Slovenska ezikovna vadnica za tesno združeni pouk v slovnici, pravopisju in spisju. V petih zvezkih. Spisala H. Schreiner in Dr. J. Bezjak. Tretji zvezek. Za četrto šolsko leto. Cena sešitku 70 h. Na Dunaju. Založil F. T e m p s k y. 1905. VbOOZOSZo Tiskal R. M. Rolu-er v Brnu. Kazalo. I. Glagol. str. A. Ponavljalne vaje. 5 B. Glagol „biti“. 5 Spisje (povesti). 7 G. O načinu naše govorice 1. Ponavljalne vaje. 9 2. Določnik in pogojnik. 9 3. Velelnik. 10 4. Želelnik. 11 5. Nakloni. 12 Dvopičje in narekovaj. 12 Spisje (povesti). 14 C. Tvoritev besed iz glagolov 1. Sestava. 15 2. Izpeljavanje samostalnikov iz glagolov. 16 Spisje (povesti). 17 II. Stavek. A. Najkrajši stavek. 18 B. Daljši stavek a) Določevanje glagola. 18 Vprašanje: kdo? ali kaj?. 18 Vprašanje: koga? ali kaj?. 19 Vprašanje: komu? ali čemu?. 20 Vprašanje: koga? ali česa?. 21 Spisje (opisi). 23 Vprašanje: kje? pri kom? ali pri čem?. 24 Vprašanje: kako? zakaj? ali zaradi česa? zaradi koga? čemu? s kom? ali s čim?. 25 Spisje (opisi). 26 Določevanje nedoločnika. 27 Določevanje glagola „biti“ . 28 Spisje (opisi). 29 b) Določevanje samostalnika. 30 e) Določevanje pridevnika . . . '. 32 £) Razčlemba stavka. 33 Spisje (opisi). 33 1 * 4 « III. Sklanjatev. str. A. Samostalniki a) Ponavljalne vaje. 34 b) Manjšalne besede druge vrste. 35 e) Sklanjatev ženskih samostalnikov na „a“. 35 Izpeljava ženskih samostalnikov. 37 Spisje (opisi). 37 č) Sklanjatev moških samostalnikov .. 38 Izpeljava moških samostalnikov.40 Spisje (opisi). 40 d) Sklanjatev srednjih samostalnikov. 41 e) Sklanjatev ženskih samostalnikov, ki imajo v rodilniku ednine končnico i . 42 Spisje (opisi). 43 B. Pridevniki a) Ponavljalne vaje. 44 b) Priponi „ji“ in „ski“. 45 Spisje (opisi). 46 c) Sklanjatev pridevnikov. 46 1. Moški spol. 46 2. Ženski spol. 48 Spisje (opisi). 49 3. Srednji spol. 49 č) Pripone „ast“ in „at“. 50 Spisje (opisi). 51 d) Stopnjevanje pridevnikov. 51 Spisje (primerjatve). 52 C. Zaimki a) Osebni zaimek. 53 b) Svojilni zaimek. 56 Spisje (listi). 57 e) Kazalni zaimek. 57 Spisi (listi). 59 Č. Številniki a) Glavni številniki. 59 b) Vrstilni številniki. 60 IV. Stavkovi členi. A. Povedkov imenovalnik. 62 B. Predmet. 63 G. Prislovje. 65 6. Prilastek. 69 L Glagol. A. Ponavljalne vaje. 1. Spregaj v sedanjem, preteklem in prihodnjem času te-le glagole: pasti (padem), reči (rečem), verjeti (verjamem), pripeti (pripnem), goreti, hoditi, lesketati (leskečem), spoštovati (spoštujem)! 2. Določi osebo, število in čas naslednjih glagolov: sije, je svetilo, bodo nosili, sva molčala, si govoril, boste prosili, želi, ropoče, bode rezala, orješ, sta darovala (vidva), je viselo, so kazale, bosta poslala (onadva), ste ležali! 3. Zapiši nedoločnike naslednjih glagolov: kradem, padem, vedem; cvetom, pletem; dolbem, grebem, tepem, zebem; vzamem, ožmem, začnem, razpnem; derem, mrjem, tarem, zrem, meljem; pojem, dospem, grejem, vejem, vrem, bijem, slujem (slovem), rjujem (rjovem), sujem, dam, znam, stanem, dejem, denem; po¬ begnem, mahnem, zinem; štejem, razumem, imam, kipim, vidim, hočem, bučim, ležim, tičim; branim, hvalim; delam, iščem, lažem, mečem, ropočem, pišem, vežem, dremljem, kopljem, posteljem, orjem, glojem, berem, perem, zovem, ženem, žgem, pšem, sejem, sijem, bljujem, kljujem; darujem, kupujem, premišljujem, zaničujem! 4. Napravi stavke z nedoločniki glagolov: pečem, rečem, tečem, tolčem, vlečem; sežem, strežem, strižem, vržem, pomorem. (Pomni nedoločnike: peči, reči, teči, tolči, vleči; seči, streči, striči, vreči, pomočil). Na pr.: Hočem peči. Kaj želiš reči? i. t. d. (Nikoli: hočem peč ti, Kaj želiš rečti?) 5. Postavi naslednje stavke v vse osebe in v vsa števila sedanjega, preteklega in prihodnjega časa: Zdravnik sem. Vrt¬ narica sem. Bolan sem. Bolna sem. Bolno sem. B. Glagol „biti“. Sedanji čas: Ed. 1. sem 2. si «) Določni glagol: sem. Pretekli čas: Prihodnji čas: bodem (bom) bodeš (boš) 3. je bode (bo) Dvoj. 1. sva 2. sta 3. sta sva j sta | bila, i, i sta bodeva (bova) bodeta (bosta) bodeta (bosta) 6 Nisem, nisi, ni; nisva, nista, nista; nismo, niste, niso. — Nisem l)il, a, o i. t. d. — Ne bodem (bom) i. t. d. 6. Izvrši 5. nalogo nikalno, tako-le: Nisem zdravnik, nisem vrtnarica, nisem bolan, a, o i. t. d. 7. Določi osebo, število in čas naslednjim oblikam: bodemo, si bil, je, ste, bodo, so bili, sem, bodete, bosta, sta, sva bila, sta bili, nismo, niso bile, ne bodo, ni, nisi bil! 8. Zapiši naslednje oblike glagola „biti“ trdilno in nikalno: 8. os. ed. pret. č. — 1. os. množ. sed. 5. — 2. os. dvoj. prih. č. — 1. os. ed. pret. č. — 2. os. dvoj. sed. č. — 3. os. dvoj. pret. 6. — 1. os. ed. prih. 6. — 3. os. množ. prih. č.! 9. Zapiši na pamet vse oblike glagola „biti“ v vseh treh časih! Včeraj sem pisal slovniško nalogo. (Napačno: Včeraj sem slovniško nalogo pisal; ali: včeraj pisal sem slovniško nalogo.) — Jaz sem včeraj pisal slovniško nalogo. — Včeraj sem marljivo pisal slovniško nalogo. — Jaz sem včeraj mar¬ ljivo pisal slovniško nalogo. — Jutri bodem (bom) marljivo pisal slovniško nalogo. — Jaz bodem (bom) jutri marljivo pisal slovniško nalogo. Pomni: 1. Glagol „biti“ pomaga tvarjati pretekli in prihodnji čas; zato se imenuje tudi pomožni glagol ali pomožnih (pom. gl.). 2. Pretekli in prihodnji čas sta zložena časa. 3. Pri zloženih časih stoji pomožnik zraven svojega glagola ali ne daleč od njega. Ako je mogoče, naj se glagol ne stavi na konec! 4. Pomožnik stoji navadno pred svojim glagolom. 10. Postavi v naslednji povesti na pravo mesto glagol ali pomožnik z glagolom vred! Svoje dni živel je star gozdar. Taje krotkega škorca imel, ki je nekatere besede prav razločno izgovarjati znal. Če je gozdar kdaj škorca vprašal: „Škorec, kje si?“ je vselej prav gladko in glasno odgovoril: „ Tukaj sein! u Nobenega ptiča gozdar ni tako rad kakor škorca imel. Tudi sosedov Tone veselil se je zelo tega ptiča, zato je pridno k gozdarju zahajal. Nekega dne prišel je Tone zopet v vas. Gozdarja ni baš doma bilo. Tone je željno po lepem ptiču pogledoval, ki je po sobi veselo sem ter tja skakal. „Tega ujel bom“, mislil je deček. Urno je za krotkim škorcem stopil, ga zgrabil in v žep vtaknil. Tiho se je pobrati in lepega ptiča odnesti mislil. Kar je gozdar v sobo stopil in po stari navadi poklical: „Škorec, kje si?“ In škorec je v dečkovem žepu prav krepko odgovoril: „Tukaj sem!“ Tako je dečkova tatvina odkrita bila. Gozdar pokaral je Toneta hudo. Za kazen ni nikoli več k njemu priti smel. Spisje. Škorec. 1. Kakšnega ptiča je imel gozdar? Gozdarjev škorec je kramljati golčati jasno povedati lovec vedel jako razumno govoriti logar umel zelo umevno izrekovati Star gozdarje imel škorca, kije znal prav razločno izgovarjati Na gospodarjev klic: ga je pozval (poklical) nekaj besed. vzkliknil nekoliko besed: zaklical nekatere besede. Če je vprašal gozdar: ,,Škorec, kje si? se je odrezal: je dejal: je odvrnil: je odgovoril: ,,Tukaj sem!“ 2. Kdo se je posebno veselil škorca? za tega voljo imel veliko veselje s tem ptičem; zaraditegajemarljivo je jako rad imel to ptico; zategadelj je pridno Sosedov Tone seje zelo veselil tega ptiča; zato je rad 8 posečal obiskoval gozdarja, prihajal v vas. zahajal k gozdarju. 3. Kako je Tone hotel škorca ukrasti? Ko nekoč pride nikogar ni bilo stopi v gospodarjevo hišo; a gozdar je bil Nekega dne primaha k gozdarju v vas, ki ga pa ni Nekoč pride Tone zopet k gozdarju; a gozdarja ni nagloma popade doma. jadrno zgrabi nekam odšel. brž zagrabi potisne urno ulovi dene •bilo doma. Deček hitro ujame škorca, ga vtakne v žep hoče pobegniti. popihati, jo hoče potisniti, in se misli z njim pobrati. „Škorec, kje si?“ — mu odgovori škorec razločno: — mu zadoni glasno: In iz dečkovoga žepa se mu zglasi prav krepko: „ Tukaj sem!“ lovec zasačil malega tata. škorec izdal malega tata. Tako je bila tatvina odkrita. 9 11 . Prečitaj večkrat to povest s tistimi besedami, ki ti najbolj ugajajo, in zapiši jo potem na pamet! Učitelj in njegovi starši. (Grlej 3. cit. str. 9.!) Jesen¬ skega dne je bilo na sadnem trgu na Dunaju vse polno ljudi in vozov. Kar se zlomi težko naloženemu vozu os. Star kmet in njegova žena se trudita zaman, da bi podprla voz. Baš pride grof s svojima sinoma in njunim učiteljem mimo. .Učitelj hitro priskoči iii pomaga voz v red spraviti. In potem se še nekoliko časa z njima prijazno pogovarja. Na zadnje se vrne k grofu in mu reče, da sta mu kmet in kmetica oče in mati. Grof pohvali učitelja, da je tako lepo ravnal s svojimi starši in njegovima sinovoma s tem dal tako lep zgled. 12 . Izpremeni v tej povestici, kolikor je mogoče, besede in Stavke kakor gori! Potem jo prečitaj večkrat in naposled jo zapiši na pamet! G. O načinu naše govorice. 1. Ponavljalne vaje. 13 . Izpiši iz naslednjih stavkov najprej povedne, potem vprašalne, nato klicalne, zatem velelnc, naposled želelne! Otroci, pazite! Sedaj bodemo računali. Vsak naj mirno sedi in lepo odgovarja! — Koliko je šestkrat pet? — Torej vsi veste. Kako je to lepo! Tine, odgovori! Kaj si rekel? Šestkrat pet je petintrideset? Je li to res? Tine, ti nisi pazil. Kako je to grdo! —- Kdo ve bolje? Odgovori, Anica! Tako je prav. Šestkrat pet je trideset. Kdo bi tega ne vedel! Sedi, Anica! Tudi drugi naj bi tako odgovarjali! Ponovite vsi! France, zakaj ne paziš? Ponovi sam še enkrat! Ali zopet ne veš? Povejta mu nalogo, Lukec in Micika! Dobro je. Vsak naj bi poslušal tako pazno! — Sedaj pa končajmo! Za danes naj bode zadosti! 14 . Napiši 3 povedne, 3 vprašalne, 3 velelne, 3 želelne stavke! 15 . Določi v berilu „Otroka v gozdu“ stavek za stavkom, je li povedni, vprašalni i. t. d. 2. Določnik in pogojnik. Danes popoldne te posetim. Potem bova prebirala tvoje lepe knjige. Tudi jaz prinesem svojo s seboj. Ljuba mamka so mi jo podarili za god. Gotovo jo bodeš rad čital. Ako bi utegnil, bi te danes popoldne posetil. Potem bi prebirala tvoje lepe knjige. Tudi jaz bi prinesel svojo s seboj. Menda bi jo tudi ti rad čital. 10 Pomni: 1. Povemo lahko kaj gotovo in določno ali negotovo in nedoločno (pogojno). 2. V onih stavkih rabimo določnih (dol.), v teh pogoj¬ nik (pog.). 16. Izpremeni v naslednjih stavkih določno govorico v po¬ gojno! Kdor ubožcu kaj daruje, Bogu posojuje. — Kdor dobroto izkaže, svoji sreči kola maže. — Kdor staršev v življenju ne spoštuje, ob grobu za njimi žaluje. — če vedno ohraniš nedolžno srce, ne boš pač nikoli znal, kaj je gorje! — Potrpljenje železna vrata prebije. — če si slabo gospodaril, si izgubil premoženje. Pogojnik sedanjega in pogojnik preteklega časa. Sedanji čas: Ed.: 1. os. (jaz) 2. os. (ti) 3. os. (on, ona, ono) J Dvoj.: 1. os. (midva, midve) | 2. os. (vidva, vidve) [ 3. os. (onadva, onidve) J Množ.: 1. os. (mi) 2. os. (vi) \ 3. os. (oni, one, ona) J Po mni: Pretekli čas: j bi pisal I ( a > °) bi pisala (i> i) bi pisali (e, a) bi bi bi bil (a, o) j pisal (a, o) I bila (i, i) pisala (i, i) \ bili (e, a) pisali (e, a) Ne bi pisal, ne bi bil pisal, ali: bi ne pisal, bi ne bil pisal i. t. d. 17. Določi glagole gornjih stavkov tako-le: posetim = 1. os. ed. sed. č, dol.; bi posetil: 1. os. ed. sed. č. pog. 18. Spregaj trdilno in nikalno v pogojniku sedanjega in preteklega časa glagole: posetiti, prinesti, čitati, darovati! 1!). Poišči pogojnike in določnike v berilu „Kako se pride v nebesa" (3. čit. str. 2.) ter jih določi po osebi, številu in času! 3. Velelnik. Pojdi zdaj, pa priden bodi in marljivo delaj! Pojdita zdaj, pa pridna bodita in marljivo delajta! Pojdite zdaj, pa pridni bodite in marljivo delajte! Pojdiva zdaj, pa pridna bodiva in marljivo delajva' Pojdimo zdaj, pa pridni bodimo in marljivo delajmo! Vsak pojdi zdaj, pa priden bodi in marljivo delaj! 11 Po m ni: Velelniki glagolov: pečem, rečem, tečem, tolčem, vlečem; ležem, strežem, strižem, vržem, pomorem se glase: peci, reci, teci, tolci, vleci; lezi, strezi, strizi, vrzi, pomozi! (Ne: peči, reči, leži. . . i. t. d.) 20. Določi v gornjih stavkih osebo in število velelnika, tako¬ le: pojdi = 2. os. ed. vel.! 21. Poišči v 13. nalogi velelnike in jih določi! 22. izpiši velelnike in določnike iz naslednjih stavkov: Moli, kakor da ti je jutri umreti, in delaj, kakor da imaš večno živeti! — Vsak pometaj pred svojim pragom! — Spoštujte dar božji! Ivi or kruha ne spoštuje, tega božja šiba kaznuje. — Prijatelje spoznaš v nadlogi, zlato pa v ognji. — Bodimo vselej pošteni in zvesti! — Otroci, ljubite se med seboj, in mir bodi med vami! 23. Kako se glasč velelniki in nedoločniki gornjih gla¬ golov: pečem, rečem i. t. d.? 4. Želelnik. Naj grem v šolo, in naj me spremlja sosedov sin! Naj greva v šolo, in naj naju spremljata sosedova sinova! Naj gremo v šolo, in naj nas spremljajo sosedovi sinovi! Naj bi nam vedno sijalo solnce blagosti! Naj bi bil srečen jaz, naj bi bil srečen ti,, naj bi bil srečen vsakdo izmed nas! Pomni: 1. V želelnih stavkih rabimo želelnik (žel.). 2. Glagol „biti“ se glasi v želelniku: naj bodem (bom), naj bode (bo) i. t. d. (redkeje: naj seiu, naj je) ali: naj bi bil i. t. d. 12 24. Določi v gornjih stavkih želelnik po osebi, številu in času ! 25. Poišči želelnike v 13. nalogi in jih določi! 26. Izpremeni velelnike v želelnike v stavkih 22. naloge! 5. Nakloni: Rečem. Rekel bi. Reci! Naj rečem! (Naj bi rekel!) Delam. Delal bi. Delaj! Naj delam! (Naj bi delal!) Kupujem. Kupoval bi. Kupuj! Naj kupujem! (Naj bi kupoval!) Pomni: 1. Določnik, pogojnik, velelnik in želelnik so nakloni (nakl.). 2. Določni glagol ima štiri naklone. 3. Z nakloni izražamo način svoje govorice. 27. Tvori na gornji način naklone naslednjih glagolov: dvigniti, iskati, teči, peči, leči, vreči, točiti, grebsti, spati, stati, sesti, dati, darovati, leteti, kreniti, jokati, plesati, devati, zidati, ploskati, premišljevati! — Tako-le: dvignem, dvignil bi, dvigni i. t. d. 28. Spregaj v vseh časih in naklonih glagole: pečem, vržem, stojim, srečam, mečem, pripovedujem! (Gl. spregalo na 13. str.!) 29. Določi po osebi, številu, času in naklonu glagole berila . . . (gl. 3. čit. str. . . .)! Pomni: teh glagolov! Spregaj te glagole v vseh časih in naklonih! * Dvopičje in narekovaj. Domače živali so: pes, mačka, konj, vol, krava, pura, pišče i. t. d. Ljubim te-le cvetice: rože, vijolice, šmarnice in potočnice. Na Kranjskem so naslednja mesta: Ljubljana, Kranj, Idrija, Novo mesto in druga, na Štajerskem pa: Gradec, Ma¬ ribor, Celje, Ptuj, Ormož in še druga. Citaj berilo „Otroka v gozdu“ (str. 14. te vadnice) in pazi na ločila! 13 Vzorec sprege ali spregalo: a) Določni glagol. Sedanji čas Pretekli čas Prihodnji čas berem, učim, delani bereš, učiš, delaš i. t. d. berejo, učijo, delajo (berč) (učč) sem si j bral, a, o | ( učil, a, o 1 \delal, a, o i. t. d. o o o -T m Cw >0 O STi so brali, e, a (učili, e, a; delali, e, a) o & ■ O O rO ,£5 (jaz) (ti) (on, a, o) \ bi bral, a, o > /učil, a, o\ ) (delal, a, o/ (mi) j bi brali, e, a (vi) / / učili, e, a (oni, e, a) J (delali, e, a (jaz) (ti) (on, a, o) bi bil, a, o bral, a, o učil, a, o delal, a, o, (midva, e) j bi bila, i, i (vidva, e) I brala, i, i onadva \ f / učila, i, i\ onidve j) (delala, i, i/ M a' a , i /učili, e, s (oni, e, a) [ ( delall; 6j 8 beri, uči, delaj beri, uči, delaj beriva, učiva, delajva berita, učita, delajta berimo, učimo, delajmo berite, učite, delajte E. a) naj berem, učim, delam naj bere, uči, dela i. t. d. b) naj bi (jaz, ti, on, a, o) bral, a, o (učil, a, o; delal, a, o) i. t. d. b) naj bi (jaz, ti, on, a, o) bil, a, o bral, a, o (učil, a, o; delal, a, o) i. t. d. ali da bi (jaz, ti, on, a, o) bil, a, o bral, a, o It) nedoločnik: brati, učiti, delati. 14 Pomni: 1. Kadar kaj naštevamo, rabimo dvopičje (:) 2. Dvopičje rabimo tudi takrat, kadar zapišemo besede prav tako, kakor jili je kdo mislil ali govoril (doslovno); te besede stavimo med narekovaj njih prvo pa pišemo z veliko začetnico. 3. Pred dvopičjem in narekovajem stoji uvodni stavek; v uvodnih stavkih rabimo glagole: reči, govoriti, praviti, dejati, odgovoriti, odvrniti, vprašati, ukazati, veleti, zakli¬ cati, misliti in slične. 4. Uvodni stavek tudi lahko stoji za govorom ali vmes. Takrat ne stavimo dvopičja. 31. Naštej reči, ki jih vidiš v šoli, doma, na dvorišču, na, vrtu, na polju; nekatere živali v gozdu, nekoliko oseb! 32. Imenuj nekatere glagole, vse čase in naklone, nekatere posebne nedoločnike in velelnike! (Rabi pri naštevanju v obeh nalogah glagole: biti, videti, opazovati, poznati!) 33. Prepiši naslednje stavke, postavi dvopičje in narekovaj ter popravi začetno črko, kjer je treba: Mati reko Jerici pokliči de¬ lavce, naj pridejo k obedu! — Hitro poletim, odgovori Jerica, da jih pokličem. Ne pozabi medpotoma prinesti vode, še ukažejo mati. Kje pa je vrč? popraša Jerica. Mati ji odvrnejo v čumnati pri peči ga najdeš. Jerica se hitro odpravi rekoč takoj bodem zopet tu, ljuba mati! Le pazi, da vrča ne ubiješ, še ji zakličejo mati ter zro za hčerko. 34. Izpiši iz berila ,,Leni sluga“ (3. Cit. str. 17. sl.) uvodne stavke in stavke med narekovajem! — Določi v tej povesti glagole po osebi, številu, naklonu in času! Spisje. Otroka v gozdu. (Gl. 3. čit. str. 20.!) Bogomil in Slavica sta šla mimo gozda v šolo. Bogomil reče: „Pojdiva malo v gozd, tam je tako lepo!" Kreneta jo v gozd. Tam ugledata najprej zlatega hrošča. „Poigraj se z nama," ga ogovorita. Ta-le pa jima odvrne: „Nimam časa." — Na to srečata čebelico. „Ali bi se ti hotela z nama poigrati?" jo vprašata. „Ne morem," odgovori čebelica, „moram si strdi nabirati." Ko gresta dalje, jima pridejo zaporedoma naproti: mravlja, veverica, golobček, zajček, malinica, potoček in na zadnje veseli ptiček. Vsakega prosita, naj bi se z njima, igral. A nobeden ne utegne. „Glej, ljubi bratec," de naposled Slavica, „tukaj je vse tako marljivo! Samo midva paseva grdo lenobo. Kako me je sram!" 15 „Res je,“ odgovori Bogomil, „zatO pa le teciva v šolo!“ — Posihmal Bogomil in Slavica nista nikoli več zamudila šole. 35. Izpremeni in zapiši to povest, kakor je povedano v 12. nalogi! 36. Skrajšaj, izpremeni in zapiši na sličen način povest „Na ledu“ (Gl. 3. čit. str. 23. sl.)! Č. Tvoritev besed iz glagolov. 1. Sestava. 37. Sestavi naslednje glagole s predponami: do, iz, na. od, po, pre, pri, raz, za! Gnati, staviti, rezati, trgati, pustiti, skočiti, delati. 38. Sestavi naslednje glagole s predponami, ki stoje pred njimi, in jih rabi v stavkih: ob: čutiti (otrok — kazen), daviti (mati — berača), darovati (oče — pogorelce), delati (delavci — vinograd), jeti (mati otroka), hoditi (popotnik — veliko sveta), jesti (gosenice — zelje), lizati (krava — tele), nositi (črevlje), noviti (cerkev), rabiti (plug), računati (z delavci), rezati (nohte, trto, kamen), sesti (ptica na drevesu), stati (zvezda nad hišo), stopiti (mesto), šiti (krilo), upati (nad bolnikom), žalovati (grehe). Pomni: Glagoli: vesiti, vleči, vlačiti, vladati, vrniti, vračati, sestav¬ ljeni s predlogom ob, se glase: obesiti (perilo na vrv), obleči (hlače, suknjo), oblačiti (se v svilo), obladati (sovražnika, samega sebe), obrniti (voz, živino), obračati (komu hrbet, vodo na svoj mlin). (Namesto: ob vesiti, obvleči i. t. d). o: biti (črevlje z žrebljiči), blažiti (govor), boleti, braniti (hišo ognja), brati (sadje, listje, gosenice), brisati (kupice, roke), čistiti (obleko madežev), gasiti (žejo), gledati (posestvo), graditi (vrt s plotom), guliti (drevo, oprava — konja), hladiti (bolečino, jezo), hraniti (cesarja, sadje), krasiti (vrt s cveticami), krasti, krepčati (z jedjo), lepšati, mahniti, medleti, mečiti (komu srce, skopuha), peči (kruh, prste si o.), pisati (psa, goro i. t. d.), pustiti (navado), ropati, skubsti (gos), slabeti, striči (lase, brado, ovco), senčiti, vreči (oporoko), zdraviti, žeti (perilo, grozd). pod: brati (slabo grozdje pred trgatvijo), črtati, jesti (črv bučo, voda — breg), krepiti (drevo), kupiti (z denarjem), kuriti (ogenj, sovraštvo), leči, netiti (pod kotel, ogenj), rezati (konju rep), sekati, vezati (konju rep), vleči (suknjo), vreči (p. se kazni). v: biti (komu kaj v glavo), deti ali dejati (nit v šivanko, vrata), delati (kaj v zlato), dahniti, • dreti (voda v mlin), kuhati 16 (sadje), liti (vodo v sod), pisati, rezati (ime v skorjo drevesa), riniti (sraka se v krdelo pavov), saditi (drevo, kruh v peč), siliti (komu blago), staviti (zaplato), stopiti (v sobo, v službo), takniti, zidati (plošče v steno). 2. Izpeljava nje samostalnikov iz glagolov. a) V šoli se učimo citati, pisati in računati. Citanje, pi¬ sanje in računanje so učni predmeti. — Otroci se hočejo vedno igrati. Igranje jih veseli. — Poležavati ni zdravo. S poležavanjem se omehkužimo. — Ne pij preveč vode! S pitjem si lahko nakoplješ bolezen. Citati — čitanje, računati — računanje, poležavati— poležavanje, pisati — pisanje, igrati — igranje; piti — pitje. Pomni: I . Iz glagolov tvarjamo samostalnike s pripono »je“. 2. Ti samostalniki izražajo navadno dejanje ali stanje. 3. Imenujejo se glagolniki. 39. Napravi glagolnike iz naslednjih glagolov: a) delati, spati, sedeti, grmeti, bliskati, lagati, gibati, vezati, ropotati, poto¬ vati, povzdigovati, darovati; b) cvreti, kriti, biti, početi, vzeti, peti, vreti, vpiti, gniti. Pazi: živeti — življenje, trpeti — trpljenje, misliti — mišljenje, hvaliti — hvaljenje, žaliti —- žaljenje. dO. Postavi v naslednjih stavkih glagolnike namesto nedoloč¬ nikov: Dolgo (sedeti) ni zdravo. — (Gibati) nas krepi. — (Spati) je človeku potrebno. — Z (lagati) ne prideš daleč. — (Daro¬ vati in povzdigovati) sta dela sv. maše. -— (Peti) nas razveseljuje. — Preveč vode pospešuje (gniti) rastlin. — Njegovo (vpiti) je bilo daleč slišati. — Strašno je bilo Kristusovo (trpeti). b) Sodnik sodi. Njegova sodba je pravična. — Sluga služi. S svojo službo je zadovoljen. — Tolažimo bolnike! Tolažba jih osrčuje. Soditi — sodba, služiti — služba, tolažiti — tolažba. Pomni: 1. Iz glagolov tvarjamo samostalnike tudi s pripono„ba“. 2. Ti samostalniki izražajo dejanje ali opravilo. 41 . Napravi samostalnike iz glagolov: narediti, urediti, vaditi, pogoditi, ponuditi, postreči, tožiti! Pomni: izprememba (izpremeniti), hlimba (hliniti), ohramba (ohraniti), obramba (obra¬ niti), opomba (opomniti). 17 42. Postavi namesto nedoločnikov samostalnike v naslednjih stavkih: (Tožiti) ni prijetno. — Sklenili smo dobro (pogoditi). — Sprejel sem njegovo (ponuditi). — Prijateljeva (postreči) je bila izvrstna. — Čitaj spodnjo (opomniti)! — (Izpremeniti) vremena je motila naše potovanje. — (Hliniti) je greh. — (Braniti) države je dolžnost vojakov. c) Kmalu pojdemo trgat (grozdje). Trgatev razveseljuje otroke in odrasle ljudi. Pred poukom molimo; kajti pouk brez molitve ni uspešen. — Spomladi sejemo; to je čas sejatve. Trga-ti — trgatev: moli-ti — molitev; seja-ti — sejatev. Pomni: 1. Iz glagolov tvarjamo samostalnike tudi s pri¬ pono „tev“. 2. Tudi ti samostalniki izražajo dejanje ali opravilo. 43. Postavi v naslednjih stavkih namesto glagolov samo¬ stalnike: Očetova (kleti) podira otrokom hiše. — (Voliti) občinskega predstojnika se je že vršila. — Po vinogradih se je začela (brati). — Kakršna (sejati), takšna (žeti). — Tvoja (terjati) je prehuda. — (Rešiti) te naloge je težavna. 44. Izpiši iz naslednjih stavkov vse samostalnike, ki so napravljeni s priponami -je, -ba in -tev, ter jim pristavi dotični glagol v nedoločniku in v 1. osebi sedanjega časa: Naše življenje je le potovanje in sejanje dobrih ali slabih del. — Naše delovanje bodi vedno pošteno! — Ali rad čitaš zgodbe sv. pisma? — Obsodba toženca je bila primerna obtožbi. — Poštne pošiljat.ve so po ceni. — Petje in godba sta lepi umet¬ nosti; obe služita ljudem v razveseljevanje. — O Bog, Ti si naša edina rešitev, naša obramba in tolažba! — Bodimo pobožni, da dosežemo večno zveličanje! — Pri nas so včeraj obhajali ženitev. 45. Napravi s primerno pripono (ba, tev, je) samostalnike iz naslednjih glagolov: dejati, vršiti, razširjati, izvoliti, prigoditi (se), izložiti, razložiti, staviti, združiti, razsoditi, začiniti, razvrstiti, mrmrati, ločiti, učiti, ceniti, brisati, dražiti, govoriti, lomiti. Spisje. 46. Skrajšaj, izpremeni in zapiši, kakor v 12. nalogi, povest: Kako se je škorec smrti rešil. (3. čit. str. 30.)! 47. Izdelaj istotako povest: Drago zeljce. (3. čit. str. 39.)! Sčhr einer-Bezjak, Slovenska jezikovna vadnica, III. 9 18 JI. Stavek. A. Najkrajši stavek. 48. Koplje. Kaste. Stavim. Reka šumi. Potok je žuborel. Naj bi vidva delala! Pojdite! Gradil bodeš. Cvetke diše. Bodeva gladila. Naj bratec vpraša! Želeli smo. Moll! Ptički so žvrgoleli. Rekel bi (jaz). Gredo. Šumelo je. Nosiva. — Kateri izmed teli-le stavkov so najkrajši? Kateri imajo osebkovo besedo? Izpiši prve, izpiši druge! Določi vsakemu najkrajših stavkov povedek in osebek! Tako-le: Koplje: povedek je določni glagol; osebek 3. glag. oseba i. t. d. 49. Poišči v vsakem stavku berila „Kje sem doma" (gl. 3. Cit. str. l!) določni glagol ali povedek in glagolsko osebo ali osebek! 50. Napiši 3 najkrajše stavke v vseh štirih naklonih! B. Daljši stavek. a) Določevanje glagola. Vprašanje: kdo? ali: kaj? Koplje. Kdo koplje? Delavec koplje. — Raste. Kaj raste? Trava raste. — Določi tako z osebkovo besedo vsakega izmed gornjih najkrajših stavkov! Pomni: Z osebkovo besedo daljšamo najkrajši stavek na vprašanje: kdo? ali: kaj? 51. Podaljšaj naslednje najkrajše stavke z osebkovo besedo: Leta. Hodijo. Želeli smo. Peko. Prosil bom. Vriska. Rezgečejo. Plavale so. Cvelo bo. Lajal je. Naj bi sijalo! 52. Izpremeni te-le stavke v najkrajše: Učenec je ubogal. Otroci so molili. Dež lije. Jaz sem risal, ti si čital. Burja je rjula. Ptičice prepevajo. Dečka se veselita, mi žalujemo. Gozd bo zelenel. Ko bi mesec svetil! Tone, čakaj! 53. Razstavi in določi stavke prejšnje naloge po naslednjem načinu: je ubogal lije kdo ? kaj ? je ubogal (pov.) lije (pov.) učenec (os. bes.; sam.) dež (os. bes; sam.) 19 Vprašanje: koga? ali: kaj? Otroci ljubijo starše. — Bog- je ustvaril človeka. — Mati nesejo otroka. — Pes čuva gospodarja. Koga ljubijo otroci? — Vprašaj tako dalje in odgo¬ varjaj! Otroci ljubijo igrače. — Bog je ustvaril zemljo. — Mati nesejo jerbas. — Pes čuva hišo. Kaj ljubijo otroci? — Vprašaj tako dalje in odgo¬ varjaj ! Pomni: Stavke daljšamo ali dopolnjujemo tudi na vprašanje: koga? ali: kaj? 54. Razčleni in določi gornje stavke po naslednjem načinu: ljubi ljubi otroci (os. bes.; sam.) starše (sam.) ljubijo (pov.) otroci (os. bes.; sam.) igrače (sam.) 55. Podaljšaj ali dopolni naslednje stavke na vprašanje: koga? ali: kaj? Sodnik kaznuje — . Učenec spoštuje —. Učenke pišejo — . Učitelj je poučeval —. Pes voha — . Dež naj bi namakal —! Hlapec naj služi — ! Solnce obseva —. Vojaki morajo — . Delavci začnejo —. Zidar bi hotel — . 56. Podaljšaj naslednje najkrajše stavke z osebkovo besedo in na vprašanje: koga? ali: kaj? Podaljšane stavke razstavi in določi po gornjem načinu! Vprašal je —•. Častimo — . Vodila sta — . Bodo molili —. Ubogala je —. Čitala sva — . Boste peli —. Videl je —. Naj bi bil izvršil —! Hoteli so — . Moral bi —. 2 * 20 57. Določi vse povedke prejšnjih dveh nalog po osebi, številu, času in naklonu! Vprašanje: komu? ali: čemu? Bolnik zaupa zdravniku. — Krt koristi kmetu. — Li¬ sice škodujejo gospodinjam. — Gozd ugaja lovcem. Komu zaupa bolnik? — Vprašaj tako dalje in odgo- varjaj! Bolnik zaupa zdravilu. — Krt koristi travnikom. — Li¬ sice škodujejo perutnini. — Gozd ugaja zverini. Čemu zaupa bolnik? — Vprašaj tako dalje in odgo¬ varjaj! Pomni: Stavke daljšamo ali dopolnjujemo tudi na vprašanje: komu? ali: čemu? 58. Razčleni in določi gornje stavke po naslednjem načinu: a) zaupa bolnik (os. bes.; sam.) zdravniku (sam.) b) zaupa bolnik (os. bes.; sam.) zdravilu (sam.) 59. Podaljšaj ali dopolni naslednje stavke na vprašanje: komu? ali: čemu? Človek pomagaj —! Procesija se bliža —. Ne posmehujte se —! Služabnica naj bi stregla —! Deček se je čudil —. Hrošči škodujejo —. 21 60. Podaljšaj ali dopolni naslednje stavke na primerna vprašanja! Razstavi dopolnjene stavke po znanem načinu! Kamnosek obrezuje — . Ubožček se smili — . Otroci nabirajo —. — se dremlje. Vrvar izdeluje —. — se je sanjalo. — srce trepeče. Oči se — svetijo. Hvalite —-! Zaničujmo —1 —je risal —. — koristijo — . — se dobrika — . — se prilizuje — . Vprašanje: koga? ali: česa? Oče so se usmilili siromaka. — Zajec se je zbal lovca. — Učenci naj se drže učencev! —> Ne dražite součencev! Koga so se usmilili oče? — Vprašaj tako dalje in od¬ govarjaj! Oče so se usmilili ptičkov. — Zajec se je zbal puške. — Učenci naj se drže redu! — Ne dražite psov! Česa so se usmilili oče? — Vprašaj tako dalje in od¬ govarjaj! Pomni: Stavke daljšamo ali dopolnjujemo tudi na vprašanje : koga? ali: česa ? [prim. zgoraj: koga? ali: kaj?] 61. Razčleni in določi gornje stavke po naslednjem načinu: a) se je usmilil oče (os. bes.; sam.) siromaka (sam.) h) se je usmilil kdo? česa? so se usmilili oče (os. bes.; sam.) ptičkov (sam.) 22 62. Podaljšaj ali dopolni na vprašanje: koga? ali: česa? naslednje stavke: Popotnik se veseli —. Vsakdo želi — . Delavec se je naveličal — . Ogibljite se — ! Ne zaničuj — ■! Lenuh noče — . Živali ne znajo — . Starček ne more —. Bolezen se je lotila — . 63. Dopolni na primerna vprašanja naslednje stavke: Bolnik upa —. Spoznavajmo — ! — se pozna bolezen. Prijatelj zaupa — in — spoštuje. Ponižnost se spodobi —. Ljubimo — in sovra¬ žimo. — ! čast gre — . Popotnik je izgrešil — . Učimo so — ! Berite —! Otrok ni hotel — . Vsakdo naj se varuje —! Gospo¬ dar išče —. Hčerka piše materi pismo. — Učenka je součenki po¬ sodila peresnik. Smrt reši človeka trpljenja. — Mladost nas ne varuje smrti. Starši žele otrokom sreče. —- Tončika je učiteljici pri¬ nesla cvetic. 64. Začni z določnim glagolom in vprašaj po vseh drugih besedah vsakega stavka ter odgovarjaj! N. pr. tako-le: Piše. Kdo piše? Hčerka piše. — Kaj piše hčerka? Hčerka piše pismo. — Komu piše hčerka pismo? Hčerka piše materi pismo. 65. Razstavi in določi vsak gornji stavek po naslednjem načinu: piše kdo? komu? kaj? piše (pov.) hčerka (os. bes.; sam.) materi (sam.) pismo (sam.) 66. Določi vsak povedek gornjih stavkov po osebi, številu, času in naklonu! 67. Razstavi in določi na gornji način vsak naslednji stavek: Odpri revežu vrata! — Dajajte ubožcem kruha! — Učenci naj ptičkom trosijo zrnja! — Lažnivcu še resnice ne verjamemo. — Pijanca se vsakdo ogiblje. — Jablanc nam dado ovočje. Meni so starši kupili obleko. — Prijatelj ti je podaril knjigo. — Vidva sta me rešila nevarnosti. — Bog vama odpusti grehe! — Bog vam naj podeli blagoslov! — Otrokom nedostaje izkušnje. — Starost nas opominja minljivosti. 28 6 IV. Stavkov! členi. A. Povedkov imenovalnik Pomni: 63 piše — . 3. Mlademu psu se pravi —. 4. Bodi vedno —! 5. Krt je —. 6. Janko naj bi vedno ostal — ! 189. Napiši 5 stavkov s povedkovim imenovalnikom! B. Predmet. 1 . a) Moj brat je stavil svoji družini hišo. Prosil je torej razne rokodelce pomoči. Pomagali so mu zidar, tesar, mizar, ključaničar in drugi obrtniki. Zidar je stavil zid, tesar je pripravljal les za stavbo, mizar je polagal tla ter delal vrata in oknice, ključaničar je nabijal ključanice ter pribijal razne kavlje in kljuke. Pri delu jim je služilo raznovrstno orodje. Zidar je rabil lopatico, kladivo in ravnilo, tesar teslo. Mizarju so služili skobelj, sveder, klešče in žaga Ključaničar je tudi potreboval svedra, klešč in kladiva. Sedaj se veselimo poslopja. Prav nam ugaja. Prebivalce bode varovalo dežja, mraza in raznih nevarnosti; tako bode ustre¬ zalo svojemu namenu. Moramo pa tudi Boga prositi blago¬ slova. Vprašaj v teh stavkih po debelo tiskanih besedah! Ka¬ tero besedo določujejo? Pomni: 1. Stavkov člen, ki določuje glagole na vprašanja: koga ali kaj? komu ali čemu? in koga ali česa?, se imenuje predmet (predm.). 2. Predmet stoji v tožilniku, dajalniku ali rodilniku. 190. Razčleni vse gornje stavke na znani način in določi stavkove člene, ki jih poznaš! Določi tudi besedna plemena, ki jih poznaš, po vzorcu 185. naloge! 191. Poišči in določi po sklonu predmete v 67. nalogi! Prav tako v 82. nalogi! Prav tako stori s stavki berila „Leni sluga t: (3. čit. str. 22.)! 192. Dopolni naslednje stavke s primernimi predmeti ter določi njih sklon: 1. Slikar potrebuje — . 2. Otrok se pomladi veseli — . o. Škarje, igla in sukanec rabijo — . 4. Hlapec spo¬ štuje —. 5. Puška in sablja služita — . 6. — rabi pri oranju plug. 7. Bolnik pričakuje — . 8. Starček si želi — . b) Ali poznaš macesen in gaber? Si li letos že slišal kukavico? Ali si že videl glavno mesto naše dežele? 64 Trdilni odgovor: Poznam macesen in gaber. — Slišal sem letos že kukavico. — Glavno mesto naše dežele sem že videl. Nikalni odgovor: Ne poznam macesna in grabra. — Letos še nisem slišal kukavice. — Glavnega mesta naše de¬ žele še nisem videl. Pomni: V nikalnih stavkih stoji rodilniški predmet namesto tožilniškega. 193. Postavi predmete gornjega trdilnega in nikalnega od¬ govora v dvojino in množino! 194. Dopolni stavke 55. naloge s predmetom ter jih izpremeni v nikalne! Postavi v nikalnih stavkih predmete tudi v dvojino in množino! 195. Odgovori naslednjim vprašanjem nikalno: Ali Bog za¬ metuje grešnike? — Ali je egiptovski Jožef kaznoval svoje brate? — Ali kukavica sama vali jajca? — Ste li že videli mesto Dunaj? — Si li že izvršil svojo nalogo? — Spoštujemo li ne- poštenjake? —■ Smemo li preganjati krte, ježe, krastače in ptiče? — Smemo li sploh trpinčiti katerokoli žival? — More li kdo vzdigniti več stotov težko kladivo? 2 . 1. Česa je vreden pošten človek? — 2. Česa je deležen vsak kristjan? — 3. Cernu je zemlja podobna? — 4. Čemu je slana škodljiva? — 5. Koga je Bog vesel? — 6. Koga je vreden zvest hlapec? — 7. Komu bodi otrok pokoren? — 8. Komu je gosposka obleka prikladna? — Odgovori tem vpra¬ šanjem s primernimi samostalniki! Pomni: 1. Stavkov člen, ki določuje pridevnike na vprašanje: koga ali česa? in komu ali čemu?, se tudi zove predmet. 2. Predmet, ki določuje pridevnike, stoji le v rodil¬ niku ali dajalniku. 196. Razčleni gornje odgovore na znani način! 197. Poišči predmete, ki določujejo pridevnike, v stavkih na str. 32. te vadnice! C. Prislovje. 1. Ptice prebivajo rade po gozdih. Tu letajo od dre¬ vesa do drevesa in skačejo po vejali in vejicah. Tukaj si tudi delajo gnezda med veje, v dupla ali na skale. Neka- 65 tere gnezdijo v grmovju. V gnezda ležejo samice lepa jajčeca. Iz jajčec izležejo mladiči. Jeseni odlete na jug. Druge pa često goni glad iz gozdov celo do hiš. — Vprašaj po de¬ belo tiskanih besedah in odgovarjaj! N. pr.: Kje prebivajo ptice rade? Kod letajo? Pomni: 1. Z vprašalnicanii: kje? kod? kain? od kod? do kod? vprašamo po kraju in prostoru. 2. Stavkov člen, ki določuje glagole na gornja vpra¬ šanja, se imenuje krajevno določilo (kr. dol.). Opomba. Razločuj vprašanja: Kje si? Kje prebivaš? Kje ležiš? Kje stojiš? od vprašanj: Kod letaš? Kod gre? Kod hodiš? Kod skačeš? 11)8. Določi krajevna določila v naslednjem opisu ter razčleni stavke na znani način! Naša šola stoji blizu cerkve na griču. Ud daleč se že vidi to poslopje. Zunaj je belo napleskano, znotraj lepo slikano. Nikjer ni videti nesnage, povsod opaziš najlepši red. Le stopi v razred! Tu najdeš vse na mestu. Za šolo se razprostira do potoka lep, obsežen vrt. Na njem razteza na široko lipa svoje veje. Zatorej prihaja ob njenem cvetu iz vrta prijeten vonj v razrede. 11)1). Poišči krajevna določila v berilu „Zrak“ ali ., Ponočna rosa“ ali „Cesar in rudarjev sin u (3. čit. str. 189., 188. in 248.)! 200. Odgovori naslednjim vprašanjem s primernim krajevnim določilom! Kje biva naš cesar? Kje naš škof? Kje naš okrajni glavar? Kje naš okr. šol. nadzornik? Kje rastejo jelše? Kje smreke? Kod hodite v šolo? Kod se ljudje vozijo v mesto? Kod plavajo ribe? Kam lete ptice pevke jeseni? Od kod se vračajo pomladi? Od kod padata dež in sneg? Kam se izliva Sava? Do kod drži južna železnica? Določi znana besedna plemena 198. naloge! 2 . Vstajam zarana. Mati me zbudi po zimi ob šestih, po leti ob petih. Takoj vstanem in se oblečem. Nato molim ju¬ tranjo molitev. Potem ponovim svoje naloge. Naposled zaj¬ trkujem in se odpravim v šolo. Tu sem od devetih do treh. Opoldne traja počitek eno uro. Ob nedeljah in četrtkih sem šole prost. V šolo hodim od leta 1900. in bom hodil do leta 1908. — Vprašaj po debelo tiskanih besedah in odgo¬ varjaj ! Soli vein er-Bczjak. Slovenska jezikovna vadnica, ITI. o 66 Pomni: 1. Z vprašalnicami: kdaj? kako dolgo? obkle? = ob katerem času? ob kore? = ob kateri uri? odkle? odkore? dokle? dokore? vprašamo po času. 2. Stavkov člen, ki dopolnjuje glagole na gornja vpra¬ šanja, se zove časovno določilo (čas. dol.). 201. Razčleni gornje stavke na znani način! 202 . Poišči časovna določila v naslednjih stavkih: Jablane, hruške in druge čepe cepi v mladosti za stare zobe! — Po noči in po dnevi nas varuje božje oko. — Oh, kmalu nas mine ves trud, bolečine! — Jeseni se vlačijo megle po polju. — Od zore do mraka rosan in potan ti slajšaj in lajšaj človeško trpljenje! — Naš cesar se je rodil leta 1830. — Poišči v teh stavkih tudi pred¬ mete! 203 . Odgovori tem-le vprašanjem: Kdaj izhaja solnce? Kdaj zahaja? Obkore izhaja po zimi? Obkore po leti? Obkore izhaja 21. marca? Obkore 23. septembra? Kdaj stoji na jugu? Odkle in dokle raste dan in pojema noč? Odkore in dokore traja noč 21. junija? Odkore in dokore traja dan 22. prosinca? Kako dolgo traja pomlad? Kako dolgo poletje? Kako dolgo jesen? Kako dolgo zima? 204 . Poišči krajevna in časovna določila v berilu „Junaška žena“ (3. čit. str. 244.)! 3. a) Mestne hiše stojč v vrstah in se druga druge drže. Zidajo jih na široko in visoko. Meščani se lepo oblačijo in radi jako lišpajo. Mesto mi zelo ugaja. Posebno me zanimajo na ogled postavljene dragocenosti. Tu se zlato sveti kakor solnce, srebro blešči kakor sneg, demant leskeče kakor rosa v jutranjem soincu. b) Po mestih so tudi zelo lepe cerkve in šole. Proti nebu mole jako visoki zvoniki. Dimniki tovaren so kakor stolp visoki. Mesta so navadno mnogo večja in lepša od vasi in trgov. — Vprašaj po debelo tiskanih besedah in odgovarjaj! Pomni: 1. Z vprašalnicami: kako? (tia kakšen [kateri] način?) in koliko? vprašamo po načinu in meri. 2. Stavkov člen, ki dopolnjuje glagole in pridevnike na gornja vprašanja, se imenuje načinovno določilo (nač. dol.). 205 . Razčleni gornje stavke na znani način! — Določi tudi znana besedna plemena! 67 206. Poišči načinovna določila v naslednjih stavkih: Prijetno se na slami spi, če vest človeka ne teži. — Solnce ne sije tako lepo kakor materino oko. — Pridnost več velja nego kup zlata. —• Vsak dela po svoje. — Dobro premisli vsako reč, predno začneš. — Zdravo telo je najboljše blago; izkazi se lahko, popravi težko. ■— Lisica je jako zvita, volk. je silno požrešen; o obeh imamo zelo poučne basni. 207. Dopolni naslednje stavke z načinovnim določilom: 1. Slavček — poje večerno pesem. 2. Jelka je — visoko drevo. 3. Spomladi trava — raste. 4. Crešnjevo cvetje je belo kakor — . 5. Divja mačka je — večja od domače. 6. Cerkveni križ se — leskeče v solncu. 4. a) Goved redimo zaradi mesa in mleka. Služi nam tudi za vožnjo. Dalje nam koristi s kožo in rogovi. Iz kože in i‘ogov izdelujejo vsakojake reči. Sploh vse na govedi lahko obrnemo v korist. Zaradi tega moramo z govedo lepo rav¬ nati; pa tudi iz ljubezni do živalstva in zavoljo Boga ne smemo mučiti živine. — Vprašaj po debelo tiskanih besedah in odgovarjaj! Pomni: Na vprašanja: zakaj? (iz katerega vzroka?), zaradi (zavoljo) koga ali česa? čemu? (v kak namen?), v (na) kaj? iz česa? s čim? določujemo glagole s stavkovim členom, ki se zove vzročno določilo (vzr. dol.). Opomba. Pazi na razliko med vprašalnicama zakaj? in čemu? 208. Razčleni gornje stavke na. znani način! 209. Izpiši iz naslednjih stavkov vzročno določilo ter po¬ stavi zraven v oklepaju vprašalnico, kateri odgovarja! — Denar je nabrušen nož; lahko ga obrneš v prid in škodo. — Prijatelj je od veselja vzkliknil pri pogledu na morje. — Račja noga je ustvarjena za plavanje in veslanje. — Zajce lovimo radi mesa in kožuhovine. —■ Marsikatere živali so nam v korist, marsikatere v škodo. — Naši denarji so iz brona, srebra ali zlata. — Kristus je trpel iz ljubezni do nas. — Določi v teh stavkih tudi znana besedna plemena! 210. Odgovori tem-le vprašanjem: Zaradi česa ljubimo ptiee? Zakaj jih moramo braniti sovražnikov? Čemu služi ptičkom perje? čemu jim služijo peruti? S čim nas razveseljujejo ptice? S čim nam koristijo? S Čim so žive? — Zaradi česa hodijo učenci v 5 * 68 šolo? Zavoljo koga naj se pridno uče? •— Čemu nam rabi miza? Čemu stol? Čermi peresnik? 211. Poišči naČinovna in vzročna določila v stavkih 75. naloge! b) Mirko ne more table snažiti; idi, Branko, ti tablo snažit! — Začnimo pisati! Mirko naj gre k tabli pisat! — Kdo se zna drsati? Pojdimo se drsat! — Tone noče živine pasti; France je letel past. —- Za praznik moramo cvetice nabirati; Marica in Franica sta že hiteli na travnik jih nabirat. Po m n i: 1. Glagolske oblike: snažit, pisat, drsat, past, nabirat odgovarjajo vprašalnici čemu? in naznanjajo namen. Zato se imenujejo namenilnik. 2. Namenilnik se rabi pri glagolih: iti (grem, pojdem), hoditi, leteti, letati, teči, tekati, hiteti, bežati, dirjati, skočiti = hiteti, se peljati, se napotiti, poslati; končuje se na -t; strogo ga je ločiti od nedoločnika. 3. Namenilnik je v stavku vzročno določilo. 212. Dopolni pravilno naslednje stavke: 1. Kosci so zarana šli travo —; še danes morajo vso travo — '. 2. Jutri pojdemo seno — ; danes ga ne utegnemo — . 3 . Dekla naj gre v hlev — ; že je čas — . 4. Ali si se v mesto napotil blaga — ? Da, moram nekoliko blaga —. 5. Naš župnik so se hitro peljali —• bolnika; treba ga je takoj — . 6. Idite brž v cerkev — ; — je koristno. — 7. Urno teci — bankovec; jaz ga ne morem —. Poiščite v teh stavkih tudi krajevna, časovna in načinovna določila! 213. Napiši nedoločnik in namenilnik naslednjih glagolov: kopljem, orjem, sejem, se učim, prodajam, sekam, nosim, trgam, prosim. Napravi z nedoločnikom in namenilnikom stavke! 5. Pomni: 1. Krajevno, časovno, načinovno in vzročno določilo zovemo tudi prislovja (prisl.). 2. Razločujemo torej krajevno prislovje (kr. prisl.), časovno prislovje (čas. prisl.), načinovno prislovje (nač. prisl.) in vzročno prislovje (vzr. prisl.). 214. Poišči razna prislovja v povesti na str. 26. te vadnice ter jih določi z vprašalnieo v oklepaju! N. pr.: nekoč = čas. prisl. (kdaj?). 215. Prav tako stori z berilom „Od kod prihaja potoček 1 ' (3. čit. str. 187.)! 69 Č. Prilastek. Hodil sem po širokem svetu. Videl sem ravne krajo plezal na visoke gore, potoval skoz ljubke doline. Sedaj dobro vem to-le: Ravnina je raven kos zemlje. Hrib ali grič je majhen zvišek zemeljskih tal. Večja višina se zove breg. Spodnji del brega ali griča imenujemo vznožje; srednjemu delu pravimo pobočje, naj višji del se zove vrh ali vrhunec. Mnogo gora skupaj je gorovje. Globel med dvema gorama je dolina. Izdavna že poznam jarek ali grapo. Moj duh se je bistril po takem potovanju. Tudi ti uvažuj učiteljev svet in razširi svoje znanje s poučnim potovanjem! — To je moj prvi opis! Poišči v tem opisu stavkove člene, ki odgovarjajo vpra- šalnicam: kakšen? (kak?) kateri? čigav? koliko? kolik? česa? Pomni: t. Ti členi so prilastki (pril.). 2. Prilastki vedno pojasnjujejo samostalnike. 216. a) Izpiši iz gornjega opisa prilastke! V oklepaj postavi vprašalnico, kateri odgovarjajo! b) Razčleni in določi gornje stavke na znani način! 217. Izpiši prilastke iz naslednjih stavkov! V oklepaju prideni vprašalnico, kateri odgovarjajo: Teža teles je različna. — Naložen voz nareja v mehki zemlji kolotečine. ■— Te so znamenje tlaka. — Voda studencev (studenčnica) je čistejša od vode rek (rečnice). -— Ko bi le imel kupico vode! — Mlini na sapo se pri nas ne nahajajo; mi imamo mline na vodo in mline na paro. — Listje dreves pada jeseni na rjavo zemljo. — Ta vrt je lepši od našega vrta. 218. Razčleni pesem „Na jezeru" (8. čit. str. 78.)! -.....