarico dovolil z enostavnim razpisom povišati gotovim davkoplačevalcem davke za celih 50 odstotkov. Izdal je namreč razpis,
po katerem morajo plačevati vojnico v višini 50 odstotkov na neposredne davke tudi vsi oni davkoplačevalci, ki so bili pred 1. januarjem 1924. začasno ali za stalno proglašeni kot nesposobni za voj-niško službo, dočim so ta hud davek do sedaj plačevali ie oni, ki so bili proglašeni za nesposobne po 1. januarju 1024.;
ostali so plačevali neznantno vojnico po starih predpisih. Cela vrsta davkoplačevalcev bo s tem najkruteje prizadeta. To pa še ni vse, nego se zahteva, da
se mora ta davek pobirati tudi za nazaj, to je od 1. januarja 1924. naprej.
Za prizadete, katerih število nam je neznano, pomeni ta sprememba predpisov strašno katastrofo. Občutno povišanje vojnice in še plačevanje za štiri leta nazaj je davčna nečuvenost, ki ji ni zlahka najti para.
Z novim finančim zakonom se pripravlja, kakor smo že pisali,
še ena strahota za naše hišne iu zem!fške posestnike, in sicer s členeni 69.. ^ katerim se brez dovoljenja dveh ministrov zabra-njuje vsaka prodaja in nakup hiš ali zemljišč, ki so oddaljena 50 km od meje.
Po tem členu bi bila prizadeta vsa Slovenija in bi v vsej Sloveniji vrednost nepremičnin strahovito padla, kajti ob priznanem zavlačevanju dela v ministrstvih bi se tako dovoljenje moglo dobiti le s številnimi posredovanji in ogromnimi stroški. S povišanim davkom in s tem členom bi bili prizadeti hišni lastniki popolnoma razlaščeni. Ker še ne vlada pri nas boljševizem, pričakujemo, da bo v zadnjem trenutku obsenčil vsaj žarek razsodnosti državne krmilarje. ki sicer radi store drugače kakor je državljanom prav.
Kako je mogoče, da so v taki vladi, ki kaže tako malo zmisla z? potrebe in koristi državljanov, tudi naši klerikalci, večinski zastopniki one pokrajine, ki najhuje poti krvavi pet pod previsokimi davki?
Gospodarstvo Slovenije propada in SLS gleda ta obupen boj slovenskega gospodarstva po strani, kakor da ni vse to nič. Vsaka podjetnost v Sloveniji se je nehala, a kar je starega, hira ter propada in nimamo izgledov, da se bo Slovenija, ki se samo od kmetijstva ne more preživljati, dvignila iz teh strahotnih razmer, ker tudi po izenačenju davkov na papirju ni upati na popolnoma izenačeno pobiranje davkov.
Zgodovina bo pisala, da so bili v tej vladi, ki je bila odločno protiprečanska, tudi prečani-klerikalci. Še eno stvar bo zabeležila zgodovina: Da so se namreč v tem času vršile v Sloveniji občinske volitve, pri katerih se je dobilo še vedno mnogo volilcev celo po mestih, ki so volili klerikalce in radikale ter jim s tem še za nadalje izrekli zaupnico. Ti ljudje pač za enkrat še ne čutijo na svojih hrbtih zla, ki se nam pripravlja. Ko bo zlo neposredno pred njimi, takrat se jim bodo odprle oči, in to prav široko. Vsota je za nekatere velika šele takrat, ko jo moraio že vzeti iz žepa in jo odšteti.
....., 7-tt,.-, : ■ . --: Stran 2 —
Politični pregledi
Po končanih pravoslavnih božičnih praznikih, tekom katerih je politično življenje počivalo, finančni odbor nadaljuje z razpravami o proračunih posameznih ministrstev. Te dni je bil na vrsti
proračun ministrstva za vojsko in mornarico.
Razprava o tem važnem proračunu je bila mifna in stvarna, saj gre tu za vprašanja obrambe naše države pred našimi zunanjimi sovražniki. Iz poročila, ki ga je podal minister vojske in mornarice general Hadžič, povzemamo, da imamo
sedaj v vojnišnicah vsega skupaj 109.575 ljudi.
Za prehrano je določeno za vsakega vojnika 7-6Q Din dnevno. Vsota, ki je po ministrovem predlogu potrebna za to ministrstvo, dosega blizu 2 in pol milijarde dinarjev. Na to vsoto se je morala znižati s prvotno predlaganih 4 milijard Din zaradi našega težkega finančnega stanja.
Minister je končal svoje poročilo z zagotovilom,
da naša junaška vojska popolnoma zasluži zaupanje,
ker je vedno dokazala, da je naj skromnejša v svojih zahtevah, v svoji požrtvovalnosti in junaštvu pa je stala vedno na višini in v prvi vrsti med najboljšimi vojskami, ki so imele na razpolago mnogo več sredstev za svoje potrebe. :
i: V debati, ki se je razvila na ministrovo poročijo,' so zastopniki Kmetsko-demokratske
koalicije •.	- •„• < •■. ,.„•• -1* %
zahtevali zmanjšanje službene dobe v '	stalnem kadru.
Cim krajši bo ta rok, tem yeč naroda bo prešlo skozi .vojnišnice, tako da bo za primer obrarnbe mnogo več ljudi sposobnih za orožje. Skrajšani službeni rok v kadru bi Vse jugtjslovensko ljudstvo pozdravljalo. Poslance SDS Demetrovjč je grajal tudi preveliko število višjih oficirjev. Imamo namreč 157 generalov in 358 polkovnikov. Toliko jih nikakor ne po(rebi""emo.
Sotcščan:
Tafnosti grajskega stolpa
.	(Povest iz davnih časov.)
(Konec.)
Nehote se mi je zbudil spomin na poganskega poveljnika našega jetniškega tabora. Ki de bil prijatelj mojega gospodarja. Ta je bil vešč zdravilstva ter je govoril več jezikov, imel je že doraslega sina, izurjenega v vara-nju in sleparstvu. Sodeč po opisu je zdravnik moj nekdanji poveljnik, njegov sin pa je bil obešen kot morilec. Najbrž je prišel nagovarjat mojega nezakonitega dediča za pomoč v boju; proti sovražniku. Filip je odklonil njegovo- prošnjo, na kar mu je zapretil z. razkritjem krivične dediščine in bratu res ni kazalo drugega, kakor da ga je za vedno odstranil. Oče je kajpada vedel o krivični obsodbi, ni pa mogel migniti z mezincem za njegovo obrambo. Gotovo je prisostvoval njegovi smrti ter se zarotil, da bo izvršil maščevanje zaradi bridke izgube svojega edinca. Začeti je hotel pri hčeri, katero je nameraval umoriti, a se je spretno rešila s tem, da je vrgla v ogenj prstan — svetinjo poganske rodbine.
Graščak Otmar je končal svoje pripovedovanje, hvaležen naključju za srečno rešitev svojega otroka. «Tudi ti si pomagal k zmagoslavju današnjega dneva,» se je obrnil na viteza, «izrekam ti presrčno zahvalo. Kakšno plačilo naj ti naklonim?*
, ., i .	. ■■■ ... ., .	: «UUfll
Po debati je minister za vojsko1 in mornarico z zadovoljstvom vzel na znanje izjave članov'odbora,
, ki brez razlike strank kažejo razumevanje za potrebe našega vojništva.
Minister je tudi prosil, naj se mu sporoče vse znane nepravilnosti, zlasti glede prehrane vojništva, da bo uvedel preiskavo. V naši vojski so, kar poudarja minister, popolnoma enakopravni Srbi, Hrvati in Slovenci. Pri glasovanju je> bil proračun ministrstva za vojsko in mornarico sprejet.
Zatem je sledila razprava
o proračunu ministrstva za lavna defa.
Ko to pišemo, razprava še ni končana.
Drugih posebnih dogodkov v Beogradu ni. Kakor je že običajno, so se tekom pravoslavnih božičnih praznikov pojavile razne
kombinacije o spremembi vlade
in šo se zopet čule vesti o možnosti koncentracijske vlade, to je vlade, ki bi jo sestavljale vse stranke. Ce se bo to zgodilo, se bo na pritisk Kmetsko-demokratske koalicije, katere pomen in moč Sta dovolj velika, da se ne moreta preiti.
Pomemben dogodek v naši zunanji politiki je dejstvo,
da bo 27. t. m. potekla pogodba prijateljstva med Jugoslavijo in Italijo,
ki je bila podpisana leta 1924. Med našo in italijansko vlado je bil te dni dosežen sporazum, da se ta pogodba podaljša za šest mesecev, to je do 27. julija t. 1. Med tem Ča-šom se bodo morda pripravila pogajanja za hovo pogodbo ter se bodo obenem najbrže vršila tudi pogajanja med Francijo in Italijo. Pravega zaupanja v Italijo, žal, ne moremo imeti, vendar pa upamo, da se bo v korist naše kakor italijanske države ustvarilo vsaj kolikor. toliko znosno razmerje med obema sosedoma.	/'..•'.'.' ..'■''". j t".
Mala antanta se pripravlja na odločen nastop , . .	; .•; ;■; ., , . ■
proti oboroževanju Madžarske,
ki na tihotapski način dobiva orožje in mu-nicijo iz Italije. KakOr je podoba, bo^o države Male antante zahtevale od Društva na^dov,
«Ne maram ne zlata ne srebra.* se je odrekel povračilu. «Gizela, ali llie ljubiš? Samo tvoja ljubezen me bo popolnoma zadovoljila.* «Bala sem se zamere zaradi prikrivanja resnice,* se je opravičevala. «Odpusti, saj nisem mogla drugače ravnati.*
«Reci, Gizela, da me ljubiš, in vse bo poravnano.**
«Bodi mi tovariš in spremljevalec do hladnega groba.*
Krčevito se je oklenil vitez mladenke, ki je v tistem hipu postala njegova zaročenka, ter jo iskreno poljubil. Tudi ona mu je z vročim poljubom vrnila izkazano ljubezen, na kar mu je, premagana po mehkih občutkih, omahnila v naročje. Ginjen je dvignil plemeniti oče roke ob tem prizoru ter je blagoslovil njuno bodočnost.
Krepko je zatrobil na dvorišču bojni rog v znamenje, da so spremljevalci deželnega kneza zastražili vse izhode grajskega obzidja, kjer čakajo novega povelja.
«Naprej!» se je vzdramil knez iz omam-ljenja. «Naprej proti stolpu za morilcema!*!
Vitez se je prebudil v sladkem objemu svoje neveste, katero je moral za trenutek ostaviti ter se odpraviti za knezom in grašča-kom, ki sta v spremstvu najboljših vojščakov hitela proti grajskemu stolpu.
14.
«Kje je Gizela?* se je Indijec zavedel ob graščaku po prestani zmedi.
6VINA. št. 2 ,.	—»
naj vso zadevo preišče .potom posebne komi-e in. naj se prepreči nadaljnje oboroževanje madžarske vojske, ker tvori Madžarska v svoji nepomirjjivosti stalno opasnost za mil v Srednji Evropi.
DOPISI
BUKOVICA - PRAPROTNO NAD ŠKOF JO LOKO. Pri nas se je preteklo leto ustanovilo prepotrebno gasilno društvo, ki se nepričakovano! hitro razvija. Že pri prvih sejah se je izkazalo, da vlada za gasilstvo največje zanimanje. Najlepše pa je to, da je društvo nepolitično. Sicer nam je od začetka par ljudi hotelo nasprotovati* a ni šlo. Mi smo izvolili v načelstvo može, ki so za vodstvo sposobni, kar so tudi pokazali V nedeljo 15. t. m. bo priredil odbor v prostorih gosp. Janka Goloba, gostilničarja na Ljuši, veliko pred-pustno veselico. Na sporedu bodo: godba, ples, šaljiva pošta itd. Vstopnina 5 Din. Ker je čisti dobiček namenjen za napravo gasilnega orodja, ste vsi prijatelji gasilstva in dobre zabave dobro došli. Začetek ob 3. uri popoldne. Prostovoljni darovi se hvaležno sprejemajo. Vsem dosedanjim darovalcem bodi tukaj izrečena najlepša hvala!
SV. KRIŽ PRI KOSTANJEVICI. V nedeljo 15. t. m. bomo imeli občinske volitve. Liste so vložene tri. Napredna lista (združeni SDS m SKS) pod imenom gospodarska lista je tretja. Čitali smo'v »Domoljubu*, kako so klerikalci v naši občini skrbni: Dopisnik pa ni hotel povedati, kako gospodarijo in kakšne občinske naklade imamo. Gospodarijo res dobro, tako da so pri-gospodarili občini kočijo. Ta kočija je bila last g. župnika. Ker pa g. župnik ni hotel plačati državi vozilne takse 200 Din, kakor je to predpisano, so zaradi tega narasli stroški nad 5000 dinarjev. Za ta znesek se je davkarija vknjižila na cerkveni vinograd, na kar je g. župnik dal prepisati kočijo na občino z dovoljenjem občinskega odbora. Če bo davkarija prodala ta vinograd, to bo znamenje dobrega gospodarstva. Kličemo vse zavedne občane, da volijo v tretjo skrinjico, če hočejo dobro občinsko gospodarstvo. Živela Kmetsko-demokratska koalicija!
ŠT. RUPERT NA DOLENJSKEM. V nedeljo so se vršile pri nas občinske volitve. Občina je bila doslej skozi 16 let v klerikalnih rokah, v nedeljo pa so si jo izvojevali naprednjaki. Lista
«Pobegnila je, vse je izgubljeno.* Caro-dejec se je zvijal v obupu ter si pulil zmršene lase.
«Tvoja krivda. Zakaj je nisi ustavil?*
«Nate sem se zanašal, pa si obstal ko zamaknjen...»
«Obšla me je trenutna oslabelost... Oh, ob vse sem na svetu, usoda mi je uničila prstan — blagoslovljeno svetinjo mojega naroda...* Hasan je zavihtel bodalo in planil iz sobe, tekel je po tajnem hodniku do linice, kjer se je ustavil in gledal na dvorišče. Videl je oborožence, ki so sočutno obstopili ubeglo žrtev, ki je prihitela iz gradu ni omedlela. «Ušla mi je*, je govoril sam s seboj. «Našla je pravega očeta, prišel je vitez v spremstvu deželnega kneza, da jo odvede na Ostrožje,. Predolgo. sem odlašal...»
«Bodalo mora izvesti svojo dolžnost*, se je zasukal in hitel nazaj v čarodejno skriva^ lišče. Divje j£ škripal z zobmi in mrmral: «Starec mi ne uide, on bo prejel plačilo...»
Zviškoma se. je vrgel pred čarodejca, ki je plaho odskočil. •
«Kaj se je zgodilo?* je trepetala vsaka mišica na njegovem telesu. «Ali si dobro pomeril?*
«Nekdo drugi bo moral pomeriti in zadeti*, je siknil skozi zobe. «Tu je bodalo od tajnega sodišča, odposlanec mi ga je oddal pred stolpom z naročilom, naj ti razglasim nepreklicno obsodbo, ki se glasi: .Umoriti se moraš, čim boš zagledal to orožje'. Primi tnrei za bodalo ter si ga zarini v srce — to
=-----------= «OOMOVINA»
SLS je namreč dobila 367 glasov in 12 odbornikov, lista SKS pa 387 glasov in 13 odbornikov.
TRŽIŠČE. Prvo gospodarsko dobrodelno društvo v Tržišču bo imelo redni občni zbor 15. t. m. takoj po prvi maši v tukajšnji šoli z naslednjim dnevnim redom: poročila predsednika. tajnika, blagajnika in pregledovalcev računov; volitve .predsednika in odbora. Ako ne bo zadostno število članov prisotnih, se bo občni zbor vršil pol ure pozneje pri vsaki udeležbi z istim dnevnim redom.
ZIDANI MOST. V nedeljo 8. t. m. se je pri obilni udeležbi vršil občni zbor krajevne organizacije SDS za Zidani most, ki je bil v zvezi s predavanjem o zrakoplovstvu. Predaval je g. dr. St. Rape, katerega je občinstvo z zanimanjem poslušalo. Po končanem predavanju je podal g. Basa obširno poročilo o delovanju krajevne organizacije v preteklem letu ter se v imenu organizacije zahvalil vsem članom in pristašem za požrtvovalno sodelovanje. Ob zaključku so se vršile volitve novega odbora krajevne organizacije, v katerega je bil ponovno izvoljen g. Baša kot predsednik.
ZIDANI MOST. Podpisani se zahvaljujem predsedstvu krajevne organizacije SDS v Zidanem mostu za dano mi podporo, katero sem z' veseljem prejel. Franc Teršek, brezposelni dc-lavec v Velikem Širju.
ZIDANI MOST-Š1RJE. Odkar poučuje verouk novi g. župnik v šoli v Zidanem mostu, prihaja naša deca vedno z novimi naročili za starše. Naročila so hudo neobičajna in kvarna vzgoji. Njegov šolski pouk naj ne bo agitacija proti »Jutru* in »Domovini®, češ, da sta to proti-krščanska lista. Kak občutek imajo starši pri tem, ko jim deca doma čeblja, naj nikar ne čitajo teh časopisov, si je lahko predstavljati. Tudi neobičajna metoda za zboljšek dohodkov nikakor ni na mestu. Ded naj vendar ne ukazuje, nabirati denar. Čuditi se je vodstvu šole, da to dopušča.
GRAČNICA PRI RIMSKIH TOPLICAH. Veliko gonjo vprizarjajo klerikalni agitatorji proti nam demokratom in našemu časopisju. Pripomniti pa moramo, da je to nam v večjo korist, kakor škodo, kajti prav ta gonja je povzročila, da so se oglasili novi naročniki na «Domovino». Mi delavci dobro vemo, da po zaslugi klerikalcev in njihovega ministra dr. Gosarja šc naprej plačujemo davek na ročno delo. Tega ne bomo nikdar pozabili. Imamo pa še tudi nekaj takih
št. 2 ■
ljudi, ki tega nočejo vedeti. Tako na primer imamo v naši tovarni moža, ki je nekaka glava vseh tukajšnjih klerikalnih delavcev. Mož bo kmalu izgubil vso svojo čredo in bo postal pastir brez ovac. Na drugI strani pa krepko napreduje mlada organizacija, ki se množi ne glede na zabavljanje klerikalcev, ki so vedno bolj razočarani spričo nesposobne politike svojega vodstva. Mi delavci bomo še naprej čitali «Domo-vino», ker le ona se bori za resnico in pravico!
PONIKVA OB JUŽNI ŽELEZNICI. Huda je zima, ki se je razbohotila čez našo vasico. Ko pa nam je dolgočasje lezlo v domove, se nas je spomnil g. Komar in postavil «Moč uniforme* na oder. Srečna njegova roka! Kakor je sicer prosvetno delo na deželi otežkočeno zaradi pomanjkanja požrtvovalnih sodelavcev, vendar je pon-kovška mladina s svojim nastopom dokazala, da sta v njej poosebljena pridnost in naprednost. Skoro same novince je zbral g. Komar, a vsi so j se odlikovali po znanju in prikupnem nastopu. G. Obersnel je žel za svoj posrečeni tip agenta burjo smeha; prav tako tudi oba gg. Podgorška, ki sta vžigala liki plamen. Pogodena lika sta bila «ta brihtni lovec« in še brihtnejši župan, čigar nastop bi mi ugajal povsod. Brhkih domačink pa l se spomniti ne smem; njihov nastop me je ogrel in dokazal, da imamo družbico pridnifi in talentiranih deklet. Ga. Mara Vošnjakova je na klavirju pripomogla do zavidljivega uspeha. Naj sluša glas nas vseh: še enkrat, še mnogokrat! Priznanje vlade, ki je Jeseni odlikovala g. Komarja za njegovo prosvetno delovanje, podpišemo z obema rokama in ga prosimo, naj gre naprej in mi gremo z njim.
POLENŠAK. (S m r t n a k o s a.) Ko so pred tedni žarki vzhajajočega solnca zlatili prijazni hribček Polenšak v Slovenskih goricah, je tužno pel iz line zvon popotnico našemu Jošku, ki ga je kruta smrt, komaj 361etnega, iztrgala iz rok soproge in dveh nedoletnih otrok ter mnogoštevilnih prijateljev in znancev. Joško Lah je bil rojen leta 1891. v prijaznih Moškanjcih župnije Sv. Marjeta niže Ptuja. Po končani vojni si je ustvaril svoje ognjišče, ko se je poročil z Marijo, hčerko daleč okrog znane oblteljl Lovrečeve na Polenšaku, kjer je začel živahno delovati za napredno stvar. Bil je soustanovnik več naprednih organizacij, med njimi tudi krajevne organizacije SDS na Polenšaku, ki se je čvrsto uveljavljala, dokler mu je zdravje dopuščalo aktivno sodelovanje. Kaj kmalu pa je začela izpodjedati njegov organizem kal bolezni, ki jo je dobil na vojnih
= stran 3
poljanah. A neumoren pri delu za nacijonalno ia napredno stvar nI hotel razmišljati o tem, dokler ga ni zahrbtna morilka vrgla na bolniško postelj. Trdno je bil prepričan, da bo ozdravel in nadaljeval svoje delo v započetem pravcu. Ves čas bolezni je sledil vsem javnim dogodkom ter obžaloval, da ni mogel aktivno sodelovati. Pa je omagal in zatisnil svoje trudne oči. Dolg sprevod, med njim tudi zastopstvo ptujskega Sokola, katerega redni član je bil pokojni, je spremil pre-rano umrlega na zadnji poti. Naj mu bo žemljica lahka!
SV. JURIJ OB SČAVNICI. Neka oseba je razpisala nagrado 1000 Din, katero naj dobi tisti, ki izsledi dopisnika naše ljube «Domovine». Jaz se kljub temu zopet oglašam; le bojim se, da bo dotičnl osebi ostal denar v žepu. Zato ji priporočam, da ta denar uporabi raje za kulturne svr-he, ne pa za tako malenkostne stvari. Le s pogumom naprej, mogoče pa bo uspeli! Pri nas imamo tudi dobre davkoplačevalce, ki ne plačujejo le sebi davka, nego tudi drugim... To je bila res bratovska ljubezen. Drugače je vse mirno, vidi se, da je nastopila prava zima.
SV. TROJICA V SLOVENSKIH GORICAH. Večkrat se nam pripetijo tukaj kake zanimivosti, ki pa ostanejo znane navadno le v ožjem krogu. Tako doživljamo tudi sedaj prav zanimive dogodke spričo hude konkurence pri nakupovanju surovih kož. Posebna sila je za svinjske kože, ki se prodajajo sedaj vsak dan dražje. Toda to še ni vse. Agitacija je celo tako bujna, da nakupo-valci letajo od jutra do večera po trgu okrog, celo v bližnje vasi se podajo ter prežijo tam na prodajalce. Dostikrat se kupijo kože že tudi naprej, tako da imajo mnogi posestniki že kože vseh živih svinj prodane. To je menda višek trgovinske konkurence in podjetnosti, vsaj pri svinjskih kožah. Najstarejši tukajšnji ljudje ne pomnijo take gonje za kožami in tako visokih cen. Cene se gibljejo že do 19 Din za kg, a so morda ta hip že višje. Ljudje so, seveda, tega veseli, ker na ta način prav dobro vnovčijo kožno blago. Vprašanje je le, ali bodo zadovoljni tudi trgovci po esvinjski seziji*.
ORMOŽ. V petek na dan sv. Treh kraljev se /e vršil ustanovni občni zbor podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva. Ob tej priliki je kot zastopnik centrale predaval obče znani priljubljeni stari sadjar g. Levstik iz Celja o sadjarstvu. Govornik je žel vsestransko priznanje in zahvalo. Nato je povzel besedo g. Rudolf Pevec, ki je s slikami in z naravnimi jabolki pokazal
je najmilejša kazen za grozodejstva, ki si jih izvajal.*
Starec se je sesedel na stol ter je milo zajokal. «V smrt so me privedle tvoje obljube. Slepil si me s čarodejno tvarino, lagal o kamenu modrosti, bogastvo si mi obetal, zdaj pa mi prinašaš bodalo in naročaš, naj uničim svoje nade in neham živeti.*
eTo ni moja krivda. Pravico si teptal in zdaj ji moraš dati zadoščenje ...»
«Zahteval si. naj umorim mladenko zaradi njene srčne krvi. ki bo omogočila čaranje skrivnostne kovine ...»
cTvojih umazanih rok se drži nedolžna kri mladeniča, ki si ga obsodil v smrt na vešalih. Iz tvojega srca smrdi pohlepnost po bratovem imetju, katerega si se polastil. Kakor razbojnik si ga napadel ter mu zadal globoko rano; naključje pa je hotelo, da je ozdravel v jetništvu, odkoder se vrača na Orlovje, kjer te bo našel mrtvega s prebode-nim srcem. Sramotno je potvarjanje lastnega imena, ker se imenuješ Filip, ne pa Otmar, za katerega si se proglasil.*
«Vse je razkrito!* je zaječal in sklenil roke nad glavo. »Tvoje zvezde so posvetile v tajnosti mojega življenja...*
«Moj razum te je razkrinkal. Ali se me več ne spominjaš — poveljnika v taboru, kjer sem te straži! kot jetnika? Poznal si tudi mojega sina, ki je vedel za tvoje nakane, zaradi česar je moral sramotno umreti.* »Ščuval me je zoper kneza...»
«Proglasil si ga za svojega morilca, zato da si — mrtev pred svetom — živel v neumnem praznoverju. Zdaj pa je napočil hip, ko se boš moral posloviti...»
^Maščevalec! Šele zdaj sern te zagledal v pravi luči...» Lažni graščak je padel na kolena, nemo je dvigni! roke, njegov molk je jrosil za odpuščanje.
«Ne pričakuj usmiljenja*, gf je Indijec strupeno zavrnil. kCuI si neovrglijvo obsodbo, tajno sodišče ti je nabrusilo bodalo — primi in nastavi ga na srce ter pritisni, da bo brizgnila kri, zakaj čas je že, da nehaš živeti.*
Filip je sprejel bodalo, rahlo se je z njim dotaknil svoje obleke, a ga je spet odmaknil, kakor da ne veruje v resničnost krvavega naročila.
»Čemu odlašaš?* je porasel maščevalec. »Odposlanec tajnega sodišča čaka zunaj pred stolpom na poročilo o tvoji smrti. Dano ti je na voljo: ali se končaš sam s spretnim sunkom, ali pa boš poginil od muk in trpinčenja, ako bo moral kdo drugi namesto tebe prijeti za bodalo.*
Zopet je poskusil starec načeti koščene prsi, a desnica mu je vztrepetala in spustila bodalo. Takrat je zatrobil na dvorišču rog, čigar glasovi so se bližali osamelemu stolpu.
«Ali slišiš?* ga je postrašil Indijec. «To je znamenje smrti, zdaj se odpravljajo po tvojo dušo.*
Baron je pobral bodalo, razgalil si je prsi in nameril na mesto, kjer mu je strahotna utripalo srce. Nemirno se je ozrl okrog sebe, nato
je zamižal in uprl ročaj v steno — preslaba se mu je zdela roka, da bi prebodla srce. Sunil je proti steni s prsmi, v katere se mu je zasadilo bodalo do ročaja; črna kri je brizgnila curkoma iz rane — morilcu je zavilo oči, zgrudil se je in izdihnil svojo grešno dušo.
Po zaklenjenih vratih grajskega stolpa so zadonell prvi udarci, kmalu so popustili zapahi, oborožencl so vdrli z glasnim krikom in drveli navzgor po stojnicah. Hasan se jim je umaknil na vrh stolpa, kjer je najprej po zdravil vzhajajoče solnce, brž pa se je okrenil in nagnil čez stolpovo ograjo nad prepadom.
«Tam doli je mir», si je lajšal skok v globino. cV prepad ne pojde nihče za mano...»
Četa, ki je vdrla v stolp, se je porazgubila po notranjih prostorih, nekaj mož je ostalo pri umorjencu, drugi so zastražili izhod, ostali pa so prodirali po stopnicah proti vrhu stolpa. Med temi je bil tudi baron Otmar. ki je hotel zajeti drznega zločinca ter ga primerno kaznovati.
«Hasan je, moj bivši poveljnik*, je vzkliknil na stopnicah, ko je zagledal Indijca. «Nt-sem se motil — tukaj nam ne uide.*
«Ne bom te čakal*, se mu je bridko nasmehnil. Pognal se je v skoku čez ograjo v globočlno, zevajočo pod grajskim stolpom. Njegovo truplo je strohnelo med nedostopnim skalovjem.
Razvaline orlovskega gradu so danes pre-raščene s trnjem In grmovjem — spomenik na dogodbo, ki je ohranjena v ustnem izročita.
najboljše vrste, ki bodo za bodočo trgovino najbolj priporočljive. Z velikim navdušenjem je govoril za pristop k podružnici ter sploh za razvoj in napredek sadjarstva. Po triurnem zborovanj«, ki ga jc vodil g. J. Rosina, nadučitelj osnovne šole, je bil na njegov predlog soglasno izvoljen naslednji odbor: predsednik Rudolf Pevec, podpredsednik Ciril Šoštarič, blagajnik Jakob Ku-kovec, tajnik Vinko Padanovič, odborniki: Adolf Rosina, Andrej Zidarič, Anton Slojko, Prane Vizjak in Mihael Vavpotič, kot delegat za glavuo skupščino Rudolf Pevec. Dokaz splošnega zanimanja je, da so vsi udeleženci cele tri ure vztrajno sledili vsem izvajanjem gospodov govornikov. Sledite šc naprej besedam gospoda predsednika, agitirajte pri sosedih, da se naše število potroji!
PRECET1NCI. Poročal sem že o stroških za župnišce, ki jih mora plačati fara. Na novega leta dan smo dobili pole za plačevanje. Proti temu godrnja vsa fara, celo župnikovi prijatelji. Prosijo se tudi drva za mežnarijo. Tega doslej še ni bilo. V ta novi izdatek za faro jc prva privolila občina Moravci in dala drva. Druge občine pa naj bi dale delavce. Občina radoslavska je protestirala proti temu. Jeseni sc jc popravila šola. ki je bila res potrebna [»pravila. Ce za šolo plačujemo. vsaj nc plačujemo zastonj, ker se v šoli izobražujejo naši otroci. — Nekateri klerikalci še vedno mislijo, da so v pokojni Avstriji. Zato je SLS tudi podobna stari Avstriji; kakor je ta propadla, bo šla v nič tudi ohola SLS, katere davčna politika grozi gospodarsko uničiti Slovenijo. SLS se žc bliža svojemu polomu, kar nam kažejo zadnje občinske volitve v Sloveniji. Pregovor pravi: Božji mlini meljcjo počasi, a gotovo. Malcncdeljčani, proč od SLS, naj živi SDS!
Kmetijski pouk
NAŠA MNOGOVRSTNA KMETIJA IN NJENE POSLEDICE.
Morda ni nikjer tako raznovrstno sestavljene kmetije kakor jc naša. Svoj čas sem želel priti v kraje, kjer bi imeli blizu take kmetije kakor so naše, da bi proučil tamkajšnji napredek, toda resnici na ljubo moram izpovedati, da-nisem našel nikjer takih razmer in nikjer tako številnih panog kakor jih imamo pri nas. Naša kmetija po vino-
rodnih krajih Dolenjske in Štajerske se močno loči od kmetij po drugih deželah, vsaj imamo po teh krajih vse mogoče gospodarske panoge v tesni zvezi med seboj. Poleg govedoreje in poljedelstva imamo prašičerejo, konjerejo, perut-uinarstvo, vinarstvo, sadjarstvo, gozdarstvo itd. Pa tudi poljedelstvo samo na sebi nam daje toliko raznovrstnih pridelkov kakor nikjer drugod in jc značilno tudi zaradi tega, ker nam daje v tistem letu 1» dva pridelka. Taka mnogovrstnost v panogah in pridelkih je poseben znak naše kmetije in se najde maiokje.
Za naše maloposestvo ima to svoje ugodne posledice. Na ta način je namreč mogoče s pridnim delom kaj več doseči in pridelati najrazličnejše proizvode. Neugodni vremenski vplivi nam ne morejo nikdar tako škodovati, če nam odpove en pridelek, se lahko okoristimo z drugim. Prav zadnja vojna nam je pokazala, koliko olajšana je bila vsa prehrana pri tako raznovrstno sestavljeni kmetiji.
Ali take kmetije imajo tudi svoje manj ugodne strani, ki jih opazujem na tem, da so po takih krajih interesi gospodarjev preveč razcepljeni. Kakor so po teh krajih kmetije navadno razkosane in raztrgane, nekako tako so tudi težnje gospodarjev preveč razdvojene. Težko jc dobiti gospodarje po takih krajih za skupno pospeševanje posameznih gospodarskih panog, zlasti zadružnim potom. Vsak hodi le svoja pota, in zato tudi vidimo, da ni po takih krajih nobene prave gospodarske vzajemnosti in da manjka za to tudi glavnega pogoja za skupno samopomoč in za skupna gospodarska podjetja, dasi je prav v organizirani samopomoči ena izmed onih rešilnih bilk, ki nam obetajo izdatnejši napredek v našem kmetijstvu in na našem malem posestvu.
Ti neenotni interesi na naših malih in mnogovrstno sestavljenih kmetijah so glavna cokla, da ne pridemo z našim gospodarstvom naprej.
GLAVNI POGOJ ZA NAŠ GOSPODARSKI NAPREDEK.
Eden glavnih pogojev za naš napredek ni le uspešno proizvajanje raznih pridelkov, ampak kar jc ravno tako in šc bolj važno — je lahka in dobra prodaja naših pridelkov. Prav v ugodni kupčiji moramo zazreti glavni pripomoček, da sc bo lahko dvignilo naše pridelovanje in zanesel na ta način tudi potrebni smisel za naš napredek. Ugodna oddaja daje kmetovalcu največ pobude za napredek. Izkušnje nas uče, da sc je opomogla
še vsaka gospodarska panoga, čim je našla v lehki in dobri prodaji ugodne pogoje za svoj napredek in da je začela po drugi strani propadati ena in druga panoga, čim je prestala in ponehala vsa kupčija. To vidimo m čutimo tudi danes.
Zato spada med. najnujnejše naloge našega gospodarstva, da skrbimo poleg drugega tudi za neoviran razvoj kupčije in da pospešujemo in storimo vse, kar bi utegnilo olajšati kupčijo. Pred vsem je važno, da zalagamo z našimi pridelki domača mesta in industrijske kraje ali ravno tako je važno, da gre naše odvišno blago čez meje domače dežele in da pride tuj denar v deželo.
Na dobro izvedenih trgovskih pogodbah, ki jih imamo z drugimi državami, je največ ležeče, kako se obrača vsa naša trgovina. To čutimo že od nekdaj in bomo tudi naprej občutili. Pri današnjih razmerah jc zelo važno» da gremo dobri kupčiji na roko. Danes zahteva trgovina, da oddajamo prvovrstno blago in da ga oddajamo na debelo. To trgovino je treba podpreti s skupnim delom in z združenimi močmi.
Mali posestnik ne pomeni dosti v današnji veletrgovini, ali če naše pridelke združimo, jih laže spravimo naprej, ker se bo zanje zanimal vsak večji trgovec, pa naj se to tiče enega ali drugega pridelka, vina ali mleka, jajc ali sadja itd. Tudi ne more posameznik svojih pridelkov za prodajo tako pripravljati ali prirejati, kakor so zmožna zadružna ali skupna gospodarska podjetja. V tem pogledu so mlekarske in vinarske zadruge že toliko dobrega storile, da se je čuditi, da prodira smisel za skupno delovanje tako počasi v naše kmetske kroge.
Vsi naši pridelki bi se morali lahko in gladkol oddajati, kajti !e potem bo podan glavni pogoj za uspešen napredek ene in druge gospodarske
panoge.
Viničarski tečaji v mariborski oblasti
Iz pisarne velikega župana mariborske oblasti smo prejeli naslednji razglas:
V svrho temeljite praktične izobrazbe v vinarstvu in sadjarstvu se bosta priredila od 15. februarja do 15. novembra 1928. dva devetmesečna viničarska tečaja, in sicer pri državnih trtnih nasadih in drevesnicah v P e k r a h (pošta Limbuš) in v Kapeli (pošta Slatina-Radenci).
Ivan Petrovič:
Klic iz dalje
(Povest iz prejšnjih časov.)
(Dalje.)
»Kaj praviš,* jc dejal Vilibald, ko sta bila prijatelja sama, «kaj praviš na vse to?» »Mislim,» je odvrnil Hartman, «da temnic gospodu grofu Francu ni nič kaj mogoče verjeti. V svoji strasti je prav gotovo divji človek, zato dražestno grofico Amalijo iz dna srca pomilujem. — Vsekakor je bilo prav zelo čudno ali bolje zaguljeno, ko naju je grof, samo da bi se oprostil zaradi nastopa v paviljonu, uvel v rodbinske tajne in pred najinimi očmi ime svojega brata pribil na sramotni kol.»
,V tem trenutku je nastal v gradu velik ropot. Orofovi lovci z nekaj huzarji so pri-tirali dobršno število ujetih, deioina že ranjenih roparjev. Bili so to ljudje divjih, deloma čisto tujih obrazov. V kolikor jih je bilo mogoče pripraviti do besede, kar je bilo težko, ker so na vsa vprašanja kljubovalno molčali, so govorili samo slabo nemščino in popačeno, komaj umljivo italijanščino. Nekateri splph niso mogli zakriti ciganskega pokolenja in so govorili gladko češko. Upravičeno je bilo tedaj iz tega mogoče sklepati, da je prišla drhal semkaj z italijanske meje in da se je morala na Češkem ojačiti s ciganskimi tolpami. Ko so vprašali roparje po njihovem poglavarju, so se glasno zasmejali, češ, da
jc ta lepo v miru in na varnem in da ga ni mogoče tako lahko ujeti, kakor si najbrže mislijo. Kakor so pravili lovci, se je baje res tropa roparjev z obupno besnostjo preborila in ušla, ker je nastala noč. v gozdno goščavo. — »En vzrok več,» je dejal grof z ljubkim nasmehom prijateljema. «zakaj vaju nikakor šc ne morem pustiti proč. Najprej mora biti odstranjena slednja nevarnost®
Na večer je bil Vilibald izginil iz družbe, ki je kakor navadno obstojala iz obeh grofov, duhovnika in ranocelnika, medtem ko Amalije ni bilo. Hartman je opazil na prijatelju, da se mu je bilo moralo primeriti nekaj čisto posebnega. Bilo je tudi res tako. Komaj sta bila prijatelja v svoji sobi sama, ko je bušil Vilibald: «Nak, skrajni čas je, da se požuriva proč. Nenavadne tajne se preveč kopičijo. Meni se celo dozdeva, da prihajava preblizu kolesja, ki ga tu menda goni zla usoda. Ako naju pograbi mahalo, naju lahko nevzdržno trešči v pogubo.—Saj veš, da sem bil grofu obljubil, da mu preberem kaj iz svojega pi-sarjenja. Ko pridem tedaj z rokopisom v roki doli, ki sem ga bil poiskal v kovčegu. za-idem v svoji raztresenosti v veliko dvorano na levi, kjer visi, kakor veš, polno velikih slik. Rubens, ki sva ga bila že zadnjič ob-čudovala, me iznova privabi. Med tem pa, ko stojim pred to sliko in jo ogledujem, se od-pro stranska vrata in grofica Amalija stopi v dvorano. Meniš li, da še vsa zmedena, vsa iz sebe zbog tega, kar se je bilo pripetilo pred par urami? — Niti malo ne tega! —
Čisto veselo in nedolžno stopi k meni in začne govoriti o slikah in raznih mojstrih, ki so tukaj zbrani, se zaupno z roko preda moji roki in počasi hodi z menoj po dvorani« .Ali/ vzklikne nazadnje, ko sva na koncu dvorane, ,ali je kaj dolgočasnejšega — nego toliko govorjenja o mrtvih slikah? Ali stavi sočno življenje tako malo zahtev na nas, da sc odvračamo od njega?' —
In s temi besedami odpre vrata. Dve. tri sobe prehodiva, dokler nazadnje ne vstopiva v izbo, okrašeno z najizbranejšim okusom.
,Pozdravljeni v mojem domovanju', pravi Amalija in me sili, naj sedem k njej na zoto.
Lahko si misliš, da mi je bilo zdaj prav čudno pri srcu v bližini dražestne ženske, ki se je sicer kazala osorno in hladno, a je je bila zdaj sama ljubkost in milina. Baš sem se hotel v sprelepih govorancah pokazati prav izredno ljubeznivega in sem se pripravljal, da izstrelim kako svetlo strelo svojega duha, ko mi zastrmi grofica s takim pogledom v oči, da sem takoj onemel.
Prijela meje za roko in rekla: .Ali se vam zdim lepa?' Čini sem hotel odpreti usta, da bi ji odgovoril, pravi dalje: ,Ne zahtevam prilizovanja, ki bi se mi v tem trenutku moralo zdeti neokusno. Zadostuje mi preprosti da ali ne!' —,Da!' sem odvrnil zdajci. Raa bi pač vedel, kako je neki zvenel ta da. ki sem ga izrekel sunkoma- v nekakšni čudni osupnjenosti.
,Ali bi me lahko ljubili?' jc dalje vprašala grofica, med tem ko mi ie pravil njen
«L>UMOVINA» št. 2
V	vsak tečaj se sprejme po 10 mladcničev. Pouk je v prvi vrsti praktičen in Ie v toliko tudi teoretičen, v kolikor jc to za boljše razumevanje vsakega posameznega opravila v vinogradu, sadovnjaku, trsnici, drcvcsnici iu vinski kleti neobhodno potrebno.
Gojenci bodo dobili prosto stanovanje, brezplačno kmečko hrano iu mesečuo po 100 Din na roko, da si oskrbe pranje perila ter razne majhne potrebščine za telesno nego in za snažem« obleke in obuvala.
V	tečaj se sprejmejo viničarski in kmečki mladeniči iz mariborske oblasti, ki so stari najmanj 16 in ne več nego 24 let ter so fizično dovolj močni za lastnoročno opravljanje vseb opravil v vinogradniškem obratu.
Primerno kolekovanhn prošnjam za sprejem je priložiti: I. krstni list, 2. zdravniško spričevalo, 3. nravstveno spričevalo, 4. obvezo staršev, da poste prosilca 9 mesecev nepretrgoma v tečaju, in 5. odpustnico fradske šole.
Tako opremljene prošnje naj prosilci najkasneje do 1. februarja 1928. osebno izroče upravniku državnega trtnega nasada v Pekrah ali Kapeli, kjer pač žele tečaj obiskovati. O sprejemu v tečaj bodo prosilci takoj po T. februarju 1928. obveščeni.
Tečajniki dobe ob zaključku tečaja spričevala o doseženi sposobnosti za opravila v vinogradništvu in sadjarstvu.
v Ljubljani: sladko seno 80 Din, polsladko 75 Din, kislo 60 Din, slama 50 Din za 100 kg.
HMELJ. Razpoloženje na limeljskih tržiščih mirno. Cene srednjemu in slabemu blagu malo popuščajo. Srednji in prvovrstni jugoslovanski hmelj se trguje v Niirnbergu (Nemčija) po 19 do 54 Din za kilogram.
JAJCA. Po slovenskih mestih se plačujejo jajca po 1'75 do 2*25 Din za kos na drobno.
Tedenski tržni pregled
ŽITO. Na žitnih tržiščih je zavladalo zopet malo čvrstejše razpoloženje in pokazujejo cene nagibanje k porastu. Porasle so nekoliko cene pšenici. Tudi promet je živahnejši.
ŽIVINA. Na naših sejmih se opaža nekoliko živahnejša kupčija. Na mariborskem sejmr dne 10. t m. so bile za kilogram žive teže naslednje cene: debeli voli 7"50 do 8 Din, pofdebefi voli 6*50 do 7 Din, klavne krave, debele 7 do 7'50 Din. plemenske krave 6 do 6'50 Din, krave za klobase 3 do 5 Din, molzne m breje krave 550 do 6 Din. mlada živina 5 do 775 Din. Izvaža se precej živine v Avstrijo in nekaj v Italijo. Mesne cene v Mariboru: govedina 10 do 18 Din, teletina 1750 do 22*50, svinjina 17 do 27 Din za kilogram.
KRMA. Cene v Mariboru: seno 70 do 85 Din. otava 75 do 85 Din za 100 kg; povprečne cene
Cene tujemu denarju
Na zagrebški borzi se je dobilo zadnje dni v valutah:
1 ameriški dolar za 56"20 do 56'40 Din;
dne 10. t. m. v devizah:
100 avstrijskih šilingov za 800 15 do 803" 15 dinarja;
100 nemških mark za 1351 do 1354 Din;
100 madžarskih pengov za 992 do 995 Din;
100 italijanskih lir za 29976 do 30176 Din;
1 ameriški dolar za 56.64 do 56S4 Din;
100 francoskih frankov za 222V3 do 22493 dinarja;
100 češkoslovaških kron za 168 do l68 S0Din. 14. januarja: Verače.
Sejmi
17. janttar.a: Kapele pri Brežicah, Cerklje pri Kranju, Železniki, Kostanjevica pri Krškem, Unec
19.	januarja: Kaudija (za živiuo in stavbni les).
20.	januarja: Kamnik, Kočevje, Beltinci, Sv. Lenart v Slovenskih goricah.
21.	januarja: Videm pri Brežieah (samo za živino). Gradac, Višnja gora, Teharje.
Kratke vesti
— Kožni sejem v Ljubljani bo 23. t. in. ves dan na prostoru vclesejma. Dopoldne je kupovanje in prodaja na drobno ter ogled partij, ki pridejo popoldne na dražbo. Začetek dražbe ob 15. uri. Težko je bilo lovcem delati prej, ko so zaradi nezadostnega smisla za organizacijo prodajali, razkropljeni po vsej državi, kože za ceno, ki jim je bila diktirana od drugih, in ko so jih Izrabljali razni prekupci, dobro zavedajoči se svoje premoči napram poedincem. Težko bi bilo posameznim lovcem tudi še danes, ko je kupna
pogled, da tudi zdaj spet ne zahteva nič drugega nego preprosti da ali ne.
Vrag naj bi se vedel drugače! Jaz nimam bele, mrzle krvi, ne filistrske ribje nature! ,Da!' sem vzklikni! in pritisnil njeno roko. ki je še vedno oklepala mojo, na svoja drhteča ustna in jo poljubljal in poljubljal s takšnim ognjem, da nikakor ni smela več dvomiti, kako globoko iz srca mi je bil prišel ta da.
,No, torej,' je vzkliknila grofica, ko da je zavrisjiila od radosti, .iztrgajte me tedaj iz teh mojih razmer, ki mi dan za dnem in vsako uro zadajajo najbolj muke polno smrt. Tujca sta —v Italijo gresta — jaz pojdem z vama — ugrabita ine njemu, ki ga sovražim — rešita me drugič!'
Kakor strela z jasnega inc je zdaj zadela misel, kako nepremišljeno sem se bil vdal vtisu v trenutku razdražene sle. Zdrznil sem se. Grofica menda tega sploh ni opazila, ampak je mirneje nadaljevala: .Nočem vam zamolčali, da je vse moje bitje ast drugega in da računam pri vas na popolnoma nesebično preprost, ko jo je pač komaj mogoče najti. Vendar — prav tako nočem tajiti, da bi bilo v iz vestni h okoliščinah mogoče, da vas poplačam z največjim plačilom ljubezni — i plačala bi jaz bogato! Ako njega, ki ga izza detinstva nosim v svojem srcu, ni več med živimi, tedaj —. Sami spoznate, da sem se morala do dna duše preizkusiti, ko sem mogla reči kaj takega, in da mojih sklepov ni rodilo nenadno razburjenje strahotnega treuutja. Sicer pa vem, da sta vi in vaš prijatelj razmere tu v gradu primerjala z eks-
pozicijo v izvestni strahotni žaloigri. V tem je nekaj nenavadnega, usodepolnega.'
Kaj za ves svet reči grofici? — Kakšen odgovor se je nudil v vsem kraljestvu možnosti? — Grofica me je rešila iz zadrege, ko je rekla prav mirno: .Zdaj nič več o tem — ostavite me — o primernem času govoriva več o tem.'
Molče sem poljubil grofici roku in odšel proti vratom. Tedaj zdirja grofica za menoj in se mi liki v žgočem Ijubavnem obupu vrže v objem. Vroči poljubi me zaskele na ustnih in z glasom, ki mi je razjedal dušo. krikne: .Reši me!' — Bil sem napol omamljen in raz-vihran od najbolj nasprotujočih si čuvstev. tako da se nisem mogel več vrniti k vam. Zbežal sem v park. Bilo mi je, ko da sem dosegel največjo ljubezensko srečo, ko da moranj žrtvovati sam sebe in brez ozira storiti, kar je velela grofica, dokler se nisem nekoliko pomiril in uvide! blaznost takšnega pogubnega početja. — Opazil si, da me je grof Franc, preden sva bila odšla v najino sobo, poklical v stran in skrivaj govoril z menoj. — No, dal mi je razumeli zgolj to, da mu je vse znano o nagnenju, kakršnega goji grofica do mene. ,Vse,' je deja! grof, .vse vaše bitje, ves vaš nastop me navdaja z docela brezpogojnim zaupanjem. Zato vam smem povedati, da slutim več, nego si utegnete misliti. — Govorili ste z grofico. — Čuvajte se opojnih vab Armindinih. — Čudno vam mora to zveneti iz mojih ust. — Ali to je baš ono zlo prokletstvo. ki me preganja, da se zavedam svoje blaznosti in se ne morem iz-
= Stran 5 =============================
moč koazumenta tako padla. Blaga sploh ne bi oddali ah pa za neprimerno ceno v svojo škodo. Rešitev vsem je edino v kožucm sejmu. Lovci, vsi pošljite svoje blago na to organizirano prodajo, na kožni sejem v Ljubljani. Nihče naj ne cepi vrst, zavedajte se, da imate Vi sami v rokah ključ do vrat, ki vodijo v boljši obstoj. Vsa navodila na zahtevo brezplačno z obratno pošto od urada Ljubljanskega velesejma, oddelek »Divja koža».
DOMAČE NOVOSTI
Vsak dosedanji naročnik ali naročnica naj smatra za svojo častno dolžnost, da nam uaj-kesneje do konca januarja t. 1. pridobi vsaj enega novega naročnika ali naročnico! Glejte, da bo vsak novi naročnik po možnosti plačal celoletno naročnino aR vsai del naročnine! Prijatelji in prijateljice našega lista, pomislite, kakšna armada «Domovinarjev» in «Domovinaric» bo to, če se bo število naročnikov pomnožilo za enkrat! Na delo brez oklevanja: vsaj enega novega naročnika nam
pridobi lahko vsakdo. Smatrajte vsi za častno dolžnost tudi redno poravnanje naročnine! Geslo »as in Vas bodi: Zvestoba za
zvestobo! ★
*	Svečana proslava rojstnega dne naše kraljice Marije. Dne 9. t. m. se je po vsej državi svečano proslavil 29. rojstni dan naše kraljice Marije. Po vseh večjih krajih v državi so vihrale ob tej priliki številne državne in narodne tro-bojnice raz hiš. Po cerkvah so se vršile svečane službe božje, katerim so prisostvovali zastopniki civilnih in vojaških otrfastev ter številno drugo občinstvo.
*	Pred veselim dogodkom v kraljevski rodbini. Kakor poročajo iz Beograda, bo naša kraljica Marija kmalu rodila dete. Na dvoru se nahajata poleg vseh članov naše kraljevske rodbine tudi kraljičina mati, rumunska kraljica Marija, m kraljičina sestra, princesa lleana.
trgati iz tega nesrečnega položaja, ki me upropašča, a ga kljub temu moram ljubiti.'
Zdaj vidiš, prijatelj Hartman, da sem zabredel tu v tak blazno zavozlan položaj, ki nujno sili na takojšen odhod.»
Hartman se je na moč začudil vsemu temu. kar se je bilo pripetilo prijatelju. Ko sta se bila še to in ono porazgovorila o razmerah v gradu, sta bila oba enih in istih misli, da se je tu gotovo moralo bilo razviti vse iz nekšnih opasnih globin človeške narave.
S prvimi solnčnimi žarkii sta se prijatelja predramila iz spanja. Vonj cvetja je vel skozi odprto okno iu zunaj po gozdu in trati je bilo zgolj življenje in radost. Prijatelja sta sklenila, da se še pred zajtrkom sprehodita po parku. Ko sta prišla v njega bolj oddaljeni del, ki meji na gozd. začttjeta živahen razgovor in opazita kmalu nato starega Danijela in velikega, bogato oblečenega moža. Zdelo se je. da se pogajata o nečem prav važnem. Nazadnje da tujec starcu mal papirček in odide v Danijelovem spremstvu v gozd. Nedaleč je stal pripravljen lovec z dvema konjema. Oba. lovec in tujec se za vihtita na konje iu v naglem galopu odjezdita. Ko se Danijel vrne. trči oprav na prijatelja. Prestrašen se zdrzne, potem pa smehljaje se pravi: «Jej, jej, tako zgodaj pokonci, gospoda? — No. pravkar je bil tukaj tuji grof. ki hoče postati naš sosed. Malo se jc razgledal tod okrog, pa sem ga moral voditi vsekrižem. Čim se nastani v svojem gradu, se hoče predstaviti milostnemu gospodu grofu in ga prositi za dobro in prijazno gostoljubje.* (Dalje mb.)
cestne zgradbe. 12. Da se uvrsti občinska cesta Slap—Lom med deželne ceste in izroči v neposredno upravo cestnemu okrajnemu odboru v Tržiču.
*	Mednarodna dijaška konfederacija je zborovala te dni v Ljubljani. Zastopano je bilo visokošolsko dijaštvo Iz raznih držav. Otvoritev zborovanja, ki se je izvršila v soboto, je bila prav slovesna. Med drugimi so se udeležili otvoritve rektor ljubljanskega vseučilišča g. dr. Nahtigal, prof. dr. Pitamic, ki so ga delegati izbrali za predsednika zborovanja, veliki župan g. dr. Vodo-pivec, zastopniki tujih držav, dvorna dama gospa Tavčarjeva, magistratni ravnatelj g. dr. Zamik in drugi. Dijaštvo je razpravljalo o svojih stanovskih vprašanjih In o vprašanjih, ld zadevajo dijaštvo. Konfederacija, ki ima nad milijon članov iz 32 držav, bo v mnogočem pripomogla do večjega zbližanja med narodi. Z zborovanja je bila poslana pozdravna brzojavka kralju Aleksandru. Zborovalci so posetili tudi Bled.
*	Rezultat občinskih volitev v Ptuju je naslednji: Napredna narodnogospodarska lista 179 glasov (6 mandatov), Nemci 254 glasov (8 mandatov) SLS 155 glasov (5 mandatov), socialni de-mokratje 112 glasov (4 mandati) in radikali 78 glasov (2 mandata). Naprednjaki so se od zadnjih volitev pomnožili za 11 glasov. Kako bo sestavljena bodoča delovna večina v ptujskem občinskem svetu, spričo tega volilnega rezultata še ni jasno.
*	Žene, matere, dekleta, deklice! Prihajamo k celokupnemu ženstvu našemu! Ne prihajamo praznih rok, za bodočnost Vam prinašamo lastno narodno oblačilo «Dečvo»! Iz častitljive naše narodne noše, iz vzorov naših mater je posneta. Pripravljena je, da jo podarimo Vam, materam našega rodu, Vam učiteljicam, vzgojiteljicam naše mladine, Vam meščankam kakor deželankam. Prinašamo jo Tebi, hči našega oratarja, podjetnika, intelektualca. Pridite in vzemite si jo! — «Dečva» bo naše oblačilo! Po izvoru, kroju, vzorcu in barvah. To narodno žensko poletno oblačilo je lepo, praktično*in do skrajne možnosti ceneno. Postane naj Vaša, to je splošna narodna last. Narodu v zavednost, Jugoslovenski Matici in «Dečjemu domu» pa v možnost čim večjega razmaha. Brezlzjemno vsaka žena in dekle, ki bo prečitala to okrožnico, naj se prijavi in pridobi tudi krog svojih znank, ker odziva sleherne slovenske žene pričakujeta Jttgoslovcnska Matica in Akcija »Dečves.
OVINAa št. 2	-
*	Občinske volitve v vsej državi. V ministrstvu za notranje zadeve so se v zadnjih dneh vršile konference strokovnjakov, na katerih se je pretresalo gradivo za novi skupni zakon o mestnih in kmečkih občinah. Ta zakon je važen zlasti zaradi tega, ker se vprašanje mestnih in kmečkih občin ureja sedaj z enim samim zakonom. čim bo občinski zakon sprejet v Narodni skupščini, bodo razpisane občinske volitve po vsej državi.
*	Otvoritev mednarodne časopisne razstave v Mariboru. Te dni je bila otvorjena mednarodna razstava časopisov v Mariboru. V imenu izobraževalnega pododbora Zveze grafičnih delavcev Jugoslavije je mednarodno razstavo otvoril s kratkim pozdravom g. Pavel Vokač in nato je imel krajši nagovor g. Drago Kosem iz Ljubljane. Pozdravila sta zastopnike oblastev, tiska in ostalo občinstvo. Posebna zahvala je bila izrečena stanovskemu tovarišu g. Stržini, ki je dal ra2stavi na razpolago svojo bogato zbirko časopisov, v prvi vrsti onih iz Slovenije.
*	Iz oblastnega tajništva SDS za mariborsko oblast. L Vse krajevne organizacije in vsi poverjeniki SDS v mariborski oblasti se pozivajo, da posvetijo sedaj tekom meseca januarja, ko se v smislu zakona volilni imeniki uradno popravljajo, temu vprašanju svojo polno pozornost. Predvsem naj na občinskih uradih zahtevajo, da se vpišejo v imenike vsi oni, kateri so pri zadnjih volitvah bili izpuščeni, dasi bi po zakonu že imeli volilno pravico. Dalje naj zahtevajo vpis vseh onih, ki so od zadnjih volitev naprej si pridobili volilno pravico, bodisi da so že šest mesecev nastanjeni v občini, bodisi, da so se naselili tam kot državni uradniki, zdravniki itd. Dalje naj tudi zahtevajo izbris vseh onih, ki so med tem časom bodisi umrli ali se izselili ali kako drugače na podlagi zakona izgubili volilno pravico. Tako si bodo organizacije in poverjeniki za reklamacij-sko postopanje pri morebitnih prihodnjih volitvah prihranili precej truda. — 2. Tekom januarja in februarja morajo vse organizacije Izvršiti svoje občne zbore. Prosimo, da se ravnajo glede sklicanja občnih zborov točno po navodilih, ki jih bo vsaka posamezna organizacija prejela. — 3. Tekom meseca marca se bodo po vseh srezih izvršili sreskl občni zbori, za katere bodo vse krajevne organizacije istotako dobile potrebna navodila. V vsakem srezu se bodo istočasno vršile enodnevne politične šole na sedežih srezov ter pozivamo že danes vse krajevne organizacije,
= Stran 6 =
*	Princ Arzen pri predsedniku francoske republike. Predsednik francoske republike Dou-mergue je sprejel te dni v avdijenci v Parizu princa Arzena, ki ga je spremljal naš poslanik dr. Spalajkovič. Princ Arzen, stric kralja Aleksandra, je čestital predsedniku republike k novemu letu in se mu zahvalil za vojaško svetinjo, s katero je bil nedavno odlikovan.
*	Podpisan, a zadržan ukaz o potrditvi dr. Puca za ljubljanskega župana. Iz Beograda poročajo, da je kralj že 28. decembra 1927. podpisal ukaz o potrditvi dr. Dinka Puca za ljubljanskega župana. Na klerikalni pritisk pa vlada tega ukaza še ni objavila. Klerikalci na vse načine ovirajo delo ljubljanskega občinskega sveta. Radi bi pač izposlovali njegov razpust in imenovanje klerikalnega gerentstva. Tako spoštujejo klerikalci svobodno voljo volilcev.
*	Nove ceste v ljubljanski oblasti. Na zadnji seji ljubljanske oblastne skupščine se je sklenilo, da sc zgradi več cest in mostov, In sicer: 1. Da se zgradi cesta Markovcc—Viševec in cesta Vrhnika do ovinka deželne ceste pri Podgori s potrebnimi mostovi. 2. Da se zgradi cesta Dob— Podgabcr in Zagorica (Bič)—Sela pri Sumberku. 3. Da se preloži »Špančkov klanec» na deželni ccsti Pluska—Litija. 4. Da se zgradi nov železo-betonski most čez Krko v vasi Krka na deželni cesti Grosuplje—Žužemberk. 5. Da se zgradi že-lezobctonski most čez Težko vodo pri Čertnoš-njicah ter prelože klanci: a) na deželni cesti pri Čermošnjicah; b) pri vasi Selo na deželni cesti Podturn—Toplice; c) na deželni cesti Bršljlu— Prečna; č) na deželni cesti Novo mesto—Grosuplje pri Soteski. 6. Da se zgrade ceste Kostanjevica—Oštrc do Hrvatske meje proti Budinjaku icr cesta Malence do Hrvat, meje proti Stojdragi, cesta Globočica—Cerina in Kostanjevica—Ple-lerjc. Gradi se najprej ccsta Kostanjevica—Oštrc s podaljškom do Črneče vasi, ostale ceste pa polagoma sporazumno s cestnim okrajnim odborom \> Kostanjevici. 7. Da se preložita deželni cesti Črnomelj—Stari trg in Vinica—Pretoka—Adle-šiči. 8. Da se preloži deželna cesta Kranj—Golnik v Goricah in pri Tenetišah. 9. Da se zgradi deželna ccsta Polica—Višnja gora. 10. Da se sprejme most čez Krko na deželni cesti Mršeča vas— Št. Jernej—Novo mesto med deželne cestne j gradbe. 11. Obstoječi občinski most čez Krko pod Šmihelom, ki spaja Šmihelsko deželno cesto na obeh bregovih Krke, se uvrsti med deželne
Nikolaj Gogolj-,posl. O. Strniša:
Božična noč
(Dalje.)
♦ Smej se, le smej,s pravi odhajajoči kovač, *sam sebi se smejem. Ne razumem, kje jw moja pamet. Ne ljubi me. no, Bog z njo! Prav ko bi bila na svetu samo ena Oksana! Hvala Bogu, tudi brez nje je še dovolj kraso-tic v selu. Kaj je pač Oksana? Nikoli ne bo dobra gospodinja; saj zna samo zbijati šaie. Dovolj, zadnji čas je, da neham, dovolj me je vlekla za nos!»
Med tem ko kovač dela razne sklepe, mu predoči zlobni duh smehljajočo se podobo Oksane, ki mu zasmehljivo kliče: »Kovač, pri-nesi mi čeveljčke carice in poročim te!» V njegovi notranjosti zvalovi razburjenost, da ničesar drugega ne misli kakor na Oksano.
Pražnje oblečeni hite fantje in dekleta v skupinah, strogo ločeni, z ene ceste na drugo. Kovač odide brez zanimanja in se niti ne ozre, medtem ko se je včasih z največjim zanimanjem udeleževal te zabave.
Vrag je med tem pri Solohi resno igral vlogo nežnega ljubimca. Poljubljal ji je s prav takim obrazom roko kakor asesor popovi hčeri. Polagal roko na srce, vzdihoval in odločno izjavil, če se mu ne vda, kakor je navada, je odločen za vse, da, še v vodo se vrže in prepusti brez nadaljnjega svojo dušo peklu. Soloha ni bila tako kruta, saj je bil hudič, kot znano, z njo že davno v najboljših odnošajih. Celo zelo všeč ji je bilo, da se je
motovilila okoli nje cela tropa čestilcev, in redko ji je manjkalo družbe. Ta večer je mislila prebiti sama, ker so bili vaški prvaki povabljeni k Djaku. Pa se je primerilo drugače: Vrag jc ravno zahteval svoje, ko se naenkrat začuje glas rejenega občinskega predstojnika. Soloha je hitela odpirat vrata, a spretni hudič je hušknil v poleg ležečo vrečo.
Predstojnik je otresel s klobuka sneg, izpil žganje, ki mu ga je prinesla Soloha, in jel pripovedovati, da ni šel k Djaku, ker se je dvignil sneženi vrtinec. Ker je videl pri nji luč, je vstopil, da bi pri nji prebil večer. Toda starešina še ni dokončal, ko se začuje spet trkanje na vrata in glas Djaka.
«Skrij me kamorkoli,s zašepeče starešina, «zdaj se ne maram sniti z Djakom.»
Soloha dolgo premišljuje, kam naj skrije trebušastega gosta. Naposled poišče največjo vrečo oglja, strese oglje v čeber in tolsti starešina zleze z brki, glavo in trebuhom v vrečo. Djak vstopi, stokajoč in mencajoč z rokami, ter pripoveduje, da ni bilo pri ";em žive duše in da ga srčno veseli, ker je našel priliko, da se more pri nji malo raztresti. Zato da ga ni preplašil niti snežen vrtinec. Pri tem se ji je bližal, kašljal, se smehljal, jo potrepal po goli, polni rami in vprašal s samozadovoljnim obrazom, nekoliko odstopivši, hoteč napraviti zvijačen izraz:
«He, he, lepa moja Soloha, kaj je to prav za prav?»
♦Kaj naj bo! Rama, Osip Nikoforovič,» je odvrnila Soloha.
«Hin, rama, he, he, he,s se je hahljal Djak zadovoljen, da se mu je posrečil tak začetek pogovora.
«In kaj je to, moja najdražja Soloha?s za-kliče spet in jo nežno potiplje po vratu in spet odstopi.
«Kakor da ne bi mogli spoznati, Oslp Ni-koforovič, da je to vrat in da nosim na njem verižico.®
«Hm, vrvica za vratom. He. he, he,» in hodi po sobi in si mane roke.
«Kaj pa je to, moja neprekosljiva Soloha ?»
Ni znano, kateri del telesa jc Djak zdaj potipal, kajti naenkrat jc nekdo potrkal na vrata in začul se je glas kozaka Čuba.
«0, moj Bogb zavpije Djak preplašen. «Kaj se bo zgodilo, če bo naletel na osebo mojega stanu? Za gotovo bo zvedel oče Kondrat.s
Toda Djakov strah je bil čisto druge vrste; bolj kakor vsega drugega se jc bal, da bo zvedela za to njegova boljša polovica, ki je siccr tudi drugače s svojo strašno roko spreminjala njegov debeli čop las v tenki čopič. «Za božjo voljo, krepostna moja Soloha,® pravi trepetaje po vsem telesu, «Vaša dobrota, kakor se bere v evangeliju sv. Luke, tri... trinajstkrat... Trka, moj Bog, trka. Ah, skrijte me kamorkoli!»
Soloha strese oglje iz druge vreče v čeber in Djak zleze vanj s svojim ne posebno obilnim telesom in počene na dno tako, da bi lafiko stresel nanj še pol vreče oglja.
da izberejo in določijo vse one mladeniče in može, katere bodo poslale v te šole.
*	Iz tajništva Zveze kulturnih društev LJubljana. Vsem našim društvom! Ministrstvo prosvete, umetniški oddelek, v Beogradu je z odlokom št. 4741 od 21. decembra 1927. izdalo ZKD Ljubljana uverenje, da so vse gledališke predstave, ki jih priredi ZKD sama ali pa v njej včlanjena društva, umetniškega značaja ter zaradi tega v smislu tarifne postavke 99 a) zakona o taksah podvržene plačilu znižane, to je lOodstotne takse od vseh prodanih vstopnic. Opozarjamo naša društva, da se v bodoče pri davčnih uradih ob plačevanju taks za gledališke predstave sklicujejo na imenovani odlok in na svoje članstvo pri nas.
*	Zlata poroka zaslužnega narodnega delavca. Dne 13. t. m. praznuje na svojem posestvu v Mestnem vrhu pri Ptuju redko slavnost zlate poroke zaslužni narodni delavec, prvoboritelj štajerskih Slovencev, g. Ivan Vošnjak s svojo soprogo gospo Emo. Velike zasluge si je pridobil j %. Vošnjak kot dolgoletni deželni poslanec in župan v Šoštanju, kjer je kot kremenit, neomajen, j narodno zaveden potomec rodu Vošnjakov vedno deloval za pošteno stvar in moško kljuboval' vsem nakanam od strani nasprotnikov in odpad-j nikov. O. Ivanu Vošnjaku, ki s svojo zvesto in blago življensko družico gospo Emo uživa zaslu-j ženi tihi pokoj na svojem idiličnem posestvu v Mestnem vrhu pri Ptuju, iskreno čestitamo ki zlati poroki, želeči, da bi veleuglednemu paru bilo naklonjenih še mnogo let!
*	število odvetnikov v Sloveniji. Odvetniška zbornica v Ljubljani objavlja imena in uradne sedeže odvetnikov v Sloveniji. Vseh odvetnikov v Sloveniji je bilo koncem lanskega leta 205. in sicer v Ljubljani 70, v Mariboru 38, v Ptuju 10, v Celju 17, v Murski Soboti 9, v Kranju 5, v Novem mestu 7, v Brežicah, Dolnji Lendavi, v Kamniku, v Kočevju, Konjicah, Laškem, v Radovljici, Ljutomeru in Slovenski Bistrici po 3, v Gornji Radgoni, Krškem, pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah, v Litiji. Ormožu, Slovenj-gradcu in v Šmarju pri Jelšah po 2, v Cerknici, Črnomlju, Gornjem gradu, Kozjem, Metliki, Ribnici. Sevnici. Škofji Loki in Šoštanju pa po 1.
*	Civilne poroke v Jugoslaviji. V ministrstvu ver se dovršuje načrt medverskega zakona, ki bo uredil vprašanje zakona Pojavila se je struja, ki stremi za tem, da bi se veljava civilnih porok
razširila na vso državo. Duhovniški krogi se izrekajo proti uvedbi civilnega zakona, dočim se vojniška oblastva izjavljajo za civilne poroke, ker bi se na ta način olajšala kontrola v pogledu rekrutacije zlasti glede na to, ker bi potem državna oblastva prevzela tudi vodstvo matičnih knjig.
*	Mnogo sreče v novem letu žele vsem čita-teljem, posebno pa čitateljicam slovenski «Janezi» z našega skrajnega juga Strumice: Avgust Vidmar, narcdnik-vodnik (Ljubljana), Franc Flander, narednik (Železniki), France Gerželj, podnared-nik (Postojna-Ruše), Slavko Lapornik, podnared-nik (Loka-Laško), Stanislav Fabjan, podnarednik (Kočevje), Ferdinand Novak, podnarednik (Maribor), Franjo Balažič, podnarednik (Beltinci), Mirko Kuzma, podnarednik muzičar (št. Peter na Dol.).
*	Pozdrav Iz Kanade. Iz Timminsa nam pišejo: Tu v tem mrzlem kraju se nahaja precej Slovencev, ki smo zaposleni deloma v zlatem rudniku, deloma v gozdovih, kjer pa ni posebno prijetno zaradi hude zime in nižjih plač. V spominu na naše domače kraje voščimo srečno novo leto vsem rojakom, zlasti staršem, bratom, sestram, ženam, sosedom, znancem in prijateljem: Josip Gregorič (Stari trg), P. Kotce, Marko Kot-ce (Močile), M. Čop, Jurij Šterk (Predgrad), P. šterbenc (Zagozdac), Franc šuštarič (Tanča gora).
*	Smrt uglednega ljubljanskega zdravnika. V
torek se je ustrelil v glavo v kopalnici lastnega stanovanja ugledni ljubljanski zdravnik dr. De-meter Bleiweis. Na strel so prihiteli domači, ki so našli dr. Bleiweisa v krvi nezavestnega. Poklicani zdravnik dr. Dereani je nudil onesvešče-nemu prvo pomoč, ki pa je bila brezuspešna, kajti dr. Bleiweis je kmalu nato izdihnil. V smrt je šel zaradi bolehanja na srcu in reberni mreni.
*	Tudi bosanski mohamedanci se modernizirajo. Med muslimani Bosne in Hercegovine je zavladalo bojevito razpoloženje v smeri, da se po vzoru turške republike tudi med jugosloven-skimi muslimani uvedejo moderne reforme. Duh časa je storil, da se tudi med našimi muslimani že pojavlja klobuk namesto fesa, pri ženskah pa odkrito lice kakor v ostali Evropi.
*	Neznatno število nemških otrok na celjski mestni osnovni šoli. V letošnjem šolskem letu je vseh otrok na tej šoli vpisanih 569, in sicer 297 dečkov in 272 deklic. Med temi je nemške narodnosti 25 dečkov in 8 deklic. Prvi razred po-
seča 8 nemških otrok (7 dečkov in 1 deklica), drugi razred 5 dečkov in 2 deklici, tretji razred 3 dečki in nobena deklica, četrti razred 5 dečkov in 3 deklice, peti razred 4 dečki in 1 deklica ter šesti razred 1 deček in 1 deklica. Med temi nemškimi otroki je 7 dečkov in 8 deklic protestantskih.
*	Upokojeni rudarji, ki še za novo leto niso dobili podpore, a žive v revščini, naj se takoj prijavijo pismeno ali osebno z natančnim opisom razmer pri Društvu upokojenih rudarjev, centralna pisarna Rimske toplice.
*	Nabiralna akcija za fond Akademije zna-nosti in umetnosti in Narodne galerije je v polnem teku. Vloge s prošnjo za subvencijo so sprejela županstva vseh slovenskih občin, okrajni zastopi, zavodi ter posamezniki, ki so se pričeli odzivati s prispevki za najvišja slovenska prosvetna zavoda. Ne pozabite!
*	Češkoslovaški parlamentarci v Jugoslaviji. Člani češkoslovaške narodne skupščine, ki sodelujejo v parlamentarni češkoslovaski-jugo-slovenski uniji, bodo prispeli 21. t. m. v Beograd, 'kjer ostanejo približno teden dni. Pri tej priliki bo unija razpravljala o načrtu kulturne in gospodarske pogodbe med našo državo in Češkoslovaško.
*	Dva napredna župana v ptujskem okraju.
V občini Ptujska gora je bii izvoljen za župana g. Ivan Peče, upokojen poštni uradnik in posestnik, predsednik tamošnje krajevne organizacije SDS. — Enaka je bil za župana v občini Stojanci pri Ptuju izvoljen ugledni posestnik g. Alojz Vajda, predsednik tamošnjega krajevnega odbora SDS.
*	Nekadilski klub. Pišejo nam: V vasi B. se je na novega leta dan zavezalo več strastnih kadilcev, da ne bodo več uživali nikotina. Poročali Vam bomo, kako bodo vztrajali. Želeli bi, da jih posnema zlasti nedorasla mladina, ki ji nikotin posebno škoduje.
*	Strašna lakota v Hercegovini. V Hercegovini vladajo že nekaj časa obupne razmere. V mnogih krajih nimajo ljudje nikakega živeža in hodijo okrog kakor živi okostnjaki. Državna podpora enega milijona dinarjev je premajhna, da bi mogla preprečiti katastrofo, ker skoro vsa Hercegovina umira od lakote. Mostarska oblastna skupščina poziva vlado, Narodno skupščino in vso javnost, naj priskoči na pomoč umirajoči Hercegovini, ki preživlja sedanjo hudo zimo
«Pozdravljena Soloha,» pravi vstopivši Čub, «ti me pač nisi pričakovala. Kajne?® «Ali sem se motil?® nadaljuje Čub veselega in pomembnega obraza, hoteč pokazati, da se njegova, ne prav posebno iznajdljiva glava napenja, da bi stisnila rezko šalo. «Morda ste se tu malo pozabavali? Morda si celo koga skrila, e?» Čub se je glasno smejal, navdušile so ga lastne opazke, medtem ko je v duši triumfiral, da je čisto sam deležen naklonjenosti Solohe. «No, Soloha, natoči mi malo žganja! Zdi se ini, da mi je zamrznilo grlo zaradi tega nrokletbga mraza. Ali nas inora ljubi Bog baš pred božičem obdarovati s tako nočjo? Kako me je on pograbil, čuj, Soloha, roke so čisto mrtve, glej, kožuh popolnoma trd, kako človeka vihra zgrabi.. .»
«Odpri,s zadoni od zunaj glas, ki ga spremlja krepko trkanje.
»Nekdo trkaš, pravi Čub osupnjen.
«Odpri®, krikne moški glas silneje.
«Kovač je», zavpije Čub, pograbivši klobuk. «Čuj, Soloha. skrij me kamor hočeš, za vse na svetu se ne prikažem temu vražjemu kujonu. Naj se napihnejo gadjemu sinu pod očmi mehurji, veliki kakor kurja jajca!®
Soloha se je sama prestrašila, letala okoli kakor pijana in namignila Čubu, da je zlezel v vrečo, v kateri je že sedel Djak. Ubogi Djak si ni upal izdati svoje bolečine niti s tem, da bi zakašljal ali zastokal, ko mu je sei težki kozak čvrsto na glavo in pritisnil svoje zamrzle škornje na obe njegovi senci.
Kovač vstopi, ne da bi spregovoril besedico, ne sname niti kučme in se krepko vrže
na klop ob peči. Lahko se je spoznalo, da ni bil dobro razpoložen. Ta čas, ko je Soloha zaprla vrata za sinom, je potrkal nekdo znova. Bil je kozak Sverbigus. Tega ni mogla v vrečo skriti, ker ni bilo mogoče take vreče dobiti. Bil je močnejši kot starešina in večji ko boter Čub. Zato ga je odvedla na vrt, da je čula, kar ji je imel povedati.
Kovač se je ozrl raztreseno po izbi ter včasih začul zvonke napeve potujočih skupin, ki so prodirali do njega. Naposled mu je obvisel pogled na vrečah.
«Čemu leže tod te vreče? Že zdavnaj bi jih moral spraviti v kraj. Ta neumna ljubezen me je popolnoma ukrnila. Jutri je praznik, a v koči leži vse narobe. Vreče moram odnesti v kovačnico.s Tedaj se je spravil kovač nad vreče, jih trdno zvezal in se pripravil, da bi jih zmetal na ramo. Najbrže so hitele njegove misli drugje, sicer bi čul, kako je Čub zasikal, ko mu je vrv, prevezana okoli vreče, stisnila lase na glavi in kako je tolsti starešina jel vzdihovati.
«Ali se ne bom znebil misH na to nevredno Oksano? Nočem nanjo misliti in vendar mislim vedno nanjo, kakor namenoma samo nanjo. Zakaj se vgnezdijo v glavi misli proti človekovi volji? Za vraga, kako. da so zdaj vreče težje kakor navadno. Gotovo je notri še kaj drugega razen oglja. Norec! Pozabljam, da se mi zdaj dozdeva vse težje. Poprej sem mogel zviti in prelomiti v roki novec za pet kopejk ali podkev, zdaj ne morem niti dvigniti vreče oglja. Kmalu me še veter vrže. Ne, stara baba sem, nihče me ne sme
zasmehovati. In če bi bilo deset takih vreč, jih naložim.® In drzno si nadene na ramo vreče, ki bi jih dvignila komaj dva krepka moža. «Vzemimo po vrhu še tole», pristavi in vzdigne vrečico, v kateri je ležal stisnjeni vrag. «Zdi se mi, da sem spravil vanjo nekaj orožja.»
Pri teh besedah odide z vrečami iz hiše, mrmrajoč pesmico:
»Pusti v miru nežni svet...»
Pesmi so donele vedno glasneje in glasneje in hrup na cesti je naraščal. Skupine so povečali s svojo navzočnostjo stanovalci okoliških vasi. Mladeniči so uganjali svoje razposajenosti in noreli na vso moč. Često je zadonela med pobožnim petjem vesela popevka, ki jo je zložil trenutno kateri izmed mladih kozakov in ki so jo zapeli iz polnega grla ter jo zaključili z veselim smehom. Mala okenca so bila odprta in suhljate roke stark, ki so ostale s starci v kočah, so podajale ko-ledujočim klobase ali sirove štruklje. Fantje in dekleta so nastavljali pridno vreče in pobirali darove. Na nekem prostoru so fantje, ki so se zgrnili od vseh strani, obkolili gručo deklet, vsi so kričali, hrumeli, se kepali ter si trgali vreče iz rok.
Drugje so podstavljale dekleta fantom noge, da je marsikateri telebnil z vrečo na nos. Kakor je kazalo, so nameravali v tem dirin-daju prebiti vso noč. Kakor nalašč je bila zdaj noč jasna in mila. Še jasnejša je bila mesečina v slepeči belini snega. .
Halie orihodnjicJ
\
naga, bosa in brez koščka kruha. Takojšnja pomoč je nujno potrebna.
*	Uvedba selske dostave pri pošti Brusnice. Kakor razglaša poštna direkcija, je pričel selski pismonoša pošte Brusnice dostavljati ob torkih in četrtkih v vasi Ratež, Gumberk in Male Brusnice (I. okraj), ob sredah in petkih pa v vasi >Gabrje, Jugarje, Gornji Suhadol in Leskovcc <11. okraj).
*	Krošnjarstvo sc je v Sloveniji silno razpaslo. Kakor poročajo iz Trbovelj, je tamkaj ta čudna Obrt postala že pravcata nadlega. Posebno slaščičarji, prodajalci turškega medu in prest so se zadnje čase kljub prepovedi okrajnega glavarstva silno razmnožili. Komaj sc vsedeš, že stoji pred teboj umazan slaščičar ali prodajalec turškega medu, odnosno prest. Dostikrat se nahajajo V gostilni pijanci, ki otipavajo pecivo, tako da ga popolnoma zamažejo. Ker je to skrajno nezdravo, bi bila umestna vsaka prepoved krošnjarstva.
*	Izjava. Prejeli smo: Ker so sc razširile govorico, da sem jaz dopisovalec «Domovine» in ker sem bil zaradi tega od neke osebe napaden, izjavljam, da nisem dopisovalec in da bom prisiljen, če govorice ne ponehajo, poiskati si zadoščenja drugje, kjer bo dana vsakomur prilika, 'da svoje trditve dokaže. Vlado Kreft, absolvent trgovske šole, Sv. Jurij ob Ščavnrci.
*	Izseljevanje t oktobru. Po statistiki izselje-niškega komisarijata v Zagrebu se je izselilo iz naše države lani v oktobru 2050 oseb napram 1140 v oktobru predlanskega leta. Od 1. januarja 'do konca oktobra 1927. se je izselilo 18.600 oseb ali 3262 več kakor v istem razdobju predlanskega leta. Največ izseljencev je šlo iz Hrvatske in Slavonije (709), dalje iz Dalmacije (472), iz Vojvodine (371), iz Slovenije (233) in iz Črne gore (32). Te številke jasno kažejo, da je položaj prebivalstva v prečanskih krajih mnogo težji kakor v mejah stare Srbije. Največ izseljencev je šlo v Ar-gentinijo (1019), dalje v Zedinjene države (492), ,v Brazilijo (131), v Urugvaj (118), v Cile (117) itd. Vrnilo se je 322 izseljencev, med kateremi je večina takib, ki so prišli v domovino za nekaj časa.
~ Zastrupljenje mlade deklice z ogljem. Bes-niški kot med Sv. Joštom in Podnartom, kjer cvete obrt oglarjev in drvarjev, sta zadeli v dneh pred božičnimi prazniki dve grozni nesreči. Poročali smo že o smrtni nesreči mladega posestnika Mirka Udirja, katerega je ubil hlod pri spravljanju drv. Za Božič pa se je raznesla novica o drugi smrtni nezgodi, ki je zahtevala življenje mlade deklice. Topot je zadela nesreča Jeralov mlin na logu nad Besnico. Domači hčerki, prva stara 20 let, mlajša pa 17 let, sta imeli svojo sobo. Ker jc bilo v sobi zelo mrzlo in ni bilo v njej peči, sta prinesli s seboj zvečer večji lonec z žerjavico ter ga postavili poleg svoje postelje. Na žerjavico sta naložili še oglja. Nato sta se dcklici vlegli k počitku. Tekom noči pa se jc razvijal pri žarenju oglja strupen plin (ogljikov dioksid), ki je postajal tem nevarnejši, ker je bila soba majhna, zaprta in ne prezračena. Poleg tega sta deklici sušili v sobi razobešeno mokro perilo. Zjutraj je prišla mati budit obe deklici, ker ju ni bilo tako pozno na izpregled. Mati sc je silno prestrašila, ko ji je udarii iz sobe nasproti strupen plin; hitro je pogledala v postelj in tu sta ležali deklici povsem nepremično. Poklicala je takoj ljudi, ki so deklici odnesli na zrak. Na žalost je bila za mlajšo hčerko vsaka pomoč že prepozna, ker je že zaradi zastrupljenja nastopila smrt, medtem ko so starejšo sestro po dolgem oživljanju spravili k zavesti. Strašni nesreči jc kriva ljudska nevednost. Bilo bi prav umestno, da bi oblastva na primeren način poučila ljudstvo, kako je ravnati s pečmi in žerjavico. « " Smrtna nesreča. Iz Trbovelj poročajo, da se je v kamenolomu Agnes smrtno ponesrečil delavec Rozina. Sprožil se je kamen, ki je priletel Rozini na glavo in ga na mestu usmrtil. Ponesrečenec je zapustil ženo in enega otroka, t * Strašna smrt pod vlakom. Pri Kustošiji v zagrebški okolici so našli pred dnevi strašno razmesarjeno truplo neznane mlade ženske na železniškemtiru. Policija je pozneje ugotovila, da |e neznanka 29 let stara Marija Vojkova, sobarica
v Zagrebu. Kakor je pred odhodom iz Zagreba sama izjavila, je deklica šla prostovoljno v smrt zaradi nesrečne ljubezni. Marija Vojkova je bila rodom iz Štajerske.
*	Najdeno truplo pogrešane Ane Lustikove. Kakor znano, so truplo sinčka Ane Lustikove že našli pred dnevi. Sedaj so dobili tudi truplo njegove matere Ane Lustikove, ki je s sinčkom skočila v Savo. Odkrila ga je skupina otrok ob Savi blizu kresniške postaje.
*	Zapuščeno dekletce. Na GIaynem trgu v Mariboru so pred dnevi zapazili mlado dekletce, ki je prezebalo v mrazu in snegu. Ko so ga povpraševali, odkod jc, so zvedeli, da je zašlo in da jc popolnoma brez sredstev. Dekletce ima šele 13 let in mu jc ime Emilija. Mati ji jc umrla baje že v zgodnji mladosti, oče pa jc hlapec v neznanem kraju. Emilija je doslej služila pri nekem kmetu, kjer pa so z njo ravnali tako sirovo, da je zapustila neprijazni dom in pobegnila.
*	Smrt na lov«. Iz Zelal nam pišejo: Eno nedelj pred Božičen) je zakupnik lova v Cermožišab priredil lov. Zaradi okajenosti po alkoholu je nastal prepir in je nekdo do smrti ustrelil posestnika Simona Kamenška. Nesrečnik zapušča vdovo 7. nedoraslimi otroci.
*	Žaloigra dreli zaljubljencev. Pred dnevi se je pripeljala gdč. It. O. ua Bled ter se nastanila v nekem tamošnjem hotelu, kjer je čakala, da nastopi svojo novo službo. Njen ljubimec L. A., domačiji, pa je bival že dalje časa na očetovem domu v vasi Gradu. Usodnega dne sta spisala poslovilna pisma na starše, brate in sestre. Proti večeru sta nekaj minut pred dogodkom prišla oba na fantov dom in se zaklenila v njegovo sobo. Okoli 9. ure zvečer sta zapored zagrniela dva strela. Sluteč grozno nesrečo, je pohitel lantov oče v prvo nadstropje pred vrata sinove sobe, vdrl v sobo, kjer je na postelji ležala sinova ljubljenka brez znaka življenja. Krogla iz samokresa ji je predrla mlado srce do smrti. Na tleli pa je ležal v mlaki krvi sin in se boril s smrtjo. Poklicani zdravnik mu je nudil prvo pomoč ter mu obvezal rano toda kmalu se je ločila duša od tega sveta. Po izjavah znancev je med obema zaljubljencema vedno vladalo soglasje, odkar sta se poznala.
*	Nagla smrt Slovenca v Zagrebu. Te dni je
v Zagrebu mahoma postalo slabo Alojziju Zarnu, rojenemu leta 1880. na Trški gori pri Novem mestu. Skušali so mu pomagati, a brez uspeha. Ža-ren se je mrtev zgrudil na tla. Zdravnik je izjavil, da ga je zadela srčna kap.
*	Neroden strelec. 231ctni posestnikov sin Josip L. iz Spodnje Male vasi se je spravil na jastreba, ki si jc hotel privoščiti tolsto kuro. Lovec je bil tako neokreten s puško, da sc jc ustrelil v levo roko in si močno poškodoval dlan.
*	V prepad z vozom. Posestnik Dolanc iz Konjšice je vozil z volmi orehove hlode iz gozda. Radi ozke in ledene poti se je voz nad globokim prepadom prevrnil in potegnil s seboj tudi enega vola; drugemu volu sc jc k sreči odpel jarem in jc ostal na poti. Posestnik, ki je voz držal, je z vozom vred pričel drčati, vendar se mu je posrečilo ujeti sc za neko drevo. Dolanc ima občutno škodo.
" Smrt vojaka. Na poti iz Zidanega mosta proti Širju so našli neznanega vojaka mrtvega. Iz dokumentov, ki jih je imel pri sebi, jc razvidno. da je vojak 2lletni Josip Mam, doma iz Most pri Ljubljani. Obsežna preiskava, ki so jo takoj uvedli orožniki, jc dognala, da se je redov Mam pripeljal iz Zagreba v Zidani most, kjer jc izstopil. Bržkone je naletel na kakega znanca, ki ga je pregovoril, naj odide ž njim. Drugače si jc težko razlagati, kaj naj bi iskal Mam v okolici Zidanega mosta. Vsi znaki kažejo, da jc bil Marn zelo vinjen ter da je v vinjenosti zmrznil. Pri mrliču niso opazili nobenih sledov kakega nasilja ter jc zaradi tega smrt iz kateregakoli drugega vzroka skoraj izključena.
" Smrtna nesreča pri Jesenicah, Gorenjsko. Pišejo nam: Dne 10. t. m. ob 10. uri dopoldne je peljal voznik Peter Fortner poln voz ledu. Na mostu, ki je za železniški prehod, se je najbrž konj splašil ter zavozil vstran, tako da sta sc voz in konj pfevrnila po nasipu ter pomečkala
voznika Petra. Na lice nesreče so takoj poklicali zdravnika, ki pa ni mogel nuditi pomoči, ker ie bil voznik že mrtev. Iskreno sožalje pokojnikovi družini in sorodnikom!
*	Nesreča. V Krčevini se je sankala s svojimi otroci gospa Pavlina Podkrižnikova, soproga iz-delovatelja karoserij za avtomobile. Pri gostilni Novačan ji je spodrsnilo in je padla tako nesrečno, da si jc zlomila levo nogo. Odpeljali so jo v bolnico.
*	Nezgoda pri sankanju v Hrastniku. Te dni si je v Hrastniku pri sankanju zlomila nogo hčerka g. Metzgerja, učenka IV. razreda osnovne šole. Prepeljali so jo v ljubljansko bolnico.
- Vlak inu je odrezal obe negi. Na kolodvoru v Brežicah sc je pripetila težka nesreča. Neznan moški je po nesreči prišel pod vlak. ki mu ie nad kolenom odrezal obe nogi. Nesrečni mož, ki je bil neprestano v globoki nezavesti, jc na transportu v bolnico umrl.
*	Grozna smrtna nesreča v Prekmurjo. Posestnik Szckcli se je s svojo ženo v sankah peljal v Gornjo Lendavo. Da bi skrajšal pot, je vozil preko zamrznjenega močvirja. Sredi močvirja se jc udri led in sanke s potnikoma vred so izginile pod ledom. O nesreči se je zvedelo šele naslednjega dne, ko sc Szekeli z ženo ni vrnil domov.
*	S t ru miški atentator^ aretirani. Vsi krivci zadnjega siru miške ga atentata, bolgarski komi-taši, so prijeti in izročeni sodišču.
*	Liter v glavo. Janko je šel po-starem običaju k svojim znancem, da jim vošči srečno novo leto. Oglasil se je tudi v Šmartnem pri Litiji v Grčar-jevi gostilni. Na gostilniškem pragu je srečal brhko Metko in začela sta se razgovarjati. To pa ni bilo všeč Simončiču iz Spodnjega Loga. V jezi je Simončič popade! polno litrsko steklenico na mizi ter jo vrgel v Janka. Debela steklovina se je na Jankovi glavi razletela, večji kosi stekla pa so se mu na treh krajih zapičili v glavo. Ranjenemu fantu, ki je bil na mah v krvi, su nudili domači prvo pomoč ter so mu tudi iz ran izvlekli večje kose steklovine. Nato so ranjenca odpeljali k bližnjemu zdravniku, ki mu je pobral iz ran ludi vse ostale manjše steklene drobce.
*	Aretacija sleparja. V letošnji zimi je topla vrhnja suknja res potrebna. Z&to si je izmislil Ivan S., brezposelni čevljarski pomočnik v Mariboru, posebne vrste zvijačo, da bi prišel do obleke. Začel je hoditi od stanovanja do stanovanja, povsod je vpraševal stranke, ali stanuje morda pri njih dr. Markič, ki mu je baje obljubil darovati nekaj stare obleke. Za te čudne obiske je izvedela tudi policija, ki si je nat> nekoliko bolje ogledala možaka in kmalu ugotovila, da je bil že večkrat kaznovan zaradi tatvine in da ni v Mariboru nobenega dr. Markiča. Ivan S. je imel s svojimi obiski gotovo sleparske namene.
*	T« t in.-ik i par pod ključem. V nekem hlevu na Tržaški cesti v Mariboru so zasačili parček, neko S56ietno Kozo 11. in 341etnega Jožeta I., ki sta si tam uredila sumljivo prenočišče. Ko so na policijskem komisarijatu pobrskali po registrih, so kmalu ugotovili, da je ujeti parček že znan kot nevaren tuji lastnini. Jože in Rezika imata na vesti tudi tatvino v Slovenski Bistrici, kjer sla posestniku Francu Hrenu odnesla \isnjato denarnico s 500 Din. Tatinski parček je romal v sodne zapore.
" Obsodba vohunov v Zagrebu. Te dni sta bila v Zagrebu zaradi vohunstva obsojena Ivan Perkut na 5 let težke ječe in Ivan Meniga na 2 leti zapora. Osumljeni Milan Pribalič pa je bil oproščen.
" Velik vlom v blagajno ekspoziture za zavarovanje delavcev v Mariboru. V eni zadnjih noči so imeli uradi ekspoziture okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Mariboru v prvem nadstropju neprijeten poset. Sredi noči so si privoščili neznani zločinci, morda samo eden, blagajno v dvorani upravitelja g. Stcnovca. Vlom je prva ugotovila hišnica, ki je prišla zakurit peči. Hišnica jc skočila preplašen? po svojega moža, ki se jc v družbi pastorka oborožil za vsak primer z nožem in sekiro ter stopil v urade. A o zločincih ni bilo že davno ne duha ne sluha. Kak poldrugi meter visoka železna blagajna je bila odprta in izropana. Kmalu je prišla na mesto vloma
tudi policija. Hišnica je poiskala na stanovanju še upravitelja g. Stenovca, ki je bil prav tako ob pol sedmih v uradu. Ugotovili so, da je vlomilec navrtal in uničil železno ploščo okoli gornje in srednje ključavnice ter nato z lahkoto odstranil komplicirani ključavnici in se znašel pri plenu. Vlomilec je odnesel ves denar, to je 22.556 Din v različnih novčanicah in novcili, razen tega pa še za 62 Din poštnih znamk.
*	Tatič v skladišču zaspal. V trgovino z želcz-nino Breznik in Fritsch v Stritarjevi ulici v Ljubljani je pred kratkim popoldne prišel premeteni kleparski vajenec Stanko ter povedal, da ga je poslal mojster po neko blago in da ga mora v trgovini počakati. Stanko se je polagoma zrnuzal v skladišče. Nihče se zanj ni zmenil. Zvečer so trgovino zaprli in obenem tudi Stanka, ki je nato začel stikati po trgovini in si je najprej prilastil lepe drsalke, več finih nožev in žlic. Skušal je vrata skladišča odpahniti, kar se inu pa ni posrečilo. Udati se je moral v svojo usodo. Legel je na kup slame ter sladko zaspal. Ko je prišel drugi dan zjutraj trgovski sotrudnik v skladišče, je zagledal v slami noge. Prijel je spečega gosta za noge ter ga potegnil iz slame. Ko so najdenca nato preiskali, so našli pri njem omenjene predmete. Zato so ga poslali s stražnikom v kajbico.
*	Nad brate z nožem. V ljubljansko javno bolnico je prišel 211etni drvar Janez Hribar iz Špi-taliča pri Kamniku. Povedal je, da sta se z bratom Antonom v soboto proti večeru vračala iz gozda domov. Med potjo sta se sprla in brat Anton je pograbil nož ter Janeza sunil v desno oko tako močno, da bo najbrže na to oko oslepel.
*	Dve žrtvi pretepa v Lajtersbergu. V mariborsko bolnico so pripeljali nekega Sekonjo, ki je bil na poti domov dvakrat napaden. Ko so ga drugič napadli, je obležal nezavesten na cesti in je moral priti ponj rešilni avto. Malo pozneje jo je izkupil Viljem Likavec iz Gornje Sv. Kungote, ki je bil prej med napadalci na Sekonjo. Likavec je prišel v bolnico z rano na glavi in izbitim očesom.
*	Poskusen samomor. Šofer Viktor P. v Ljubljani je prišel te dni domov močno potrt. V sobi je nato vpričo svoje žene Pavle ter brivca Viljema Potočnika nenadoma potegnil iz žepa stekleničico lizola ter ga nekaj izpil. P. bi se go-gotovo zastrupil do smrti, da nista še pravočasno priskočila žena ter Potočnik, ki sta preprečila še večje zlo. Nesrečnika so morali z rešilnim avtom prepeljati v bolnico. Tam so mu izprali želodcc in ga rešili.
*	Izjalovljeno sleparstvo v Mariboru. Brezposelni in že večkrat predkaznovani 21 letni Pavel llija, rodom z Jesenic, je prišel nedavno dopoldne v konfekcijsko trgovino Tkalec v Mariboru. Naročil je obleko za 700 Din, površnik za 640 Din, modern klobuk in nekaj srajc. Nato je pripomnil, da pride po blago še dopoldne, ko opravi še nekatere posle. Točno ob 11. je res prišel zopet v trgovino ter pokazal trgovčevemu sinu pismo trafikanta Goleža, v katerem ta izjavlja, da jamči za prodano blago in da naj se Iliji izroči. Trgovčev sin je nato pripomnil, da blaga ne more izročiti brez očetove vednosti in da naj pride po blago popoldne. Med tem časom se je trgovčev sin informiral pri trafikantu slede pristnosti garancijskega pisma. Trafikant Golež je izjavil, da je pismo ponarejeno in da on ne prevzame nikake garancije. Ko je bila popoldne trgovina zopet otvorjena, je mladi slepar Pavel llija prišel po blago, toda policijski stražnik ga je lepo povabil na policijo, kjer so ga zaprli.
" * Vriskal in stanovanje iskal. Te dni zvečer je korakal Jože Baumgartner, rojen v Gradcu, pri--stojen v Sv. Lovrenc pri Celju, po mariborskih ulicah ter pel in vriskal na vse grlo. Na vpra šanje stražnika, zakaj je tako vesel, mu je Jože povedal, da išče stanovanje in je vesel zato, ker imajo ljudje raje veselega človeka. Z glasnim vriskom se je poslovil od stražnika, pa se spet • obrnil ter ga prosil, naj mu preskrbi kvartir. Ta ga je res odpeljal na stražnico, odkoder so ga po kratkem zaslišanju oddali na policijski kvartir.
*	Nepojasnjen umor v Ptuju. Posestnika Ivana Žnidariča so našli te dni umorjenega na cesti v ptujski mestni okolici. Domneva se, da je povod
umora iskati v sodni obravnavi, ki se je deccm-bra vršila pred ptujskim okrajnim sodiščem v zadevi plačila alimentov za nekega nezakonskega otroka, čigar varuh je bil umorjeni Zni-darič. V zvezi s tem umorom je bilo že več oseb aretiranih.
*	Junak z nožem. Dvojica delavcev v rudniku «Donjaru» v selji Vojakovcu pri Križevcih v Hrvatski, in to Franjo Proscnc iz Peči v Sloveniji in Lovro Crlen iz Sokolovca pri Koprivnici, sta se sprla in nato stepla s pijanima dciavcema Mi-iom Lončaridem iz Mučne reke in Stjepanom Čakovičcm iz Sokolovca. V pretepu je dclavec Prosenc zagrabil nož in vsekal z njim najprvo Lončariča v levo nadlahtje in v desno lopatico, da se je takoj nezavesten zgrudil na tla in čez nekaj časa izdihnil. Pretep je trajal še dalje ter je Prosenc po tem krvavem činu z okrvavljenim nožem navalil na delavca Cukoviča ter ga zabodel v desno ramo, v desno lopatico in v tilnik. Čukovič se je prav tako zgrudil nezavesten na tla ter bil prepeljan v bolnico v Križevcih. Morilec Prosenc, ki je bil pri popolni zavesti, se je s Crlenom vred sam javil orožnikom.
*	Slepar pod ključem. Oblastva so prejemala že dalje časa poročila o brezvestnem postopanju neznanih ljudi, ki so posebno podeželsko ljudstvo sleparili na prav pretkan način. Ponujali so namreč razne vrednostne papirje, posebno Vojno škodo pod sleparskimi pretvezami in tako varali deželane, ki so trpeli mnogo škode. Končno pa je le prišel v roke pravice tak brezvestnež, ki mu je policija zaplenila pooblaščenje za nadaljnje prodajanje vrednostnih papirjev. Sleparski potnik je Rudolf T. iz Haloz, ki je prepotoval kot prodajalec vrednostnih papirjev ljubljansko in mariborsko oblast. Za storjene grehe se bo zagovarjal pred mariborskim sodiščem.
*	Slučajno odkrita poneverba. Pri okrajnem sodišču v Gornji Radgoni je služboval kot kanc-list J. L., ki je 1. decembra 1. I. podal ostavko na državno službo ter se z ženo, otrokom in taščo izselil v Avstrijo. Po slučajnih okolnostih se jej dognalo, da je možak poncveril okrog 200.000
znal je dve roži, obe enako lepi in vabljivi, Ljubil je plavolaso Zanino, ljubil je Aibo. Za-nina, doma iz zapada, je imela lica kakor breskev, Aiha pa je bila temnopolta. Obe sta bili enako vredni ljubezni. Prešibkega se je čutil Ali Marun, da bi sam odločil, šel je z obema devojkama pred modrega sultana.
„Mogočni sultan," je dejal Ali Marun. „Obe enako ljubim. Ena in druga je prepričana, da bo moja žena, vsaka se brani biti samo ljubica. Sam se tudi ne morem odločiti, zato polagam usodo v tvoje roke."
Dolgo je premišljeval sultan.
„Prav si storil, sin moj, da si prišel k meni. Uredil bom to kočljivo zadevo."
Mogočni sultan se je obrnil k ženskama:
»Vsaka od vaju je vredna, da postane njegova žena, zato nočem nobeni dajati prednosti, Torej bom Ali Maruna presekal na dva dela in ena bo dobila zgornji del, druga pa spodnjega.
2eni sta ostrmeli, zbali sta se grozne obsodbe.
„Ne bojta se. Veliki talisman, ki ga imam, mi daje oblastvo, da ohranim Ali Marunu življenje," ju je potolažil sultan.
„ Volita!" je ukazal.
„Daj mi njegovo srce!" je prosila Zanina.
„Daj mi, kar ostane!" je prosila Aiha. „Daj Zanini, kar zahteva."
„Sin moj," je dejal sultan, „Zanina zasluži, da ti bo žena, Aiha pa bodi tvoja ljubica!"
Ko se je Aiha pritožila nad razsodbo, ji je dejal sultan:
„čemu se pritožuješ? Dal sem ti, kar si želela."
dinarjev. To mu je bilo tem lažje, ker je užival' pri svojih predstojnikih popolno zaupanje. Naša oblastva bodo zahtevala njegovo izročitev.
Tatvine. Iz Precetinecv nam pišejo: Tatvine se zelo množo. Tu izgine lanina, tam perutnina, svinje ali kaj drugega. V noči od 8. na 9. t. m. je bila ukradena perutnina g. Ludoviku Kranjcu v Kuršencih. Ljudje, pomagajte orožnikom pri njihovem poslu! Nekaj zlikovccv je že na varnem. V Precetincih je nekdo ukradel g. Arneju Semc-niču razne predmete.
*	Izgon steklarja-inozemca. Že pred 4 leti izgnani steklar Ivan Rtickl se je zopet povrnil iz Madžarske v Hrastnik. Varstveno oblastvo je ukrenilo vse potrebno za ponoven izgon vsiljivca.
*	Pri utrujenosti, razdražljivosti, tesnobi v srcu, pomanjkanju spanja, težavah srca, pritiskanju na prsi poživlja prirodna grenčica «Franz Josef» obtok krvi v spodnjem delu telesa prav j uspešno in s tem miri valovanje krvi. Profesorji za bolezni prebavil izjavljajo, da se voda «Franz Jpsef» pri pojavih, izvirajočih iz samozastrup-ljenja želodčnega črevesa, uveljavlja kot izborno čistilo. Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah in spccerijskih trgovinah.
-f- «Domoljub» in davki. Po »Domoljubovem* pisanju davki niso prav nič hudi. Zlasti so me všeč oblastne davščine, češ, saj bodo ostale doma v Sloveniji. Prav! Toda mi pravimo, da bi
Ali so to členki?
roke? noge? oči? ušesa?
nos?
->
9-
zobje?
-> ->
Moder sultan
(Orientalska zgodba.)
Tam v daljnji deželi je vladar moder sultan. Najmodrejši je bil v svoji deželi; ni mu bilo enakega. Vse spore je poravnal pravično in nesebično. Ljudstvo ga je spoštovalo in ljubilo.
V tej deželi je bila navada, da si je moral mladenič, ko je dosegel 21. leto, izbrati soprogo in še eno 4jubico.
Ali Marun, mladenič izredne lepote, je prišel v veliko zadrego, ko je moral izbirati ženo. Po:
Prispevajte v fond za Akademijo
znanosti in umetnosti ter za Narodno galerijo v Ljubljani!
glava?
ki Vam povzroča bolečine — ali trpite muke na vsem telesu? Ce Vat draži t grla, če čntito ur-zloto t nogah, tedaj je dana tudi Vam prilika, da g« prepričate, t kako kratkem času labko odstranite te Vato muke g starim, obljubljenim narodnim sredstvom in kozmetikom, že od naših dedov rabljenim lepo dišečim »Fcller-jevim Elsafluidom>. Čutite se li češčo duševno in telesno trudni, pre-blajeni, hripavi, nahodni, pojavljajo se Vam li čeSče revmatične bolezni in se čutite slabi, tedaj boste tudi Ti potom drgnenja, mazanja in pranja a Elsafluidom odpravili to zlo. Nekoliko kapljic tudi xa notranjo uporabo l To preprečuje želodčna nerazpoloženja in prija izredno.
V lekarnah in tozadevnih trgovinah zahtevajte povsod pravi Fcllerjev «Elsaflui4» v poizkusnih stekleničkah po 6 Din< v dvojnih po 9 Din ali specijalnih po 26 Din. Ako naročit« direktno po pošti, tedaj Vas stane 0 poizkusnih steklenici« aH 6 dvojnih ali 2 specijalni 62 Din z omotom in poštnino; vred, nasprotno pa 27 poizkusnih ali 18 dvojnih ali 6 specW jalnih samo 139 Din. — Naslov označito jasno: Lekarnarja!
Eugen V. Feller, Stubica Donja H
Elsatrg 360, Hrvatska
bile te davščine lahko manjše, če bi klerikalci, ki šo v vladi, izposlovali večje prispevke za obe naši oblasti od vlade. Slovenija plačuje ogromne državne davke in zato zasluži, da bi se obema slovenskima oblastima dovolili tudi zadostni državni prispevki za posle, ki sta jih obe oblasti prevzeli od države. Klerikalna nesposobnost in slepa udanost radikalom, s pomočjo katerih sedi SLS v vladi, seveda ne dopustita, da bi SLS napravila kakšne odločnejše korake in grmela tako kakor svoječasno v opoziciji. Slovenski vo-Iilcl to dobro vidijo, pa naj »Domoljub» še tako skuša prikriti bridko dejstvo.
+ Potvarjanje. »Domoljub* se huduje, ker smo svoječasno pisali, da so bili klerikalci proti izenačenju davkov. Kaj morda to nI resnica? Ne glede na to, da je sedaj v obravnavi zakonski načrt o Izenačenju davkov, so klerikalci pred nedavnim časom glasovali proti predlogom opozicije za takojšnje izenačenje davkov. Klerikalci trobijo tako, kakor žele radikali. No, in radikali so končno porodili načrt davčnega zakona. Ker so radikali zanj, so zanj tudi poslušni klerikalci, dasi nam sicer ta zakon ne obeta nikakih olajšav. Znižanje davkov je seveda drugo poglavje, pri katerem klerikalci molče, ker molče radikali. Lepo je, da se izenačijo davki, vendar bi sc morali tudi omiliti.
IZ POPOTNIKOVE TORBE
Pismo z Ježice
Elektrifikacija. — Nov most na cesti z ježice proti Vlžmarjem. — Inkorporacija pokopališča pri Sv. Križ« LJubljani. — Delajmo za naše časopisje!
J e ž i c a, v začetku januarja.
Elektrifikacija občine hitro napreduje; predvideva se, da dobijo občani električno razsvetljavo kot novoletno darilo. Kakor pozdravljamo vsak napreden pojav v gospodarstvu, moramo vendar grajati to delo, ki se ne vrši z vidika dobrega občinskega gospodarstva v korist občanom, pač pa pri tej napravi prevladujejo več politični, kakor pa gospodarski ozlri.
Klerikalna večina našega občinskega odbora tega noče uvideti kljub temu, da je odnesla na dveh sestankih, sklicanih v svrho pojasnil o elek-trifikacijski zadevi, skoro soglasno nezaupnico od občanov, ako izvzamemo klerikalne občinske odbornike in njihove zaveznike socljaliste.
Pritožbam proti načinu elektrifikacije in njenega financiranja oblastni odbor nI ugodil. Tako smo čuli razglas županstva pred cerkvijo, kar so pritožniki sicer tudi pričakovali, vendar pa se pritožnikom rešenje pritožbe z navedbo razlogov zavrnitve še do danes nI dostavilo.
Nov most je postavila železniška uprava preko kamniške železnice na cesti z Ježice proti
Vižmarjem ter je tako zopet vzpostavljen po preteku petih mesecev vozni promet na tej cesti
Inkorporacijo ljubljanskega pokopališča pri Sv. Križu ljubljanski občini je sklenil naš klerikalni občinski odbor. Proti temu bi ne bilo ugovarjati, ako je za to stvarna potreba; da pa temu ni tako, kaže dejstvo, da se je kot pogoj za to inkorporacijo stavil od našega klerikalnega občinskega odbora obenem predlog, da se inkor-porira tudi del vasi Savelj in vas Brinje. Kot vzrok so navajali, da se s tem izravna občinska meja; dejstvo pa je, da le zato, ker se s to inkorporacijo znebijo okrog 20 naprednih volivcev ter si na ta način osigurajo večjo moč v občini. Mislimo pa, da to jim ne bo dosti pomagalo.
Na cedilu so pustili klerikalni občinski odborniki g. župnika in njegovo prošnjo za prispevek k plači organlsta In cerkovnika. Razočaranje pri «svojih» je doživel g, župnik menda le zato, ker jc organist premalo uporaben kot klerikalni agitator ter zaradi tega, seveda, ne zasluži prispevka kljub temu, da znašajo njegovi mesečni prejemki komaj do 500 Din vštevši bero in druge dajatve.
Že dalje časa sc šušlja po občini, da jc neki klerikalni veljak pri stavbi novega gospodarskega poslopja uporabljal kamenje, katero si je baje prisvojil pri regulacijskih napravah ob Savi, ter da so se že vršile zadevne orožniške poizvedbe. Ako se ugotovi, da je to resnica, naj se krivec najostreje kaznuje. Etotičnik je nemalo vzrok, ako je odvažal zidano obrežje ob Savi, da je v zadnjih letih Sava razdrla regulacijske naprave v milijonski vrednosti ter odnesla do 30 oralov rodovitne zemlje.
Z veliko vnemo je eno zadnjih nedelj pri prvi maši poagitiral naš g. župnik za klerikalno časopisje. To stori vsako leto in menda ne brez uspeha, ker je klerikalnega časopisja v občini več kakor dovolj. Zato jc dolžnost vseh napredno mislečih, da sedaj po novem letu razširimo napredno časopisje z nabiranjem novih naročnikov ter tako pripomoremo do splošnega gospodarskega In kulturnega napredka v narodnem in demokratskem smislu. Upamo, da bodo v tem ozlru tudi naše napredne organizacije storile svojo dolžnost!
agent, ki je pošteno oskubil več lahkovernih ljudi, posebno priletnih žensk. Prodajal je baje neke srečke in zavaroval ljudi na življenje, pri čemer je zahteval večja predplačila z raznimi pretvezami. Pa tudi drugače se je znal prilizovati ljudem. Kjer je čutil, da je hiša bolj pobožna, se je delal pobožnega in udrihal po brezvercih. Kjer je videl v hiši odrasla dekleta, se je skušal pri njih ženiti. Da bi imel večje zaupanje, se je bahal z denarjem, ki ga je prej izvabil od nevednih ljudi, ter je razgrinjal bankovce po mizi, da je napravil boljši vtis. Tudi je v znak zaroke dajal v dotičnih hišah pojedine.
Nazadnje jc to početje le prišlo na ušesa orožnikom, ki so ga začeli zasledovati. Mož pa je šc pravočasno zavohal, da mu preti nevarnost in jo je odkuril menda V Uubljansko okolico. Navedeni slepar se piše Stanko Žagar in je rojen leta 1890. nekje pri Gorici. Za njim je dano sodno zaporno povelje in ga povsod iščejo. Se bo že kje ujel. če ni pobegnil4 čez mejo. Bodite tedaj previdni pred tujci!
REVMATIZEM.
Zahvalna izjava.
j. drju. I. Rahtejevu
Beograd k moti k* «11« «.
MoJ vnuk Momčilo Cojič, star 19 let. Je minulo zimo prt delu na polju dobil od mraza hud revma-tizem. Kaj je od tega časa trpel In vse poizkušal pri zdravnikih v NiSu, Knjaževcu. Soko In Bresto-■vačkol Banji. Pole* vsega kopanja se nI mogel otresti revmatlzma, dokler si nisem nabavil Vašega zdravila Radio Balsamlka, trt steklenice. Id ste ml Jih pred kratkim poslali, za kar Vam bom vedno hvaležen. Da bi se potisočerili taki zflravnlkl. bratje Rusi. ker Je moj vnuk Momčilo ozdravel in se počuti sedaj dobro. Je ravno tak kakor je bil pred boleznijo. Prosim Vas. da ml po poŠti Knjaževac poSljete še štiri steklenice na moi naslov. Zahvaljujem se Vam.
Dimitrije Cojic Knjaževac, 24.12.1924. ekonom it Zlna (KjijsSerac).
Zdravilo „RADiO BALSAMIKA" izdelujr, pro-šm/a In razpošil/a oo povzetlu laboratorij ..RADIO BALSAMIKA" dr/a. I. Rahlefeva v Beogradu, Kosovska ulica 43.	2D2
Poljanske vesti
Naš Sokol. — Število rojstev pada, a prirastek je večji. — Pretkan slepar.
Poljan e, januarja, j Občni zbor našega Sokola se je vršil zadnjo nedeljo pri prav povoljnl udeležbi. Kar je pa najbolj razveseljivo, je to. da se jc dolg na So-t kolskem domu v 5 letih obstanka znižal za polovico. Pred 5 leti, ko smo otvorili doin, jc bilo. na njem dolga okrog 120.000 Din, a danes ga je še 58.000 Din. To je dokaz, da se je vsestransko j vestno gospodarilo in neumorno delalo. Vse pri-' znanje, čast in hvala našim neutrudljivim delav-j cem na našem sokolskem torišču. S tem, seveda,' če smo ta leta tako napredovali, še ni rečeno, da smo že rešeni vseh skrbi. Treba bo šc truda in žrtev, da bo naš dom rešen vseh nadlog in da se j bodo potem posvetile vse sokolske moči sokol-! skemu, prosvetnemu in gospodarskemu na-1 predku.
V naši dolini število rojstev pada. Tako je bilo v minulem letu v župniji Poljane, ki šteje nad 3000 duš 66 novorojencev. Predvojna leta jih je bilo rojenih do blizu 100 in tudi nad 100. Seveda, jc pa tudi umrljivost zdaj manjša. Prejšnje čase jih je umrlo blizu isto število kakor jih je bilo rojenih, ali pa šo več, medtem ko jih je lani umrlo le 26. Prirastek znaša torej 40 ljudi in je. mnogo večji kakor nekdaj. Podobno razmerje je tudi v drugih župnijah.	*
Tolikokrat so bili naši ljudje že posvarjeni pred tujci, ki prihajajo med nje po raznih poslih. Ne rečemo, da so to sami sleparji. Večina je poštenih In dobrih, a vmes se dobe prav pretkani sleparji. Oni, ki že vnaprej zahtevajo velika predplačila ali «are», so navadno sumljivi Zatorej bodite v tem oziru previdni! Zadnje čase se jc po naših hribih zadrževal neki pretkan
Letošnje leto bo brez večjih nezgod
Lansko in predlansko leto sta bili leti potresov, katastrofalnih poplav in raznih vremenskih nezgod, kakršnih je še malo zabeležila zgodovina. Povod vsem tem nezgodam so bile po domnevah nekaterih učenjakov solnčne pege, ki so se pojavile v veliki množini. Zato je razveseljiva vest. če ji smemo verjeti, da v letu 1928. ne bo večjih katastrof, in sicer zato ne, ker se letos na solncu pege niso pojavile v tuliki množini.
Solnčne pege so opazovali že v davnih časih, vendar si učenjaki niso znali in tudi zdaj si ne znajo razlagati, kako' so nastale. Podoba je, da povzročajo pege na solncu ogromna množina plinov In elektromagnetlčni viharji, ki divjajo na solncu z neverjetno, za nas naravnost nepojmljivo silo. Cesto zakrivajo take pege ogromen prostor. po velikosti enak naši zemlji.
Neprestana dolgoletna opazovanja so pokazala. da imajo te pege velik vpliv na našo zemljo. Viharji, ki divjajo na solncu, vplivajo tudi na ozračje zemlje. Strahoviti viharji, ki divjajo ni morju, ki rušijo cvetoča mesta, celo potresi in druge vremenske ne/gode so često v zvezi s solnčnimi pegami. Ugotovljeno je tudi, da te pege v razdobju 11 let svojo obliko znatno spremene. Pet in pol leta se pege širijo in naraščajo, dosežejo svoj višek, v nadaljnjih 5 in pol letih pa pojemajo.
Višek solnčnih peg spremljajo na zemlji vednef vremenske in druge katastrofe v prirodi. Take katastrofe so nastale v letih 1926. in 1927. Strahoviti tornado, ki je pustošil v Ameriki, poplava reke Mississippi. katastrofalni potresi na Japonskem, vse to je bilo v neposredni zvezi s solnčnimi pegami.
Ker so solnčne pege v letu 1927. dosegle svol višek in je torej računati z njihovim pojemanjem, jc pričakovati, da v letu 1928. ne bo večjih vremenskih nesreč in potresov.
X Nov polet na severni tečaj pripravlja skupina raziskovalcev severnih krajev. Poleti nameravajo z vodilnim zrakoplovom iz Leningrada, preko Murmanska na severni tečaj, potem pa preko Aljaske in Sibirije nazaj v Leningrad.
X Zemlji se bliža repatlca «De Vlco». Leta 1846. nas je obiskala repatica, ki jo je odkril zvezdoslovec De Vico in ki je dobila po njem tudi svoje ime. Ta repatica potrebuje za enkratna pot okrog solnca prilično 76 let 2e od leta 1920. so pričakovali v južnih zvezdamah njenega po-vratka. pa iskali so jo zaman. Nedavno pa je spot-ročila zvezdama v Melbournu, da je tam zvezdoslovec Skjelerttp v ozvezdju Norma odkril novov močno svetlo repatico, ki sveti približno takol kakor znane svetle zvezde v Velikem Medved«. Repatica ima precej izrazit rep. Giblje se nag!®
proti, severovzhodu, kar bi značilo, da jo. bomo tpdi pri. nas kmalu videli. Zvezdoslovci so splošno mnenja, da je to repatica De Vico, ki se je pokazala leta 1846. Če je to res, jo bomo kmalu .videli na severni nebesni polovici v visoki severni legi. Nič ni presenetljivo, če je prišla za šest let kasneje, saj se pri nobeni repatici doba povratka ne more točno izračunati. Repatica :«De Vico» pride navadno zelo blizu zemlje.
X Odkritje doslej neznanih živali. Po izjavah ravnatelja berlinskega živalskega vrta je na zemlji še dokaj velikih živali, ki jih mi ne poznamo. V sredini neprodirnih pragozdov neraziskanega Konga v neprehodnih močvirjih so odkrili novo, zelo čudno žival, ki je deloma podobna konju, deloma pa žirafi in cebri. Razen tega se domneva, da žive v neraziskanih krajih srednje Afrike ogromni krokodili, ostanki živalskih velikanov iz predzgodovinske dobe. Končno so v Avstralskem morju iztaknili neko ribo, ki doslej še ni bila znana.	. .
X Grozna povodenj v Londonu. Glavno mesto Anglije London je zadela te dni katastrofalna poplava. Posebno sO prizadeti oni deli mesta, ki leže ob reki Temzi, katera je v torek še vedno naraščala. Nešteto hiš je popolnoma poplavljenih, na tisoče ljudi je prišlo ob vse svoje imetje. Po zadnjih ugotovitvah je utonilo okrog 30 oseb, mnogo pa jih še pogrešajo. Kakor zatrjujejo zgodovinarji, že skoro 700 let ni bilo v Londonu takšne poplave. Zadnjo podobno katastrofo v Londonu beleži angleška zgodovina leta 1235.
X Pravijo, da imajo tudi opice svoj jezik. V Leningradu so ustanovili zavod za proučevanje zapadnih in vzhodnih jezikov. Ruski časopisi pišejo; da bodo začeli proučavati tudi ježik opic, da se ugotovi zveza s človeško govorico. Profesor, kf je prevzel nalogo tega nedvomno težavnega proučevanja, je v kletkah velikih opic postavil več gramofonov, ki bodo sprejemali opičje •pogovore*. Kaj posebnega pač ne bodo mogli dOgnati. ' '
> X Mož. ki se in »nore spomn^}; ftako se piše Tn"3'dkod je prišel. Predlanskim so aretirali v Tuilnu V Italiji nekega čudaškega možaka ter ga vtaknili V Zapor. Možak se ni mogel spomniti, kako se piše in odkod je. Ker je kazal znake uniobolnosti; so ga spravili v blaznico. Medtem so se začeli oglašati razni ljudje, ki so neznanca reklainirali za svojca. Posebno rodbina Canella iz Desenzana je vztrajala na tem, da je neznanec profesor Julij Canella, ki se še ni vrnil iz vojne in ki je bil od vojniških oblastev označen kot pogrešan v Makedoniji. Prišli so v blaznico njegov brat, nekaj njegovih prijateljev iz Verone in njegova soproga, ki so vsi z gotovostjo trdili, da je čndaški mož Julij Canella. Blaznik sam tej trditvi ni prav nič oporekal in tako se je torej profesor Canella povrnir k svoji obitelji. Stvar pa še: ni končana. Zgodilo se je nekaj skoro neverjetnega. Kmalu nato se je oglasila rodbina Brtneri, ki je v neznancu prav tako spoznala svojega sorodnika. Po trditvah Članov te rodbine naj bi bil neznanec Marij Bruneri, možak s precej kosmato vestjo, že večkrat predkažnovan. Oblastva so zato neznanca prijela in ga zaprla. Ker pa se ni dalo s točnostjo ugotoviti, da je aretiranec res tisti ptič, ki ga iščejo, je sodišče možaka odpustilo brez kazni. Rodbina Canella vztraja na tem, da je neznanec profesor Julij Canella, in ga zahteva nazaj, dočim so ga obla' stva spričo čudne zgodbe, da dve različni obitelji hočeta videti v neznancu svojca, in spričo dejstva, da v čudakovi glavi niso vsa kolesca v redu, vtaknila nazaj v blaznico. .. X Bogatin izropal beraški zakonski par. V Budimpešti se je vršila zanimiva sodna razprava proti milijonarju Kalaposu, ki je bil obtožen, da je hotel oropati dva berača. Obtoženec, ki ima lepo vilo v predmestju, je namreč neke noči planil v čakalnico predmestne železniške postaje, kjer sta na klopi dremala dva stara berača, mož -in žena. Bogatin je sedel na klop in baje tudi zadremal. Naenkrat je. pa postajno osobje
,ter sestavilo zapisnik', v katerem izjavlja siromašni par, da je neznanec naenkrat vstal, zgrabil za njuno malho in suknjo ter začel iz nje v svoje žepe tlačiti priberačen drobiž. Kalapos je pa zatrjeval, da sploh ne ve, kaj dela v spanju ter da rad plača napadeni dvojici odškodnino. Sodišče ga je kljub temu obsodilo na več tednov zapora.
X Z nožem na nevesto pred oltarjem. Hčerka nekega bogatega trgovca v Lodzu na Poljskem je prišla s svojim ženinom v cerkev, da se poroči. V trenutku, ko šo svatje stopali v cerkev, je neki odklonjeni snubec nepričakovano skočil k nevesti in ji z nožem prebodel prsi. Kljub težki poškodbi se je dekle dalo prenesti do oltarja, kjer je bila poroka tudi izvršena. Po poroki so jo prepeljali v bolnico.
> X Ločitve zakonov v Rusiji so nekaj navadnega. V Rusiji so sklenitve zakonov in ločitve tako poenostavljene, da se dogajajo naravnost nemogoče stvari. Ruski časopisi objavljajo tole dogodbico: V januarju lanskega leta je neko 181etno dekle v Leningradu stopilo v zakon z nekim Udaljcovim, kar se je tudi registriralo. 2e v marcu je v matičnem uradu zahtevala, da jo črtajo iz seznama poročenih ter takoj napovedala možitev z bratom prvega soproga, kar so tudi uradno registrirali. Z novim možem je bila zadovoljna dalje časa, kajti šele oktobra se je pojavila v matičnem uradu in zahtevala izbiro. Istočasno pa se je uradno zabeležilo, da se je poročila s poslednjim bratom svojega prvega moža.
\ZA SMEH IN KRATEK ČAS
Razumljiva bojazljivost.
• in krepitev organizma.
Človeški organizem ostane zdrav, mlad in sposoben za delo samo dotlej, dokler njegove živijenske žleze normalno funkcijonirajo, to je, da 30 zdrave. Bolne ali oslabele žlezo ne preskrbujejo organizma z eueržijo tvornim fermentom.rali česar zastaja reden obtok krvi in izmena materij; v organizmu se poraja mokrotna kislina, urati in drugi strupi, ki' izsilijo slabost, razne bolezni, prezgodnjo ostarelost,"onemog-lost in amrt. No, na srečo so svetovni učenjaki (Broun-Sekar, Karno, Voronov) dokazali, da bolni, oslabeli ali nemočni organizem po fiziološkem ekt traktu živalske žleze, kakor je «K a i e 11 u i d» D. Kaieničenko, zopet ozdravi ter postane zopet spusoben za delo. ker
«KalefIaid* D. Kaieničenko
pomlajuje vse eleinente organizma, vrača moč in zdravje, regulira delo vseh organov in žlez, a tudi izmeno materij, razkraja in odpravlja iz organizma mokračno kislino, ur&te in druge strupe, ki nosijo v sebi bolezni, nesposobnost za delo, starost in nato smrt
Po zdravljenju s «K a 1 e 11 u i d o m» poneha neuraste-nija, slabost, bolezni in hitro so odpravljene tudi prejšnje bolezni; oslabeli človek pristaja zopet zdrav, sposoben za delo in uživa zopet vse' radosti mladih let. «K a I e f 1 u t d» je odlikovan z mnogimi nagradami v Parizu, Londonu, iBruslu, Firenci in Rimu, pet «Grand Prix», ter 5 velikimi zlatimi kolajnami. «K a I e f 1 u i d» se prodaja v lekarnah in droge-rijah. Pošilja se po povzetju. Ekspedicija brezplačna.
Literatura »Pomlajenje in zdravljenje organizma« se pošilja vsakomur brezplačno in tranko. Naslavljajte: Beograd, Katičeva ulica št. 1, Miloš Markovič.	19
V dobi deške glavice.
Golobrad mladenič se je predstavil nekemu učenjaku s svojo zaročenko.
Učenjak ju je malo pogledal in vprašal: »Katera izmed vaju je zaročenka?«
Nikdar prav.
Zdravnik (možu po preiskavi njegove žene): «Recite soprogi, da njena gluhost ne izvira od bolezni, nego je normalen pojav starosti.® Mož: «Od starosti? Recite ji to vi!»
Skupno grešili, skupno pokorili.
Leta 1602. še je pridelalo zelo kislo vino, da ga skoro ni bilo mogoče piti. Nekateri virtem-berški župniki so zaradi tega napravili skupno prošnjo na vladarja, da bi jim pfeskrbel boljšega vina.	.,. . ., > m . •
Vojvoda Friderik L je zapisal na prošnjo: »Skupno grešili, skupno pokorili.®
Večne sitnosti z jezikom.
Žabar je pripovedoval v družbi, da je imel zaradi jezika že mnogo sitnosti, češ: «Nekoč sem pokazal jezik izvoščku, ker mi je preveč računal, pa me je izvožček zato oplazil po glavi. Drugič sem pokazal jezik odvetniku, ker me'je slabo zagovarjal, in sem moral plačati 1000 Din. Ko mi je stara zbolela in je poklicani zdravnik zahteval, naj mu pokaže jezik, sem takoj slutil nesrečo. In res je prišla nesreča: stara je ozdravela, vrhu tega pa sem moral še zdravniku šteti denar za zdravljenje...
Razlika.
Ko se jc govorilo v družbi o odvetnikih in zdravnikih, je menil nekdo: «Čim več je odvetnikov, tem daljši je proces, a čim več je zdrav-začulo kričanje na pomoč ter videlo, kako. bežijnikov, tem krajši je proces. Odvetniki pošiljajo iz čakalnice bogatin z neko suknjo in vrečo v j svojega klijenta od sodišča do sodišča, zdravniki roki, dočim beraška dvojica kriči za njim: «Oro-j pa ga pošljejo kratkomalo pred večnega sod-pal naju je!» Postajno osobje je bogatina prijelo!nika.»
Vera: «Lepo, lepo, gospod Vladimir, da ste se poročili.®
Vladimir: «Da, nisem se več dobro počutil sam.®
Vera: «Torej se sedaj bolje počutite?®
Vladimir: «0, sedaj se pa zopet dobro počutim, kadar sem sam...»	i ■
Zbadljiv ca.
Soseda Gašper in Miha sta se rada zbadala. Nekoč je Gašper vozil v mesto štiri gospode in ker ni bilo nikjer blizu gostilne, je ustavil pod Mihovo zidanico ter zavpil v hrib: «Hej, sosed, prinesi no pokusit svoj jesih! Imam štiri gospode na vozu.®.
Miha pa se je zadri vanj: «Ne morejo biti dosti prida, če se vozijo s teboj...»
Kaj je neumnost?
Neki šaljivec je na to vprašanje odgovoril naslednje: «Neumnc je priliznike in lenuhe hraniti, še bolj' neumno je zaupati jim. Neumno je starki dvoriti, še bolj neumno pa je, vzeti jo za ženo. Neumno je, nikomur zaupati, še bolj neumno je, zaupati vsakomur. Velika neumnost je brezupno ljubiti, toda vrhunec neumnosti je ljubljen biti in se poročiti.®
Višek vdanosti.
Kralj Ludovik XIV. je vprašal svojega dvor-janika: «Ljubi grof, kedaj bo Vaša gospa soproga porodila?®
«Kadar zapove Vaše Veličanstvo,® je bil vdani odgovor.
Kdor ljubi smeh
naj naroči knjigo
Damir Feigel:
TIK ZA FRONTO
Cena Din 14poštnina Din 3'—
NaroČi se y knjigarni Tiskovne zidrnge ¥ Ljubljani
Prešernova ulica 54

MM
Žena v ruskih pregovorih.
Nevesto bi potegnil iz Kaspiškega morja, žene pa niti iz Volge ne.
Kadar zajec ljubimkuje z zajko, pozabi na lovca.
Žena, ki ima za moža morje, porodi valove.
Iz trave nastane seno, iz lepega dekleta pa stara baba.
Nevesta še prezgodaj izve, zakaj je na svatbi plakata.
Čast in denar.
Sloveči pisatelj je imel z nekim malovrednim pesnikom polemiko in je slednji dejal: «Med nama je že zato velika razlika, ker jaz pišem za čast, Vi pa le za denar!«
Na te besede je menil prvi: «Vsakdo dela za tisto, česar mu manjka!«
Odkrito priznanje.
Nima zmisla za pesniške izlive.
Ob priliki vožnje z avtom je Miha Teleban razodel izvoljenki Rozaliji Koprnelovi ljubezen: «Ljuba moja, na rokah vas bom nosil skozi življenje.«
«Ne, ne,» se je ta branila, «bolje bo, če me boste raje vozili z avtomobilom ...»
Strtenica. Zelo opasna zadeva. Tudi za Vas! Zakon ne pozna prav nobene šale. Ali je vse popolnoma točno? Mi odgovornosti, seveda, ne moremo prevzeti.
Ra-cteslavcr. Zal, tiskovni zakon je mnogo I strožji, kakor Vi mislite. Zato mora izostati.
MALI OGLASI
je
pn 22
/m*
Gospodinja: «Nisem povsem zadovoljna z vašimi spričevali.«
Nova-služkinja: «Tudi jaz ne, milostiva, toda so najboljša, kar sem jih mogla dobiti.«
Na ta način je lahko.
Čepur je v petek v gostilni jedel meso. To je Opazil Čep, ki je stopil v gostilno, in menil: «Ali ne veš, da je danes petek?«
«Jaz imam od škofijstva dovoljenje ter lahko iV petek jem meso,« je odvrnil Čepur ter pomolil čepu popisan list pod nos.
Čep nekaj časa ogleduje list, nato pa pravi: :«Seveda, meni lahko kažeš, kar hočeš, ker ne znam brati...»
Pretiranost.
Narednik vojaškemu novincu: «TakO umazan prideš k raportu? Saj bi si moral še krokodil, če bi te požrl, z melisno vodo izpirati grlo.»


Lepa povest Ivo 5 o r I i:
V deželi Girimurcev
(s slikami)
[ velja le Din 16-— in poštnina Din 3 —
naročile jo i Tiskovni zadrugi i Ljubljani
Spanje in lepota.
Mati: «Zorica, le pojdi spat! Če boš hodila' zgodaj spat, boš lepša.«	j	Naprodaj je
Zorica (stara pet let): «Naj hodijo stara mati ,nlin za žito Dobro ohranjen. — Vprašati prej spat, jaz sem že dosti lepa.«	Jakobu Suppanzu y Polulah št. 7 pri Celju.
Brez jela ne bo dela.	Poštena družina brez otrok
Jure je kupil konja na sejmu in domov grede	želi sprejeti deklico za svojo. Stara naj bo od 3 do
je premišljal, ali ga ni morda predrago plačal.	5 let ter zdrava in čvrsta. Prednost imajo deklice brez
Doma je konju ponudil škaf vode, a konj je vodo	staršev. — Naslov Martin Kavtlčnik. Prevalje
samo povohal. Potem mu je natrosil ovsa, toda tudi tega konj ni maral.
«Dobro,» je pomislil Jure, «če boš za delo dober, potem si baš pravi zame in nisi predrag.«
Izpred sodišča.
Sodnik: «Pet let ječe. Obtoženec, ali imate še kaj reči?«
Obsojenec: «Prosim, obvestite mojo ženo, da bom prišel šele leta 1932. domov.«
Nove besede.
15
Dober ženin
šmarskega okraja
vodi svojo nevesto za nakup sama v najboljšo In najcenejšo trgovino
ED. SUPPANZ v Pristavo.


»v	«1
Poročne prstane
20 očala in vsakovrstne ure kupite najceneje pri
Zdravko Ainbrožič urar, Radovljica.
Kože divjačine
plačujem najdražje.
P. SEMKO, Ljubljana,
_____
TtiT^Ji*' -iT® štev. 1, 268
BOLNIKI,
čitaj te!
Sinko: «Ali dobim v besednjaku vsako besedo, oče?«
Oče: «Kaj še! Vsak dan iznajdejo kako novo besedo.«
Sinko: «Kje pa naj dobim najnovejše izraze?«
Oče: «Vprašaj mater! Ona jih ima celo iz-birko...»
Tudi uporaba.
Neki malovreden pisatelj je bil že v tretjič pri gledališkem ravnatelju: «Zadnjič ste mi obljubili, da boste mojo dramo, ki sem vam jo predložil, gotovo uporabili.«
«Saj jo tudi bomo,« je odvrnil ravnatelj, «v nedeljo bomo igrali neko novo igro in bomo vaš rokopis raztrgali na drobne kosce, ki jih bomo uporabili na odru za sneg.«
Zlatenica in Kitajec.
A.:	«Ali si že čul, da je dr. Čmrlj nekega moža tri leta zdravil zaradi zlatenice?«
B.:	«No, kaj potem?«
A.: «Končno se je izkazalo, da možak sploh ni bil bolan za zlatenico, nego je bil Kitajec.«
ti.
Listnica uredništva
Ponikva ob južni železnici. Oprostite in verjemite nam, da vemo, kaj delamo! Nikar ne govorite o predpisih, ki si jih mi še manj moremo dati! Ako je dopis jasen in splošno razumljiv ter nima osti proti zakonu, ga objavimo tudi brez krajšanja. Pa brez zamere!
Grlinci. Žal, večja skupinska slika ni dovolj ostra in se ne da napraviti klišej.
Kolikor ima leto dni, mimo toliko postaj trpljenja mora živčno bolni, zakaj slabi izmučeni živci nam grene življenje in povzročajo marsikakšno trpljenj«. Bodeče, vlečoče bolečine, omotičnost, tesnoba, glavobol do polovico ali po vsej glavi, šumenje po ušesih, migljanje pred očmi, motenje prebave pomanjkanje spanja, nenadno potenje, trganje v mišicah, nezmož nost za delo in različne druge neprilike so posle dice slabotnih, onemoglih bolnih živcev.
KAKO SE REŠITE TEGA ZLA?
Reši Vas pristni Kola-Licithin, živilo bogato vitaminov, ki je postalo človeštvu izvir dobrote, čudovito pospešuje delovanje telesa, jači hrbtenični mozeg in možgane, krepi mišice in ude, daje moč in veselje do živlienja.	153
V BOJU ZA ZDRAVE ŽIVCE
dela pristni Kola-Licithin pogosto čudeže, vodi ži vilne snovi do krajnih koncev krvotvoruosti, poživlja, izpodbuja, ohranja mladost in svežogt. Saj so sami lahko prepričate, da Vam ne obetam nič neresničnega, zakaj bodočih štirinajst dni pošljem vsakemu, ki mi piše, popolnoma zastonj in poštnine prosto majhno škatlico Kola-Licithina in knjigo zdravnika z mnogostranskimi dolgimi izkušnjami, ki se je sam borit s takim trpljenjem. Pišite mi samo razločno svoj naslov, pa Vam takoj pošljem obljubljeno popolnoma brezplačno.
A. PASTERNACK, Berlin S. 0.
Hiehaelkirchplatz Nr. 13. Abt. 775.
23

Izdaja za konzorcij »Domovine« Adolf Ribnika r,
Urejuje Vlad. Kapus.
Za Narodno tiskarno Fran Jezeršelč,