Iz prvih časov romantike. Spisa! (/iL^cT' dr. Fran Ilešič. ©$i t32. c X Ponatis iz »Časopisa za zgodovino in narodopisje". 1905 Natisnila tiskarna sv. Cirila v Mariboru. Iz prvih časov romantike. Dr. Fran Ilešič. f lanjskem »Časopisu« sem motril nekatere pojave jože- finske kulture (18. veka) med Slovenci. Letos se hočem pomakniti za par desetletij dalje, v začetek 19. veka; baš to je doba, ko se je po Evropi raz¬ livala zlata zarja romantike ter narode pomladila, prepo- rodila. V tem svitu onih časov mi stojita poleg drugih tudi dva sinova mariborskega okrožja, Ivan Narat in Anton Murko. Z njima se bavi nastopna razprava. I. Ivan Narat, jezikoslovec in prvi katehet mariborske gimnazije. (1803.) Ozadje, ki hočem nanje obraziti podobo Naratovo, nam je naslikal Stanko Vraz tako-le:' »Na početku (19.) veka razvedrilo se je nebo nad rodnom bračom u gornjih Stranah naše domovine (najpače medju Murom i Dravom), i uzniklo cvetje slovensko na polju du- ševnom. Tu se je skupila u tabor jedan (bez dogovora) sva mladež uznešena za krasno, dobro i krepostno. I mladež ta bi smatrala ostale tobože slobodnomisleče Slovence, ponoseče 1 V opombah »Guslam i tamburi« (1845, predgovor knjigi pisan 15. dec. 1844; tam še med živimi narodnjaki imenovani Krempl je umrl pet dni pozneje, 20. dec. 1844). — 2 — se s nekakvim sve.toobčanstvom (kosmopolitismom) kao ne- kakve nemačke slobodnjake, koreei jih materijalistami, koji dobro naroda podlažu koristi svojoj posebnoj. Vredno je, da tu napomenemo prve glave onih viteških slovenskih uz- nešenika. U Kranjskoj bio je na čelu Val e n t in V o d ni k .. . u Koruškoj Gutsman . . . a u Stajeru Primic (prof. slov. u Gradcu), S m igo c (spisatelj slovnice slov.), Narat (pisalac rečnika, utopio se u Dravi), pobratim i drug njegov M. Ja k lin (sada dekan u Ljutomeru), Popovič (umro u Beču kao prof. nem. jezika), Kosi (sada župnik u Leskovcih), Cvetko (sada okružni župnik u Optuju), Perger (istraživalac slov. starine, umro 1840 [?]), K. Kvas (sada prof. slovenštine u Gradcu), Ant. Krempl (sada župnik kod Malenedle) i Modri¬ njak...« Izmed vseh tu navedenih mož je Narat bil dosle naj¬ manj znan; izvečine se je imenovalo le njegovo ime. 1 * * * V 1 Vrazov podatek o njem je pač najstarejši v naši literaturi ter očividno zadnji vir več poznejšim povestničarjem, ki imenujejo Nara- tovo ime — dakako včasi v krivi zvezi. Narata imenuje Božidar Raič v »Slov. Narodu« 1881, št. 262. (z dne 17. nov., v govoru pri Modrinjakovi svečanosti v Središču); »Na Štajer¬ skem obdelovali so v onej dobi naše slovensko književno polje Primic, Narat, Jaklin . . . Cvetko«. — Slično Macun (Knjiž. zgod. Slov. Stajerja, V Gradcu 1883, str. 72,—73.): »Doživel je Volkmer oni čas, ko so možje kakor Primic, Smigoc, Dajnko, Narrat, Cvetko, Perger, Krempelj, Modri¬ njak, Kvas, Jaklin in še drugi navdušeni mladeniči začeli delovati . . . Narrat se je vtopil v hudi Dravi pri Mariboru ter ni mogel do kraja dognati svojega besednjaka«. — Prof. Košan v razpravi »Slovenischer ABC Streit« (Jahresbericht des k. k. Staatsgymn. in Marburg 1890, str. 4.): »Danjko war Mitglied der im Jahre 1810 in Graz von J. Primic angeregten »societas slovenica« (Primic, Šmigoc, Narat, Cvetko, Modrinjak, Danjko, Kvas, Perger, Krem¬ pelj, Jaklin)«. Enako Glaser, Zgod. slov. slovstva, 11.45: »— Omenjeni Primic je ustanovil 1810 1. v Gradcu »Societas slovenica*, čije udje so bili razven Primca Šmigavec, Narat, Cvetko, Modrinjak, Danjko, Kvas, Perger, Krempelj in Jaklin«. To je pomota; Narat je bil že 4 leta mrtev, ko je Primic zasnoval »societatem slovenicam«. Prebrati in ločiti pa bo treba tudi druge pri Košanu in Glaserju naštete člani' onega društva: — 3 Vendar pa zasluži, da si natančneje ogledamo njegovo življenje in delovanje. Primic je prvo leto (1810) za učenje slovenščine pridobival le bogoslovce (Kres, 1883, 607;, febr. 1811 pa poroča; »tres faciunt collegium, trije smo, nič več, namreč Cvetko Franc., bogoslovec v 2. drugem leti, Smigoc, pravdar tudi v 2. 1. ino jez«. (Jagič, Neue Briefe, 304); pač pa je Primic skušal pridobiti tudi vnanje ude; zato je vprašal Kopitar Zupana (17. dec. 1810): »Nonne Primiz te adscivit in societatem slovenicam ?« in je dva meseca pozneje Primic prosil prijatelja (gotovo Zupana), naj bi »številce vudov slovenskiga društva povekšal« (Jagič, Neue Briefe, 210, 303). S pismom z dne 22. nov. 1810 je Cvetko Modrinjaka zavzemal za stvar in Modrinjak se je nad tem pokretom vzradoval (ib. 301); o Veliki noči 1811 je Cvetko govoril z Modrinjakom in Jaldinom (gotovo ju je posetil v domovini, ib. 302) in izrazila sta mu željo, »dali die ehemals bestandene und nun aufgeloste Gesellschaft wieder aufleben mochte (ib. 273). — Narata je spravilo v Primčevo »slovensko društvo« najbrž pomotno shvačanje podavanja Macunovega (Zgod. knj., 72 — 73), ki najprej našteva zgoraj imenovane može, potem govori o Primčevi stolici, a nazadnje navaja zopet tiste izmed imenovanih, ki so se po¬ javili na književnem polju. Vraz je svoj podatek o Naratu imel gotovo od Jaklina. Poleg Vrazovega pa smo imeli dosle še eno izvestje o Naratu, kateremu gre značaj prvotnosti kakor Vrazovemu, namreč izvestje Matjašič-Trstenja- kovo. V svoji zgodovini mariborske gimnazije (Fest-Programm des k. k. Gymnasiums in Marburg 1858, 97) piše Juri Matjašič: »Am 2. Juli 1806 fand der von der Gyrnnasialjugend und dem Publikum geliebte und ver- ehrte Religionslehrer Johann Narat, ein junger Mann voli herrlicher Anlagen des Geistes und des Herzens, beim Schwimmen in den Drau- fluten seinen unerwarteten Tod« in zopet (ib, 110): »Johann Narath, Weltpriester aus der Seckauer Dičzese, in der Umgebung von Marburg geboren, trat 1804-5 in die neu erriclitete Katechetenstelle ein, ertrank aber schon am 2. August 1806 in der Drau. Sein so unerrvartete (!) Tod verursachte allgemeine Trauer, denn mit den herrlichsten Anlagen ver- selien, ward er geliebt von der studirenden Jugend, gescliatzt als Kanzel- redner und geachtet vom Publikum«. (V prvi Matjašičevi navedbi je podatek »juli« pogrešen, kakor ni prav ime »Josip«, ki ga daje Naratu v istem programu, 119, Dav. Trstenjak, navajajoč ga med proslulimi učenci mariborske gimnazije: »Narrat Joseph, Religionslehrer am hiesigen Gymnasium und slovenischer Sprachforscher«). Matjašič je Narata mogel poznati iz ustnih poročil, najbolj pa iz arhiva mariborske gimnazije. - Ko je Matjašič pisal zgodovino tega zavoda, mu je stal ob strani Da¬ vorin Trstenjak; in Davorin piše v svoji »Zori« 1872, 65: »Uradništvo in duhovništvo je (v Mariboru v prvih desetletjih 19. veka) rabilo v kon- 1 * — 4 — § 1 - N ar atovo življenje. * 1 Ivan Narat je bil rojen 13. decembra 1777 v Dogošah v hoški župniji pri Mariboru. 2 Gimnazijo je v sosednem mestu pohajal od 1. 1791. 1796. in jo dovršil z odličnim uspehom. 3 V mašnika posvečen je bil aprila 1. 1801. 4 ter 9. maja istega versaciji nemški jezik, slovenski je le lomilo (vse duhovništvo?!) v ob¬ čevanju s strankami, a slovenski čutil in mislil ni nobeden, nego pred kakšnimi 60 leti edini učitelj verozakona na gimnaziji duhovnik Navat (!), ki je spisoval nemško-slovenski besednjak in v Dravi se kopaje vtopil se, rokopis njegov pa je zginil, da mu ni sluha ni duha«. Kremplnovo opombu o Naratu gl. spodaj v § 3.! 1 V literarni zapuščini pokojnega kanonika dr. Pajka, ki jo hrani arhiv stolnega kapiteljna v Mariboru, se nahajajo tudi podatki za životo- pis Ivana Narata; z ostalimi podatki o življenju Naratovem me je pri¬ jazno poslužilo več gospodov, ki jim bodi na tem mestu izrečena pri¬ stojna zahvala. 2 Krstne knjige hoške župnije. Rojstna hiša je bila v DoDgošah št. 21, roditelja Andrej in Urša Narat. Bil je naš Ivan izmed mlajših otrok (materino ime ni gotovo; pri drugih otrocih se imenuje Helena ali Magdalena — poročilo č. g. Vogrinca, kaplana v Hočah). 3 Pajek podaja iz gimnazijskega kataloga (Calculi, guos studiosa inventus per annum scholasticum 1791 et 1792 a 4. Novb. usque ad 25. Mart. 92 ex scientiis retulit) Naratove rede: Principitas: Narrat Joannes, Stirus Lendorfensis. Moreš 1 em, Talen tum 1 em Applicatio 1 em Profectus 1 em. Tudi v drugem tečaju je imel vseskozi odliko in je bil primus praemifer. Kot »grammatista« (1792/93) je imel v prvem tečaju vseskozi em, v drugem je bil prvi praemifer in je imel štipendijo; kot »syntaxista« (1793,94) v prvem tečaju vseskozi em, v drugem prvi praemifer; 1. 1794,95 je bil rhetor z istimi uspehi, istotako kot poeta 1795/96. 4 V Slekovčevih beležkah je najti te podatke: 21. marca 1801 sub- diakon, 28. marca 1801 diakon, 4. aprila 1801 svečenik. Letnica 1801 ni dvomna. Pri tem pa nastane ta-leopreka: Če je 1. 1796 končal gimnazijo, je v bogoslovje vstopil 1. 1798., ker je filozofija obsegala dve leti, a potem bi dobili samo tri leta bogoslovnih študij !!! - 5 — leta nastavljen kaplanom v Selnici ob Dravi, a že tri mesece pozneje (30. avgusta) je postal kaplan in katehet v Mari¬ boru. 1 Dokler so gimnazije bile v cerkvenih rokah, za vero- zakon ni bilo treba posebnega učitelja; saj je vsak profesor sam lahko oskrbel tudi ta pouk. Brez katehetov pa so ostale naše gimnazije tudi še po ukinitvi jezuitskega reda, ker so učitelji bili izvečine še ex-jezuiti. Ko pa se je mno¬ žilo število posvetnih profesorjev, se je pojavila potreba po¬ sebnih veroučiteljev. Posebni veroučitelji so bili nastavljeni prvič za šolsko leto 1804/5 (v vsakem razredu po dve uri, ob nedeljah in praznikih propoved) in prvi katehet mariborske gimnazije je postal baš Ivan Narat, ki pa je opravljal to službo le 2 leti, zakaj že 2. avgusta 1806 je utonil v Dravi. Pokojni kanonik Glaser je pripovedoval Pajku, da so Narata valovi nesli pod Vurberg; tu da so ga našli mrtvega na otoku in da je pokopan za vurberško cerkvijo na starem pokopališču baš za glavnim oltarjem. Mrtvaške knjige vur¬ berške poročajo 1. 1806. pri občini Krčovini: 2. avgusta, Krčovina, častiti g. Ivan Narat, katehet na gimnaziji v Mari¬ boru, 29 let star. V Dravi pri kopanju ponesrečil, 3. avgusta proti večeru na Krčovini najden, 4. sodnijski pregledan in 5. pokopan«. Diarij mariborske gimnazije poroča: Augustus 1806, 2. Sabb. Haec infausta Gymnasio nostro erat dies, qua R. D. Ioannes Narat Catecheta Studiosorum eximius cum luctu non modo studiosae iuventutis acerbissimo, veram etiam totius civitatis inter balneandum, atque innatans media 6 ta circiter vespere fluctibus absorptus periit; corpus cadaver 1 Mestni kaplan je bil od 1. 1801 do 1804; prvič je zapisan v krstni matici 14. sept. 1801, zadnjič pa v mrtvaški matici 30. nov. 1804. (Prijazno izvestje č. g. prof. dr. Kovačiča). 6 — postridie ad Kartschawin repertum, Wurmbergam translatum, ibique 5. huius tumulatum fuit. Ob južnem zidu mariborskega pokopališča približno v sredi je (bil vsaj še pred leti) nadgrobni spomenik z napisom: Dem Religionslehrer Johann Narat von seinen Schiilern 1806. Lasse gut uns werden wie Er! Einst weinet an unserem Grabe Wenn ein hellerer Geist strahlet in s Herz. § 2 . Narat učitelj. Diarij mariborske gimnazije za ono dobo in pa Matja- šičevo poročilo, ki najbrž sloni na njem, naglašata, kako priljubljen je bil Narat pri občinstvu in dijaštvu. Izraziteje pa svedoči o tem baš omenjeni nagrobni spomenik, ki so mu ga posvetili hvaležni učenci. Med učenci mariborske gimnazije one. dobe jih nahajam nekoliko, ki so znani iz zgodovine naše književnosti. Istega leta, ko je Narat prvič opravljal svojo službo na gimnaziji (1804/5), je pohajal prvo latinsko šolo (»prin- cipitas«) Anton Krempl, 1 drugošolec (»grammatista«) je bil Peter Danjko, a tretješolca (»syntaxistae«) sta bila. Vid P e n n in Fran Cvetko. 2 1 Macun, Knjiž. zgod. Slov. Stajerja, 80/81. — Kremplnovo opombo o njem gl. doli v § 3.! 2 O teh treh zadnjih poročam po tiskanem katalogu (izvestju), kakor so jih takrat izdajale gimnazije: Nomina iuvenum in Gymnasio Caesareo Regio Marburgensi humanioribus Litteris studentium, ordine classium, in quas per anni scholastici decursum referri meruerunt, publice propo- sita mense septembri anno MDCGCIV. Tu je zabeležen kot prvošolec s prvim redom »Dainko Petrus, Stirus Radkersburgensis«, med drugošolci sta »Penn Vitus, Stirus e fano St. Viti, lib. did. (z drugim redom) in »Zrvetko Franciseus, Stirus Dornavensis, liber didactro« (praemiferis accessit). 7 -- Takra tna gimnazija je imela 5 razredov, tri gramatikalne in dva humanitetna; prvi trije so odgovarjali današnji nižji gimnaziji, humaniteta pa današnjemu petemu in šestemu razredu. Današnja »četrta« šola je torej tako rekoč manjkala; četrti gramatikalni razred so gimnazije dobile še le 1. 1819. Sedaj bomo umeli naslednje: Ker je Krempl 1. 1805. odšel v drugo šolo v Gradec, mu je bil Narat le eno leto učitelj, a ostalim trem po dve leti in sicer Danjku v drugi in tretji šoli (torej v gramatikalnih razredih, dandanes bi rekli, v nižji gimnaziji), Pennu in Cvetku pa v zadnjem razredu nižje gimnazije in v prvem razredu višje gimnazije (v tako zvani retoriki, to je, v današnji peti šoli). Med tistimi dijaki, ki so se 1. 1806. z nagrobnim spomenikom oddolžili manom Naratovim, so po tem takem pač bili tudi počenjajoči retor (petošolec) Danjko in »poetae« (šestošolca) Cvetko in Penn. 1 In ti dijaki so že odrastli deški dobi, ko jim je bil Narat učitelj: ob njegovi smrti je bil Danjko star 19 let, Penn celo 21 in Cvetko 17 let. To je starost, ko je mla¬ denič že dovzeten za globlji, stvarni upliv; baš zato na- glašam, da so bili učenci Naratu, o kojem zatrjuje Dav. Trstenjak, da je v onih časih v Mariboru edini »slovenski čutil in mislil«. 0 Danjku in Kremplu ni treba obširneje govoriti; saj sta znana vsakomur, ki je bil kdaj na srednjih šolah. 1 Životopis znanega učitelja slovenščine na graškem vseučilišču, prof. Kvasa še ni pisan; po dobi stoji vsekakor tesno poleg gore ome¬ njenih mož; zakaj rojen je bil 1.1790., a Danjko 1. 1787, Cvetko 1789, Penn 1785 in Krempl tudi 1. 1790. Le malo starejši je bil Gutman, roj. 1784, ki je bil dve leti pred Cvetkom (1. 1811) posvečen v mašnika, izu- čivši gimnazijo v Mariboru, a nadaljnje nauke v Gradcu (Macun, op. c, 77). — 8 — Manj znan je Cvetko, a i njegovo ime se čita v povesti našega preporoda . 1 1 Najobsežnejši životopis Cvetkov nam je podal Slekovec v svojem spisu »Škofija in nadduliovnija v Ptuju«. (Ponatis iz »Slov. Gospodarja«, V Mariboru 1889, str. 174. —185.); gl. tudi Glaserjevo »Zgod. slov. slov¬ stva« II. 193—194 in 260. (Cvetko je bil rojen v Dornavi 1789, študiral v Mariboru in Gradcu, posvečen 1813, kaplan v Ljutomeru, pri Sv. Lo¬ vrencu v Slov. Goricah 1814-1821, pri Sv. Marjeti na Pesnici, župnik v Lembahu 1823 — 1843, dekan ptujski 1843 — 1848, ljutomerski do 1854, upokojen živel v Mariboru, f 1859.) Slovel je Cvetko zaradi svojega govorniškega daru; bil je na glasu »slovenskega Cicerona« (Slekovec, op. c. 185); Raič ga imenuje najboljšega in najizvrstnejšega cerkvenega govornika, kar jih je poznal (Slov. Narod 1881, 262; Lapajne, Politična in kulturna zgodovina štaj. Slovencev, 260 — po »Letopisu Mat. Slov.«). O zlati maši v stolnici mariborski dne 23. avg. 1829 je prepovedoval Cvetko »aufier der Kirche in windischerSprache und er, der bekannte seltene Meister in dieser Sprache erschutterte die Herzen aller« (Der Aufmerksame 1829 z dne 10. sept.). O viničarskih svečanostih, ki so se izza 1. 1831. vsled izpodbude nadvojvode Ivana vršile v Lembahu, je ob splošnem priznanju slovenski govoril pred samim nadvojvodom (Der Aufmerksame, 1831 z dne 26. nov., 1833 z dne 9. febr. in 9. nov.). Nekateri njegovih govorov so natisnjeni (Glaser, II. 193). — Klanjal seje tudi Vili pevkinji (Glaser ib.; zadnji dve pesmi v Murkovem »Volkmerju« ; gl. Vrazova Djela V. 146, Kres, 1883, 573). S tem njegovim govorniškim značajem se ujema, kar se nam pri¬ poveduje o njegovih dijaških letih, da se je namreč kot slušatelj filo¬ zofije osobito prikupil slavnemu zgodovinarju prof. Schnellerju (v Gradcu od 1806 — 1823); o tem Schnellerju po zatrjuje Krones (Gescliiche der Karl Franzens Univ. in Graz, 491-492): »Es war der feurige, rede- und feder- gewandte Mann, dessen Combination und Phantasie der kritischen Schiirfe und sachlichen Grtindlichkeit weitaus den Rang abliefen, dessen Lehr- thatigkeit sich jedoch bald dankbare Schttlerkreise sicherte, auf der Katheder besser zu verwenden (sc. als Wartinger)«. Prim. tudi Trstenja¬ kovo »Zoro« 1872, 22! O razmerju med Schnellerjem in Cvetkom pa slišimo še več; tako nam pravi Raič (Slov. Narod 1881, 262): »Koje 1812 Schneller, profesor občne zgodovine odstopil, popitan, kdo bi na nje¬ govo mesto sel, odgovoril je: ne poznam za to stolico zmožnejšega na- mestovalca nego je Franc Cvetko, bogoslovec 4. leta, in ta je potem leto dni razkladal zgodovino«. To poročilo dela sumljivim trditev, da je 1. 1812. Schneller odstopil; Schneller je univerzo zapustil jedva 1823 (Krones, op. c. 491; pomota str. 390!?). Slekovec, op. c., 175 pripoveduje stvar malo drugače: »Kot bogoslovec drugega leta je bil od prof. Schnellerja, ki je zaradi bolezni moral predavanja opustiti, zaznamovan 9 — Poroča se, da je tudi Cvetko nabiral slovar. 1 Takisto za najsposobnejšega, ki bi ga mogel nadomestovati. In res je Cvetko potem predavanja Schnellerjeva tako izvrstno nadaljeval, da ni le vseh poslušalcev obdržal, ampak še več jih je pridobil in celo častniki in uradniki so ga hodili poslušat«. Toda tudi tu naletimo na nekaj, kar nam zbuja sum; Slekovec namreč nadaljuje: »Z enako dobrim uspehom je kot bogoslovec tretjega leta nadomestoval na vseučilišči prof. dr. Wiesenauerja iz cerkvenega prava«; a to je nemogoče; zakaj Wiese- nauer je prišel za suplenta na univerzo jedva 1830. Krones ne omenja za dobo Cvetkovih študij nikakih suplentur niti za zgodovino niti za cerkveno pravo. Nekaj istine pa ipak mora biti v teh poročilih, recimo, da je Cvetko kdaj nastopil tako za poskus ali vajo ali vsled kake kratke bolezni katerega profesorja. V Gradcu je bil pod Primčevim vplivom; kar je Cvetkovega v Murkovem »Volkmerju«, je v slovenskem jeziku. Nahajamo ga tudi v dotikih z ilirizmom. (Pesmi, ki jih navaja Glaser II. 193—194, 260 iz »Zg. Danice« 1849, niso našega Frana Cvetka, marveč Oroslava Jožefa Cvetk^ fep^r^L feapl^n^ pri Sv. Jakobu v Slov. goricah). Prim. Vrazova Djela v. 138; h 1836. je eltal Kačiča: »Zvvetko war vor kurzem bey uns«, piše Vogrin 29. febr. 1836 iz Maribora Cafu v Gradec, »und sang wie ein zweiter Milovan im klassischen Geiste den wahrhaft klassischen Čačič uns vor, er wird ihn recht einstudieren, sagte er«. (Zbornik Mat. Slov. 1900, 213). Bil je z Gajem osebno znan, »jerbo svaki ga Slavjan poseti, koj putuje kroz Maribor«, vendar se ni popolnoma ujemal z ^ Gajevim stališčem, da, radi tega se je 1. 1841. celo skregal z Vrazom ; in Sreznjevskim (Vrazova Djela V. 265). »Z Dobrovskim in prof. Ku- / ' ' v barskim (Kuharski je potoval po naših zemljah 1. 1829) je pismeno ob¬ čeval o slovenskih zadevah« (Slekovec, ib. 184). Uplival je rodoljubno brez dvoma na mlajši naraščaj. Klajžarja je spravil v šole, Drobt. 1855, 122; Vraz ga 1. 1835. imenuje »papeža slovesnovernih duš na malem Štajarji« (Djela V. 146/147). Tudi Miklošič mu je priznaval zasluge za svoje slavistične študije (Murko, Miklosichs Jugend- und Lehrjahre). V Ptuju je 1. 1848. postal nemogoč, odkar se je iz njegovih od- redeb o nekem pogrebu ustvarila velika afera; dne 15. avgusta 1848 je zavzel svoje novo mesto v Ljutomeru, baš takrat, ko so se najviše dvigali va¬ lovi vzkipele narodnosti; mesec dni pozneje je zastava na stolpu njegove cerkve bila predmet burnih prizorov (str. 11. moje brošurice »Das nationale Leben der Windisch-Buheln 1848/49), vendar so se ljutomerski Slovenci zanašali na rodoljubje novega dekana (»Slovenija« z dne 29. sept. 1848). To je bil oni Cvetko, ki mu 1. 1813. za novo mašo Modrinjak poklonil znano vatreno: Rjav kakti Judež bodi . . . 1 Gl. spodaj § 3 ! 10 je Penna imenovati med sestavljatelji slovenskega slovarja . 1 Tako bi se torej vsi ti trije učenci Naratovi (Danjko, Cvetko in Penn) poskušali na polju slovarstva. Poleg Narata je imela mariborska gimnazija takrat še enega nadarjenega učitelja, dr. Ivana Gottvveisa, kije pozneje bil gospodar braneškega gradu pri Ljutomeru in je v 40. in 50. letih 19. veka slovel kot redek rodoljub v ljutomerskem okrožju; rojen 1. 1779. v Mariboru, je bil pač Naratu po pri¬ liki šolski vrstnik, a pozneje njegov tovariš v učiteljskem poklicu, zakaj deloval je na mariborskih latinskih šolah baš od ‘ Penn je postal minorit ter se dolga leta bavil z nabiranjem besed za slovar. Ko se je Miklošič v petdesetih letih prošlega veka lo¬ teval slov.-nemškega slovarja in je pozival rodoljube, da bi mu poma¬ gali nabirati besede in mu izroč^vali svoje zbirke, je bilo citati v »No¬ vicah« (1851, str. 151): »Gosp. dr. Miklošič misli tudi nabirek g. Pena, minorita v Ptujem (kteri se neki že 30 let z nabiranjem slovenskih besed peča) . . . kupiti, ako ga bo volja prodati«. Miklošič je dobil Penov slovar; Cigale poroča v uvodu tako zvanega Wolfovega nemškosloven- skega slovarja (Deutsch-slovenisches Worterbuch, VII): »Vom Herrn Professor Dr. Fr. Miklošič erhielt ich ein deutsch-lateinisch-windisches Worterbuch des verstorbenen Pettauer Minoriten Penn (vollendet 1854), in welchem das Slovenische ungeschickt genug mit griechischem Alphabet geschrieben ist, das aber insoferne eine Beachtung verdient, als es aus einer lexikographisch noch wenig durchsuchten Gegend stammt«. Ko to vemo, se nam ne bo težko odločiti ter misliti na Penna ob čitanju teh-le besed, ki jih je pisal Vraz na dan sv. Jurija 1837 Muršcu v Ptuj: »Če kaj k svetemu Vidi pridete, priporočite me tamdajšnemu besedničari ino abecedari lepo, t. j. visokovrednemu g. farmeštru«. Prim. tudi »Zbornik Mat. Slov.« 1894, 110. Vid Penn (redovniško ime: p. Dominik) je bil rojen v župniji Sv. Vida pri Ptuju dne 5. maja 1785; posvečen pri Sv. Andrašu v La- bodski dolini 21. sept. 1814, je kaplanoval v Podlehniku 1814-1816, potem v Ptuju do 1829, ko je postal župnijski oskrbnik pri Sv. Vidu; 1. 1844 se je vrnil zopet v Ptuj, kjer je kot koventski vikar in definitor umrl 14. aprila 1855. Po teh podatkih je brezdvomno, da Vraz na omenjenem mestu misli baš Penna, a naglasiti je tudi treba, da je Pennu bil 6 let v Ptuju Stanovski tovariš Anton Krempl. 11 1803—1807 kot učitelj stilistike. 1 Gottweis je v mladem Cvetku, svojem ljubljencu, zbudil ljubezen do pesništva. 2 Se eno diko je imel takrat mariborski zavod, prof. Wartingerja (1802—1805), poznatega zgodovinarja, ki je bil pač Nemec rodom, a je, svobodoumen duh, ugodno uplival na jugoslovansko mladež, na pr. Gaja. 3 § 3. Narat kot j e z i k o's 1 o v e c. Vraz imenuje Narata »pisalca rečnika«.; njegov slovar omenjata tudi Dav. Trstenjak in Macun. To stvar nam zanimivo pojasnjuje pismo, ki ga je dne 3. jan. 1811 pisal Stefan Modrinjak, takrat župnik pri Sv. To¬ mažu pri Veliki Nedelji, bogoslovcu Cvetku v Gradec. (Jagič, Neue Briefe, 301—303). Modrinjak izvešča to-le: Vor 7 Jaliren sind wir, 9 an der Zah], alle ex ordine Levi, mit Kreisamtlicher Bewilligung den 30. November im Pfarrhofe zu St. Urban (im Luttenbergischen) in der Absicht, unsere Sprache zu organisieren, zusammengekommen. Ich selbst habe von diesem Congresse guten Erfolg gehofft. Meine Mitglieder sprachen von Verfassung eines Worter- buches; ich rieth zuerst auf eine National-Orthographie und Grammatik. — Der Vorschlag wurde angenommen; ich ent- warf die Grundsatze der Rechtschreibung — mein seliger Freund Narat (Katechet am Gymnasium zu Marburg) machte einen weitlaufigen und kritischen Plan zu einer Grammatik 1 O Gottweisu gl. Fest-Programm des k. k. Gymn. in Marburg, 110, 118; Lapajne, Politična in kulturna zgod. štajerskih Slovencev 291—292; Košan, Slovenischer Abc-Streit (Jahresbericht des k. k. Staatsgymn. in Marburg, 1890, 22 — 23 ; Weifi, Gescliichte der Osterr. Volksschule II. 748, a najobširneje poroča o njegovem življenju Slekovec v »Popotniku* I898, 119 120. — Hofrichter, Lebensbilder etc. 11 sl. 2 Slekovec, Škofija in nadduhovnija v Ptuji, 175. 0 Surmin, Hrvatski preporod I. 125. 12 — und arbeitete fleifiig daran. Das Lexic. wurde unter uns alphabetisch vertheilt, bis zum Sept. 1804 die betreffenden Elaborata fertig, wo selbe bey einem neuen Congresse zur gegenseitigen Priifung sollten ausgewechselt werden. Als Hiilfsquellen beniitzten wir verscbiedene slawische Gramma- tiken und Lexica—polnische, bohmische, kroatische und — sogar russiscbe. Wahrend der Zeit 1 ist Hr. Jaklin 2 als Syn- diker 3 in die Gesellschaft getreten. Er schrieb den Congress nach Pettau, weifi nicht, ob absichtlich, so unbestimmt aus, dafi einige den 9., Andere den 10., 11. u. 12. Sept. 1804 dahin kamen, und unsere Bemuhung ist — gleich dem babiloni- schen Thurmbau - - zerfallen. 4 Eleutiges Tages liegt alles bey Jaklin. — Bey diesem Geschafte hatte ich mit Narat mehrere Debatten; schon mit dem Titel der Bticher waren wir nicbt einig; er wollte diese Wendisch betitelt wissen, nicht Slavisch, weil es mit Sclave verwandt ist. Allein ich zeigte ihm, dass Slave im Allgemeinen soviel als unser shlahtni, i. e. beriihmt, bedeutet... Hr. Narat wollte in seiner Grammatik fiir Windische den Dual haben . . .« a) Kdo da je bil vse med onimi devetimi na prvem se¬ stanku pri Sv. Urbanu? Pozitivno vemo le o Naratu iz Maribora in Modrinjaku od Velike Nedelje, da sta se udeležila shoda; Jaklina pač ni bilo zraven; vse ostalo je ugibanje, dokler nam kak slučaj 1 Primic, v čigar prepisu je ta list Modrinjakov ohranjen, je tu pripomnil: starb Narat, als Urheber dieser Gesellschaft ein sehr tlnitiger junger Mann. 2 jetzt Pfarrer bey Allerheiligen im Luttenbergischen. (Primic.) 3 an Narat’s Stelle (Primic). 4 Die eigentliche Ursache ware der Tod Narat’s, glave jim je potlej menkalo. (Primic.) 13 — ne prihese rešitve. 1 Pri tem je uvaževati, da so si izbrali baš Sv. Urbana za svoj sestanek (drugo leto Ptuj); to naj bi bilo pač središče, kamor bi najlaže prišli vsi, središče med Mari¬ borom in Ormožem. Tako je tudi Krempl 1. 1830. za shaja¬ lišče slovstvenikov-jezikoslovcev priporočal baš Ptuj »als den hiezu geeigneten Ort, welche Stadt schon in den Jahren 1803 und 1804 von dem gelehrten Religionsprofessor in Marburg Joh. Narat zu demselben Zwecke ausersehen war«. h) Zakaj je pokret končal brezplodno? Modrinjak v svojem listu iztiea, da je Jaklin 1. 1804. sestanek nastavil tako nedoločno, da se v Ptuju niso našli. Nejasnost roka je poleg takratnih prometnih zvez vsekakor mogla biti vzrok, da so se prijatelji čuvali, drugič iti v Ptuj zaman. Mislim pa, da je razdružitvi iskati še globljega vzroka. Malo namigava na to stran že Modrinjak, ko pri- 1 O Jaklinu pravi Modrinjakovo pismo: »Wahrend der Zeit (sc. med jesenjo 1803 in jesenjo 1804) ist Jaklin als Syndiker in die Gesellschaft getreten«. Te besede je mogoče pač edino tako tolmačiti, da ga jeseni 1803 še ni bilo v »društvu«; to je povsem verjetno; Jaklin je kaplanoval v Ljutomeru do 15. okt. 1802; »potem se je preselil v Jarenino, od koder so ga črez poldrugo leto poslali za provizorja v Lembah. Meseca junija 1805 je postal župnik pri Svetinjah« (Geršak, Ormoški spomini, 105„). Po takem je bil Jaklin jeseni 1803 v Jarenini, torej dosti oddaljen od Drave, kjer se je očividno razvijalo društvo. Se le nekako spomladi 1. 1804 je prišel v Lembah, torej v bližino Mari¬ bora, ob Dravo. Na sestanku si pač moramo misliti tudi urbanskega župnika Mrav¬ ljaka, morebiti tudi njegovega kaplana. Misli mi nadalje iščejo Leopolda Volkmera, takrat kaplana pri Sv. Martinu pod Vurbergom, Simona Povodna, beneficijata v Ptuju, in Gašparja Harmana iz Selnice (do konca avgusta 1801 je bil v Sel¬ nici kaplan Narat, s 26. septembrom istega leta pa je prišel tja Harman ter ostal tam do 1. nov. 1804 — Slekovec, Odlični Kranjci 33). Kaj pa še Središčan Blaž Kosi, v-poznejših letih pristaš ilirske misli, dolgo vrsto let župnik v Leskovcu? Bil je posvečen istega leta kakor Narat, a je kaplanoval do 1806 v Ljutomeru! In kaj Matija Golič, tudi Modri- 14 — pominja, da ne ve, ali ni Jaklin namenoma roka nastavil tako nejasno. Kak namen bi ga bil mogel pri tem voditi? Go¬ tovo ne ta, da bi preprečil sploh delo; misliti je le, da mu ni bilo za skupno delo! Modrinjakovo pismo nam kaže, iz česa je izviral v »akademiji« razpor: Modrinjak je zavzemal »hrvatsko-kajkavsko« stališče, Narat očividno stališče zapadno-»slovensko«, vnemajoč se za izraz »wendisch« in dvojino. Spričo take razdvojnosti je Narat, oprt najbrž na Harmana, delal sam. Da je Jaklin v oni dobi zavračal »kranjstvo«, o tem ni dvoma; morebiti je bilo tudi to vzrok, da je dobil in prevzel on vodstvo . 1 Da bi se bil Narat umaknil čisto prostovoljno, recimo, radi katehetske službe na gimnaziji, je malo verjetno, saj je vendar sam nadaljeval delo. Če dodaja Primic: »Die eigentliche Ursache (sc, raz- druženja) war der Tod Narats — glave jim je potlej men- njakov ožji rojak, Središčan, od 1788—1804 župnik pri Svetinjah, »naj¬ boljši govornik iste dobe, vseskozi zelo izobražen in plemenit« (Sle- kovec, Kapela žalostne Matere božje v Središču, 84—86; tudi Puff, Marb. Taschenb. I. 87). Modrinjakov rojak, Središčan, posvečen zajedno z njim 1. 1800., je bil tudi Andrej Poljanec, od 1802 — 1808 kaplan pri Sve¬ tinjah, pozneje kot župnik zaslužen za svetinjsko šolo.^ Baš 1. 1803. je postal kaplan v Ptuju Fr. Sal. Gruber, posvečen eno leto za Naratom (pozneje kanonik in škofijski šolski nadzornik), Ptujčan po rodu; »er war der slovenischen Sprache machtig, scheint somit von slovenischen Eltern abgestammt zu sein« (Zapletal, Die Domkapitel der Diozese Sekau in Graz und der Diozese Leoben). Končno naj še omenim pisca »Malega be- sediša« (1789, 1809, 1818). Narat, Modrinjak, urbanski župnik, Volkmer, Povoden, Harman, Poljanec, Kosi (?) Colič, Gruber (?) — kdo mi more revidirati to vrsto mož, da bi zanesljivo ustanovili člane prvega »Slovenskega društva« na Štajerskem ? 1 Sredi junija 1. 1811. je bil Jaklin na Dunaju in se je seznanil tam s Kopitarjem ; »slavista bravus, me invisit saepe . . . eine interessante Bekanntschaft,« tako piše Kopitar o njem Zupanu ter dostavlja: »Er wiinscht nach der berichtigten M e i n u n g, die ich ihm von Eucli bei- gebraeht, mit Euch in Verbindung zu treten«. (Jagič, Neue Briefe, 223,225). 15 kalo«, moramo pomisliti, da Narat že 1. 1804., torej dve leti pred svojo smrtjo ni bil več — glava! Nadomestil ga je Jaklin, a seve — ta je 1. 1805. postal župnik pri Svetinjah. Ta nova služba ga je morebiti tudi začasno odvračala od slovstvenega življenja. * * * »Izdelovanje slovarja smo si razdelili med seboj«, pravi Modrinjak. Smemo mu verjeti in misliti, da so delo prevzeli vsi udeležniki shoda ali vsaj večina. Bili pa so vsi »ex Gr¬ dine Levi«. A zgodovinski glas imamo le o par izdelkih. Da je Narat sestavljal slovar, to je baš težišče moje razprave. Brezdvomno pa je tudi, da ga je Jaklin sestavljal; »Jaklin hat ein deutsch-wendisches Lexicon nach Schellers deutschem Theil fertig«, je pisal Kopitar Zupanu 1. 1811. Da je Modri¬ njak sam prevzel kak del slovarja, o tem spričo njegovega pisma ne bomo dvomili. Seveda je zelo verjetno, da so poedinci vsled razdru- ženja vse delo opustili, a mogoče je tudi, da so se ga lotili drugi, taki, ki niso bili pri onem prvem sestanku. 1 — Da končno niti poedinci s svojim delom niso uspeli, to bomo laže razumeli, ako se ozremo še po sličnih isto¬ dobnih podjetjih drugod. V prvih letih 19. veka se je snovalo več velikih slo¬ vanskih slovarjev, a vsi sestavljatelji niso tako uspeli kakor 1 Modrinjak piše, da so se sestanka pri Sv. Urbanu udeležili samo možje »ex ordine Levi«, Pajek pa pravi v svojih beležkah, da so se izdelovanje slovarja » b aj e « udeležili: Go 11 w ei s, Narat, Jaklin, Cvetko. »Le od Cvetka je nekaj malega ohranil Lah.« Cvetka seveda moramo ločiti od direktne zveze z Naratom; zakaj bil je 1. 1803. jedva v drugi šoli; pač pa je mogoče, da se je lotil slovarja pozneje, recimo vsled izpodbude Primčeve (Lah, o katerem govori Pajek, je gotovo Anton Lah, kot župnik v Lembahu naslednik Cvetku). Primerjaj pa »Primerjalni slovar slovanskih jezikov«, ki se omenja pri Naratovem vrstniku Al. Pergerju (Glaser II. 173j. — 16 Poljak Linde, ki ga je držala moč visoke »žlahte«, grofa Osolinjskega in kneza Čartorijskega. 1 2 Dobrovski je 1. 1802. spravil na svetlo prvi del nemško-češkega slovarja; drugi del je izdal Hanka šele 1. 1821, izjavljajoč v predgovoru: »Die beiden verflossenen Jahrzehnte waren zu sturmisch, der verehrte Griinder und Verfasser dieses Worterbuches (Do¬ bro vsky) zu iiberhauft, als dafi der allgemeine Wunsch hatte befriedigt werden konnen, zumal die Arbeit, die fast un- moglich ist einem einzigen in ihrem ganzen Umfange kaum in einem ganzen Leben zu beendigen, so unzahlbare Schwierig- keiten darbietet«. Vodnik je svoj slovar dodelal — 2 meseca pred Naratovo smrtjo je Laibacher Wochenblatt že prinesel o njem »eine vorlaufige Nachricht« — a ni mogel z njim na dan, ker je vso javnost zavzemal napoleonski vojnik. Hrum časov je pač tudi zamoril plod, ki ga je zametnila Naratova .»akademija«. Duševni sin Jaklina samega, Stanko Vraz, je to istjno lepo izrazil v posvetilu svojih »Gusala i tambure«, češ: »Zazvuči bojna trublja po poljih naših, razleže se grom bojnih topova po nebu slavjanskom, i glas smernih vaših (sc. Jaklina in tovarišev) pesama izgubi se u žamoru tom«, mi pa dodajemo: ne samo glas pesmi, tudi beseda slovarja. Obzorje in spremo Narata in njegovih drugov nam poleg Kopitarjeve opombe o Schellerju 3 kažejo Modrinjakove 1 Gl. niže! — Stullija je podprla cesarska naklonjenost, a Voltiču je slovar založil baron Carnea Steffaneo. 2 Verjetno je namreč, da so si prijatelji že 1. 1803. vzeli Schellerja za podlago. (Kopitarjeva opomba o Schellerju je zgoraj sub h.) Imanuel Ivan Gerhard Scheller, leksikograf in slovničar, rojen L 173C. v kraju »Ihlow bei Dahme« (v brandenburški marki južno od Berolinaj, umrl 1803 v Briegu. Nas tu zanima nemško-latinski del njegovih slovarjev. L. 1783. je izdal v Lipsku »Ausfuhrliches und moglichst vollstSndiges deutsch- lateinisches Lexicon oder \VOrterbuch zur Obung in der lateinisehen 17 — besede: »Als Hiilfsquellen beniitzten wir verschiedene slavische Grammatiken und Lexica — polnische, bohmische, kroatische und sogar — russische« S tem preidemo k sledečemu po¬ glavju. Sprache« (drugi natis 1. 1789, tretji 1. 1804/5). 8°; drugi natis inia 2840 polstranskili stolpcev. L. 1792. pa je v istem Lipsku izdal (Lateinisch-deutsches und) Deutsch-Iateinisches I-Iandlexicon vornehmlich fiir Schuler. Zweiter oder deutsch-lateinischer Theil (drugi natis 1796). 8°, drugi natis ima 1832 polstranskili stolpcev. Ali si je Jaklin vzel za zgled oni večji slovar, ali tega manjšega, ni znano; verjetno je prvo. Tudi Vodnik je rabil Schellerjev slovar. »Da (Vodnik) an dem deutsch - slovenischen Theile (svojega slovarja) arbeitete, nahm er sich Adelungs grofies Wi5rterbuch und zur Vergleichung das Schel- lersche zum Leitfaden«. (Laibacher Wochenblatt 1806, XXV.—XXVI). Schellerjev veliki slovar je bil v oni dobi pač najobširnejše delo na tem polju (»Mich diinkt, dafi mein Worterbuch ziemlicli das vollstandigste unter den bisherigen sein werde«, pravi Scheller sam v uvodu). Ne smem opustiti, da bi tu ne omenil nekaterih misli iz Scheller- jevih predgovorov. Na str. X.—XI. predgovora velikemu nemško-latin- skemu slovarju čitam: »Es ist traurig, dafi unsere Schuler (auch oft Lehrer) so wenig deutsch 'lernen. Ich ziele hiermit nicht sowohl auf die Orthographie (in der heutiges Tages jeder ktinstelt und an der jeder zum Ritter werden will), . . . sondern vielmehr darauf, dafi man so wenig deutsche Ausdriicke recht versteht, folglich in seiner Sprache Fremdling ist. Unsere Kinder lernen, sobald sie laufen kbnnen, viel Latein, Fran- zosisch etc. (vvenigstens milssen sie es lernen); ans Deutsche denkt niemand; das, denkt man, wird sich von selbst lernen. Und dann sollen diese undeutschen Deutsche eine Menge deutscher sogenannter Exercitia (worin sie das zelmte mal nicht verstehen) ins Lateinische und Fran- zbsische ubersetzen. Welche UnmSglichkeit! Man tadelt die, die im Zimmer pflugen, saen, diingen, schiffen, fechten etc. Man sage mir, ob jenes nicht fast eben dasselbe sei?« Slično v predgovoru ročnemu slovarju: »Es ist Unsinn, etwas in eine fremde Sprache zu ubersetzen, was man in seiner eigenen nicht versteht.« 2 18 § 4 . Tolmačenje Naratovega razvoja. a) Dogoše, rodno selo Naratovo, spadajo med tiste vasi hoške župnije, ki so leta 1785. dobile lastno lokalijo Sv. Ni¬ kolaja ter jo imele do 1. 1793., torej baš v dobi, ko je bil Narat goden za ljudsko-šolski pouk. Prvi in edini kurat Sv. Nikolaja je bil Ignacij Mrva, Kranjec po rodu (»Carniolus Moreitschensis«), vrstnik Pohlinovemu pesniku in pospeše- vatelju šolstva Jos. Miheliču, a o tem-le vemo, kako je v Radečah pri Zidanem mostu brezplačno dečke pripravljal za srednje šole. 1 b) Narat dijak v Mariboru (1791 — 1796?) Mariborska cerkev je takrat slovenščini dala glas. Mesto je imelo svojega »slovenskega kaplana«: od 1.1745. je ob nedeljah in praznikih opravljal slovensko božjo službo pri podružnici Sv. Urha pred Graškimi vrati. Izza 1. 1775. je bil »cooperator slavonicus« pri Sv. Urhu Josip Frauenberger. Ko pa je cesar Jožefih 1. 1786. ustanovil posebno predmestno »slovensko« župnijo, ji ni odkazal cerkve Sv. Urha, marveč cerkev dve leti prej ukinjenega kapucinskega samostana 2 1 Orožen, Das Bisthum etc. I. 293. — Slekovec, Odlični Kranjci, 52. — O Miheliču sem pisal v »Izvestjih Muzejskega društva za Kranjsko XIV.« (1904), str. 17. 2 Mariborski kapucini, ki so poldrugi vek prebili v Graškem pred¬ mestju, ko je Jožef II. 1876 razpustil njih konvent, so imeli v svoji sredi tudi slavista, patra Bernarda; njegov rokopisni slovar iz 1. 1760. je imel naslov »Dictionarium germanico-slavonicum tam antiqua quam nova usu recepta demonstrans, nec non alphabetum vetus glagoliticum a Cirillo et Methudio inventum«. Ta rokopis je imel pozneje Caf (Puff, Marburg in Steiermark, seine Umgebung, Bewohner und Geschichte I. 105. Tudi v »Marburger Taschenbuch I. 86—87). 19 — (sedanjo frančiškansko cerkev) in je tu postal prvi župnik baš slovenski pridigar Frauenberger (do 1793). 1 Tudi jezuiti so imeli slovensko nalogo. Ko so se 1. 1757. nastanili v Mariboru, je metropolit salcburški določil, da morata izmed njih vedno najmanj dva biti zmožna sloven¬ skega jezika. Po ukinitvi reda (1773) je ostalo sedem ex- jezuitov v Mariboru: »Sie wohnten in verschiedenen Hausern der Stadt, hielten in der Aloisikirche den Frtihgottesdienst mit slovenischer Predigt . . .«' 2 Ukinitev jezuitskega reda je bila znak bistveno izpre- menjenega državnega življenja. Jožefinska uprava, ki je di¬ rektno pred vsem uvaževala le nemščino, je indirektno zbu¬ dila življenje tudi v drugih jezikih. Že 1. 1780. je najti prvi sled oficijelnega razmotrivanja, ali bi ne bilo dobro pouk slovenščine uvesti na graškem vseučilišču. 3 Poročevalec v šolskih stvareh pri »notranje-avstrijskem guberniju« v Gradcu, ki je obsegal tudi Kranjsko, je bil gubernijalni tajnik grof Edling (gubernijalni tajnik v Gradcu pač izza 1. 1788), prijatelj Kumerdejev, tisti mož, ki si je za 1 Tega »slovenskega« pridigarja nahajam v nekaki posebni zvezi z Naratom. Bil je še slovenski župnik v Mariboru, ko je Narat pohajal prve gimnazijske razrede; za njegovih poznejših gimnazijskih, filozof¬ skih in bogoslovskih let je bil nadžupnik v Naratovem zavičaju, v Hočah (do 1801), a ko se je vršil sestanek pri Sv. Urbanu, je bil nadžupnik ptujski. »Živeč vedno bolj zase bil je v svojem poklicu vseskozi vesten in natančen. V družbe ni rad zahajal, zato pa se je toliko rajši bavil s šolstvom; odgoja mladine, kateri je bil vedno iskren prijatelj, bila mu je najprijetnejša zabava« (Slekovec, Škofija in nadduhovnija v Ptuju 167—168). 2 Orožen, Das Bisthum etc. I. 13 — 14. — Slovenca sta takrat gotovo bila p. Blaž Spalatnik (Zaplatnik? Zaplotnik?) in p. Ivan Lazič (Lasič?). Slovenec; je bil brezdvomno tudi p. Juri Gajšek, ki je kot ex-jezuit učil na humaniteti od 1784—1792,"torej še tudi takrat, ko je Narat bil v prvi šoli (Matjašič, Fest-Programm, 108). 3 Krones, Geschichte der Karl Franzens-Universitat in Graz, 105. 2 * — 20 — šolstvo na Kranjskem, osobito v slovenskem smislu pridobil toliko zaslug. 1 Dne II. junija 1792 je inspiciral osebno mari¬ borsko gimnazijo in prisostvoval izpitom. In grof Edling je imel za ravnatelja mariborski gimna¬ ziji vnetega prijatelja šole, mestnega župnika Andreja Kaučiča (ravnatelj od 1785—1794). Zanimiv, toda po svojih vzrokih in virih še nepojasnjen je dogodek pri šolski svečanosti ob koncu šolskega leta 1790/91: učenec Josip Emenc govori o prednostih in koristi slovenskega jezika! In tri leta pozneje se je določilo 20 šti¬ pendij po 15 fl. iz verskega zaklada za one učence mari¬ borske gimnazije, ki bi se zasebno osobito marljivo učili slovenščine ter tako postali sposobnejši za dušno pastirstvo. V to svrho se je odredil za vsako leto pismen izpit iz slo¬ venščine, ki ga je imel do 1. 1804. vedno mestni župnik Andrej Kaučič. 2 Ko se je na tem zavodu tako-le uvaževala slovenščina, je bil njega učenec tudi — Ivan Narat. Skoro izključeno je, da bi se slovenskih izpitov ne bil udeležil »primus prae- mifer«. Baš tista leta, ko je Narat pohajal gimnazijo, je bil profesor humanitete Juri Oblak, Kranjec, rodom iz Cirkna (v Mariboru od 1793 — 1798), 3 posveten svečenik. Po tem takem ni dvoma, da je mogel Narat že v Mari¬ boru spočeti slovensko »mišljenje in čutenje«. 1 Apih, Zgodovina narodne šole na Slovenskem (Letopis Mat. Slov., 1894, 30 sl.). — Nekako istodobno z njim je prišel na Štajersko (za okrajnega šolskega komisarja v celjskem okrožju) njegov slovenski prijatelj Kumerdej. 2 Glej »Časopis« I. str. 130 — 131. 3 V šolskem letu 1793 je bil suplent gramatikalnih predmetov na gimnaziji v Gradcu, 1794 suplent v Mariboru, potem profesor istotam do 1798, tega leta prestavljen v Gradec, umrl 11. marca 1803, 46 let star- (Peinlich, Gesch. des Gvmn. in Graz; Matjašič, Fest-Programm, 109). — 21 — Ko je Narat študiral v Gradcu, cesarja Jožefa II. sicer davno ni bilo več med živimi, a duh časa, ki ga je on hotel pokazati v uredbi konkretnih prilik, še ni zamrl. Univerza graška je bila še vsa jožefinska; delovali so na njej možje, ki jih je jožefinska prosvetljenost dvignila na odlična mesta. Tako je v »filozofiji« (današnji sedmi in osmi šoli) pre¬ daval modroslovje profesor Ivan Nep. Wolf,' ki je bil 1. 1774. spoznan primernim, da zameni jezuitske učne sile, a mate¬ matiko Fran Ješovskj, ki je bil 1. 1786. namenjen profesorjem praktičnega prirodopisja v generalnem semenišču.- Takisto so na teologiji učili znameniti jožefinci; dogma¬ tiko je tradiral (izza šolskega leta 1800) Ivan Tretter, ki je učil v Gradcu že za generalnega semenišča, moralko Josip Jiistel iz Ljutomeric na Češkem, ki je prišel v Gradec 1790 s praškega generalnega semenišča, »ein kenntnisreicher und aufgeklarter Mann« 3 — znan kot pospeševatelj stolice slo¬ venskega jezika v Gradcu 1812 — osobito pa je poudariti Frana Gmeinerja, cerkvenega zgodovinarja, odločnega jožefinca, ki je na Narata mogel tem bolje vplivati, ker mu je bil ožji rojak. 4 V takem duhu je Narat dovršil svoje študije v Gradcu. Ni dvoma, da je bil jožefinec tudi on — do škofa Zanger- leja in Slomška, ki sta na Štajerskem zatrla jožefinski duh, je bilo še daleč. * Kočevar po rodu, gojenec ljubljanskih šol. 2 Verozakon takrat še ni bil učni predmet filozofije, a »akademski propovednik« je bil izza 1. 1792. Jakob Hussik, župnik v Mooskirchenu. 3 Krones, Geschichte der Karl Franzens-Universitiit in Graz 487. Bil je tudi častni član kranjske kmetijske družbe (1815). Celi po rodu? 4 Rojen 1. 1752. v Studenicah na pristavi, lastnini studeniških do- minikank (Macun, Knjiž. zgod. 54). Gmeiner in pa jurist Neupauer (Mari¬ borčan po rodu) sta bila »litdhirno najbolj delavna profesorja jožefinske dobe graškega vseučilišča in sta kot odločna jožefinca nastopala z be¬ sedo in peresom«. (Krones, op. cit. 469). 22 Z Naratom zajedno so bogoslovje v Gradcu študirali Središčana Polanec in Modrinjak in Ptujčan Fran Gruber, prva dva posvečena eno leto pred njim, zadnji eno leto za njim. Modrinjak je Vrazu »Slobodan um«, a Modrinjak ime¬ nuje Narata izrecno svojega prijatelja: luč, v kateri nam stoji Modrinjak, nam razsvitlja tudi značaj Naratov. Isti Vraz imenuje Mih. Jaklina Naratu »pobratima i druga«, a Jaklin je začel svoje bogoslovne študije še v jože- finskem generalnem semenišču. Bila je to sploh doba, ko je baš razcvetel plod Jože¬ fovih cerkvenih uredeb. 1 — A ti učenci jožefinizma s svojim delom že segajo v čase, ki jim je romantika dala svojo bojo. Ali nam zadnja, zlasti graška doba Naratovega razvoja kaže katero točko, kjer bi mogli iskati vpliv na njegovo slovenstvo? 3 Zametki idej leže sicer v duhu časa, a konkretnejšo obliko jim dajo običajno šele ali poedine jake osebnosti ali ožji prijateljski krogi. Za Slovence je očividno bil pomemben »kružok«, ki se je zadnja leta 18. veka sestajal v mali pritlični hiši gospe Wastlnove na oglu Eggenberške in Anine ceste v Gradcu. Pod nje krovom so se zbirali vsak večer mladi ljudje, štu¬ denti, vse prijatelji in znanci domačega sina Ignacija Henrika Wastlna ter se svobodno razgovarjali o velikih dogodkih osobito na Francoskem, o Kantovi filozofiji in naravnem pravu »brez predpisanega komentarja«, o najnovejših pojavih 1 Župnik je v Mariboru Naratu bil jožefinec Kavčič; o njem gl. lanjski »Časopis« str. 130—131 ; istotam omenjeni Čebul je bil v Mariboru katehet, ko je bil Narat že bogoslovec; v bližini mariborski je takrat deloval še eden izmed tistili mož, ki jim je sekovski škof 1. 1787. radi tobože nepravovernih odgovorov pri izpitih vzkratil posvečenje, namreč Ivan Krničnik (od 1799—-1802 kurat pri Mariji v Puščavi, od 1802 — 1825 v Selnici). 2 Stari zakon je Naratu v bogoslovju tolmačil bosonogi avguštinec p. A corde Jesu, Severin Dvorzak, novi zakon pa dominikanec Gundi- slav Dernošnik. Kakšna rojaka? — 23 — literature in politike, vmes pa tudi peli — njih »mati«, gospa Wastlnova, jih ni služila v krepilo le s »slovensko perutnino«, marveč je znala, prosvetljena kakor je bila, tudi sama sar¬ kastično izpregovoriti o takratnem svetu, osobito i o politiki, saj je imela spominov iz časov Marije Terezije in Jožefa II . 1 2 Izvečine so bili študentje, prisedniki tega »revolu¬ cionarnega kružka«, Slovenci po rodu, vsaj iz Malega Sta- jerja doma. Bil je med njimi Konjičan Navršnik, tisti, ki ga je zanimanje za francosko revolucijo uneslo celo tja na nje pozoriščp, v Pariz; bil je med njimi Alojzij Perger, tisti Urbančan, ki je pozneje znamenito uplival na Danjka in njegove vrstnike, in pa očividno tudi Ignacij Zimmermann, Slovenjebistričan, Volkmerjev učenec, kije (»als Staats-und Weltmann bekannt«) bil pozneje škof labodski, pa poleg Wartingerja Gottweifi. Drugi člani kružka mi niso znani, a to vem, da so Wastl, Perger, Zimmermann bili po času rojstva najožji vrstniki Naratu, in več nego verjetno je, da je bil i on med »študenti-zarotniki« ali vsaj blizu njih . 3 Velepomembna je sigurno činjenica, daje bil Naratu vrstnik Stefan Modrinjak, gojenec hrvatskih učilišč. Kar je Miklošič o samem sebi izpovedal, češ: »V Varaždinu neje bilo narod¬ nega buditelja; no raba slavenščine v školi učila me je, da sem slavenski jezik v školi in življenju više ceniti znal, nego je to pri fantih biti moglo, ki so prihajali iz nemških škol v gimnazijo«, to pač smemo prenesti tudi na Modrinjaka in njegovo razmerje do Narata. 1 To nam poroča vnuk gospe Wastlnove, Hofrichter v »Lebens- bilder aus der Vergangenheit« (Graz, 1863), str. 37. —39. (in 46.—47). Poročilo je jako važno in zanimivo, ker nam kaže, kako je francoski prevrat zrevolucioniral tudi slovensko mladež; zato ga v dodatku pona¬ tisnem v nadaljnje izsledovanje. 2 Wastlje bil rojen 1. 1775. ter je, dovršivši filozofijo, vstopil 1. 1776. za akcesista pri stanovskem knjigovodstvu v Gradcu. (L. 1800. je njegova mati, vdova po blagajniškem činovniku, bila pač že mrtva; zakaj tedaj — 24 — Od druge strani pa je po vsej priliki Harman, Kranjec po rodu, prinesel tja na sever tudi glas o Vodniku, njegovi Pratiki in Novicah. In še trikrat so se vršili Kavčičevi slo¬ venski izpiti na gimnaziji, ko je Narat že kaplanoval v Mariboru. * * * »Als Hulfsquellen beniitzten wir verschiedene slawische Grammatiken und Lexica —• polniš c h e, bohmische, kroatische und —• sogar russische«, nam zatrjuje Modri¬ njak. Od kod in kako so poznali hrvatske slovnice in slo¬ varje, tega ni treba razkladati; druga pa je s poljskimi, češkimi in ruskimi knjigami. Usoda Poljske, ruska vojska na poti v Italijo, češki jezikoslovni preporod —■ to troje je brez sumnje delovalo tudi na Narata, Modrinjaka in prijatelje . * 1 Bila je sploh to doba, ko so na raznih krajih slovan- je stanoval v Elisabethg. 106). Perger rojen 1776, Zimmermann 1. 1777, a Narat tudi 1777 in Modrinjak 1774, Gottweifi pa 1779. 0 Wastlnu in Zimmermannu poroča Wurzbach: »Mit lgnaz Zim¬ mermann, dem spSteren Fiirstbischof, verband ihn (sc. Wastlna) innige Freundschaft, er stand mit ihm als seinem eliemaligen Schulkameraden und Jugendfreund, im vertrautesten perstinlichen und schriftlichen Ver- kelir«. A Hofrichter (op. cit.) str. 31.: »Zimmermann gehorte ^ls Študent einem Kreise an, von dem schon die Rede \var (misli gotovo na str. 9.) und aus welchem ttichtige Manner fiir Staat und Wissenschaft hervor- gingen«. A na oni str. 9.: (\Vartinger und Gottvveifi) gehorten einem Kreise an, von dem spater die Rede sein soli (str. 37!). Josef Wartinger verliefi ihn, eben in Marburg seine Bestimmung suchend, zuerst, aber er galt in selbem als der eifrigste Vertheidiger der Menschenrechte, wie er auch spiiter noch oft in vertrauten Kreisen sich bitter gegen pliysische und psychische Tyrannei aussprach«. Wartinger je prišel v Maribor 1. 1802, a Gottvveifi 1803. 1 O Modrinjakovem slovanskem obzorju nam svedoči njegova pesem »Božica Slovenka« (natisnjena v Zborniku Matice Slovenske 1904, str. 237-239). O početkih zanimanja za Ruse v dobi okoli 1800 gl. Popotnika 1902, 173. Kako je pozneje zmagoslavje rusko (1812) navduševalo na pr. Jarnika, nam kažejo njegova pisma (Jagič, Neue Briefe). 25 skega sveta klili slovarji; Vodnik, Stulli (1801), Voltič (1803), Dobrovskv (1802), in Linde (1807), so tega priče. 1 Naj tu dodam Se par poročil: dr. Jos. Muršec (r. 1807 v Bišu v Slov. goricah) piše v svoji rokopisni avtobiografiji: »5 let starega so me mati poslali k županu, očetu Simerlu po vojake, ktere bi imeli prenočiti, da bi jih domo privedel. (Oča pa so morali z vozom po vojaško spravo.) Smehlaje in muzaje stopa 12 ruskih vojakih za menoj — svojim veli¬ kanskim vodjom. Prišedši ž njimi k plitvemu potokecu ga bos prebredem, vojaki pa so prek in še noter skakali in se radostno smejali ... Že dijak, sem onih dvanajstero Rusov nekikrat omenil; oča so pristavili: »Z Moskoviti smo lehko govorili.« Nadalje nam pripoveduje Radoslav Razlag (Zora, jugoslavenski zabavnik 1852, 135) o Kolomanu Kvasu (rojenem 1790): »Prvo ga pro- budi slučaj, da se godine 1807 sastane s ruskimi Stajersku prolazečimi vojaci, s kojimi se podobro sporazumi naš narod«. 1 Izmed slovanskih slovarjev, ki so se snovali v začetku 19. veka, sega kranjski primeroma jako daleč nazaj — Le Stulli je v svojih začetki starejši. Vodnikov slovarje bil nastavek Kumerdejevega truda, a Kumerdej je že 1. 1779. govoril članom »Academiae operosorum Labacensium«: Meine Herren! ... wir wollen ein Worterbuch, die Grundlage zur Sprache, mit gemeinschaftlichen Kraften verfertigen«. Potem pa se je stvar po¬ časi vlekla; prvi javni glas o Vodnikovem delu je prinesel dne 11. avg. 1802 (št. 63.) brnski list »Patriotisches Tageblatt«. Ta prva javna vest o Vodnikovem slovarju se sicer omenja, a nikjer ne nahajam nje natančnejše vsebine; zato jo hočem tu ponatisniti; glasi se namreč: An die Herren Linde und Wodnigg, in Betreff eines slawischen Worterbuchs. — Herr Linde, Bibliothekar Sr. Durchlaucht des Herrn Ftlrsten Czartorisky in Wien, gibt ein polnisches Worterbuch nach Adelung heraus, und nimmt dabei vergleichende Riicksicht auf alle slavischen Sprachen. Die bislierigen Bemiihungen des Hern Linde er- hielten den ungetheilten Beifall der Gelehrten, und wurden auch in die Jenaer Literaturzeitung mit Auszeichnung aufgenommen. In Laybach lebt ein Leksikograph der krainerischen Sprache (auch eines slavischen Dialekts!) der aber seine Arbeit noch unter der Hand hat. Er ist Professor der Poetik und heifit: Valentin \Vodnigg. Da Herr Linde alle slavischen Sprachen vergleicht: so kommt nun auch die krainerische an die Reihe. Gewifi wird und mufi Herr Linde wtinschen, etwas Wahres und Richtiges von dieser Spx-ache zu vvissen. Alles, was bisher dartiber ist gesclirieben worden, ist fehler- haft; — auch wiirde ihm wohl schvverlich jemand bessere Auskunft geben kOnnen, tiber alles, was er nur hierinfalls \viinschen konnte, als dies Herr Wodnigg wirklich zuthun imstande ist. — — 26 — To pa sedaj lahko trdimo: pred dobrimi 100 leti so naši jezikoslovci v Ljubljani (Kumerdej, Japelj, Vodnik), v Nun vveifl ich von guter Hand, dafi sich Herr Wodnigg niclit nur gern zu aller Hilfeleistung herbeilassen wiirde, sondern dies thun zu konnen sogar wunscht; indem ilirn diese seine Muttersprache am Herzen liegt, und er dartiber nicht gern etwas Falsches, besonders in einem beifallswiirdigen Werke, ausgebreitet vviifite. Im Namen dieses Zweiges der Literatur wtinsche ich daher, dafi diese beiden vviirdigen Manner sich in Riicksicht dieses Gegenstandes- einander nilherten, und sich dariiber in Korrespondenz setzten. Ich \viirde selbst diese literarische Bekanntschaft in Wien eingeleitet haben; allein da mir die Adresse des Herrn fiirstlichen Bibliothekars Linde nicht bekannt ist, ich auch zu wenig Mufie habe, ihn aufzusuchen: so bitte ich ihn hier Offentlich, entweder unmittelbar an Herrn Prof. Wod- nigg in Laibach zu schreiben, oder seine Adresse an das patr. Tage- blatt gefalligst einzusenden. Wicn den 7. Julii 1802. G. Nato je Linde v istem časopisu z dne 30. oktobra 1802 (št. 86.) objavil svojo »Antwort auf die an mich und Herrn Wodnigg geschehene Aufforderung: Freundschaftliche Hiilfe kann einem, besonders da, wo man ihrer recht dringend bedarf, nicht anders als sehr ervviinscht kommen. Ich eile daher, Umen meine Adresse mitzutheilen, indem ich bemerke, dafi, ob ich mich gleich der thatigsten und huldreichsten Unterstiitzung Sr. Durchlaucht des Herrn Fiirsten Czartoryski erfreue, ich gleichvvohl nicht fiirstlich Czartoryskischer, sondern graflich Ossolynskischer Bi- bliothekar in Wien bin, und dafi mir unter diesem Titel jedes Schreiben sicher zukommen wird. Wien den 18 ten August 1802. M. Samuel Gottlieb Linde graflich Ossolinskyscher Bibliothekar, der gelehrten Gesellschaft in Warschau Mitglied. Ali se je korespondenca začela, mi ni znano. Med svojimi viri navaja Linde za »kranjsko narečje« : Bohoriča in Pohlina, za »windijsko narečje«: Migiserjev »Diet. 4 linguarum« (1744), celovško gramatiko iz 1. 1758, Zelenkovo slovnico in Gutsmanovo (1799). Kranjsko narečje imenuje »dijalekt, ki ga govore v Kranjski, malo različen od sosednega vindijskega«, a vindijski mu je »dialekt v Stiriji itd., bližnji sosed kranjskega, zato čestokrat od njega nerazličen«. Ta ločitev »kranjskega« in »slovenskega« jezika ni vsaj v duhu poznejšega Vodnika. Že prihodnje leto (1803) piše Linde radi Megiserja Japeljnu v Celovec (Ljublj. Zvon 1886, 125 — 126). 27 — Celovcu (Japelj) in na Štajerskem (Narat in tovariši) že ra¬ bili onodobno jezikoslovno literaturo drugih Slovanov. Bili so Slovenci, ker so vedeli, da so Slovani . * 1 * * * Prvi zvezek Lindejevega slovarja je izšel sicer šele 1. 1807, a delal ga je Linde že davno prej; v predgovoru čitamo, da je slovnik začel že v Lipsku, malo ga nadaljeval v Varšavi, a da se ga je na novo lotil, ko je koncem 1. 1794. prišel v hišo grofa Osolinjskega za knjižničarja — Osolinjski mu je pri delu bil to, kar Cojz Vodniku. — Dobrovski je začel svoj slovar 1. 1798, Stulli je svojega izdelal v dobi od 1760—1782 (tiskan 1801—1810). 1 Katere poljske, češke in ruske knjige so rabili Narat in tova¬ riši, o tem moremo le v obče govoriti, oziraje se na takratno jeziko¬ slovno literaturo drugih Slovanov in pa na znani zgled Kumerdejev, Japeljnov in Vodnikov. Kumerdej je rabil: za poljščino Ivana Monete »Enchiridion Polonicum« (1774), Gregorii Cnassii »Thesaurum Latino-Polono-Germa- nicum« (1780), Mihaela Abrahama Trotza »Nouveau Dictionaire Framjois- Allemand et Polonois« (I — IV, 1771); — za češčino: Konstancijevo češko slovnico (1705),. slovnico iz 1. 1739., Maks. Šimka »Priročno knjigo za učitelja češke literature (1785) in »Dictionarium von dreyen Sprachen« (1722); — za ruščino: Lomonosovo slovnico (1764), »Anfangsgriinde der russischen Sprache, dem Weiftmanischen Teutsch-lateinischen und rus- rischen Lexikon beigebunden (1731), Jakoba Roddeja slovnico in slovar (1773, oz. 1784), Svjetsko školo od Le Nobla (Svjetskaja škola, Le Noble, 1761). [Ta dela so navedena v njegovem rokopisu »Versuch Einer Historisch-kritischen Krainisch-Slavisclien Grammatik. 1791«, v ljublj. licejski knjižnici Mscr 347j. Japelj je rabil poleg mnogih slovarjev: za poljščino slovnico J. L. K. Bina (1790), Aleksandra Adamoviča in Ivana Monete (v priredbi Vogelovi); — za češčino slovnico in slovar Karla Ignacija Thama (1801, oz. 1799), Pohlovo »BOhmische Sprachkunst« (1776); — za ruščino Lomo- nosova, Roddeja. (Po rokopisu »Slavische Sprachlehre« 1807, v ljublj. lic. knjižnici.) Vodniku so služili poleg hrvatskih (Jambrešiča, Belostenca, Della- belle, Stullija) Trotz, Tliam, Tomsa, Dobrovsky, Rodde, Haym, 1. 1704 v Moskvi tiskani »Dietionnarium trilingue (Laibacher "VVochenblatt, 1806, XXV—XXVI.) Kumerdej, Japelj, (Linhart) in Vodnik so po slovanske knjige segali v bogato zakladnico knjižnice balona Cojza, ki jim je bil plemenit mecen. Ko se je Japelj preselil v Celovec, si je pač sam nabavljal slo¬ vanske knjige; to se razvidi iz pisma, ki ga je 1. 1803. pisal Poljaku — 28 — To je lik Ivana Narata, stoječ med »reprezentanti duha slavenskog od prošaste dobe«, ki jih slavi Stanko Vraz. Izraziteje se nam odraža brezdvomno s splošnega ozadja, ki ga je očrtal pevec cerovski; ipak je še mnogo nejasnega na njem in mnogo negotovega. Nadaljnja izsledovanja bodo morebiti kdaj dotirala, kar je tu še nedognano, potrdila, o čemer tu samo ugibljemo, in tudi popravila, kar trdimo. Dodatek. Zgoraj omenjeni »kružok revolucionarnih študentov« nam opisuje Hofrichter tako-le: An der alten Eggenbergerstrafie in Graz,. wo sich diese in die neue Annastrafie mtindet, steht noch ein kleines unansehnliches Hanschen (sogar ebenerdig nur), und nimmt sich gegen die Prachtbauten dieser neuen Welt in nSchster Nahe gar sonderbar aus. Dasselbe gehOrte in den letzten Jahren des vorigen Jahrhunderts der Grofimutter des Schreibers dieser Zeilen (sc. gospe Ceciliji Wastlnovi), die von einer kleinen Pension und dem Ertrage des Gartchens dabei lebte. Unter ihrem Schutze versammelten sich damals darin oftjunge Leute, die sicli urspriinglich ihrem Soline, der spiiter in der literarischen Welt eine Rolle spielte (I. H. Wastl) anschlossen, besprachen dort die Tages- ereignisse, die Erscheinungen in der Literatur usw. | und waren oft sehr guter Laune, wie es die Jugend und Freiheit mit sich bringt. Dafi aus diesem Kreise spaterselbst Manner von hohem (innernund aufiern) Wertlie hervor- gingen, ware nur zu erwahnen, weil alle vielstockigen Hauser der neuen Plauptstrafie zusammen, jetzt vielleicht nicht solche Manner zahlen! Hatten die Herren »Mafiregler« der damaligen Zeit gevvufit, dafi sich da allabendlich »Studenten« versammeln, die grofien Begebenheiten der Zeit (besonders den Gang der Revolution in Frankreich) erzahlen, iiber Kanfsche Philosophie und Naturreclit oline vorgeschriebenen Com- mentar verhandeln, die neuesten Erscheinungen der Literatur und Politik des In- und Auslandes frei bespreclien u. s. w. — ja zeitweise sogar Trink- und andere Lieder ertbnen lassen — waren diese Bestellungen »im Garten« wohl eingestellt oder sie selbst Alle bald sammt und Lindeju; prosi namreč Lindeja, naj ga posluži z lužiško-srbsko in slovaško slovnico, »die ich zu Wien nicht zu kaufen bekam« (Ljublj. Zvon 1886, 126). Kdo bi bil na Štajerskem tak mecen, ki bi Naratu in prijateljem oskrboval slovanske knjige? Ne poznamo ga. — 29 — sonders unsichtbar geworden, und hatten ihre Bestimmung in entfernten Regimentern oder beim Fuhnvesen (ein schon damals beliebtes Aus- kunftsmittel fiir solclie Falle) gefunden — wie es bekanntlich so vielen unvorsichtigen jungen Leuten erging — statt sie spater Alle zu h o h e n E h r e n kamen oder durch i n n e r n W e r t h und s t i 11 e s Wirken glanzten. Unter diesem jungen Volke herrschte oft die heiterste Laune, besonders »wenn etwas vom Hause«' kam (die meisten waren aus Unter- steier zu Hause), wie im Wissen lierrschte im Genieften danil ein Com- munismus, und wenn die Eltern des Einen oder Andern was schickten (ein alter Studentenbrauch) wurde Commers gehalten, statt philosofirt oder disputirt. Hatten Herr von Thugut und seine Helfershelfer davon ge\vufit, sie wurden darin den Untergang der Osterreichischen Monarchie gewittert und dieser Unterhaltung »im Garten« bald den Garaus gemacht haben — Groftmtitterchen aber sclilolS die Balken, bereitete »die win- dischen Vogel« zu und ivechselte fleifiig die Flaschen, ohne im Singen ein staatsgefahrliches Symptom zu tinden, erntete aber auch die An- erkennung dafiir, dafi ihr dies »junge Volke«, wie sie es stets nannte, Mann fiir Mann bis zum letzten Augenblicke in Liebe und Verehrung ergeben war. Die meisten dieser Studenten waren Slovenen (wenigstens aus den »untern Gegenden« zu Hause), vertrugen sich aber ganz gut mit iliren deutschen Kollegen , . Nato podaja sliko Kopertina Navršnika in Alojzija Pergerja, ki sta bila oba v krogu »na vrtu«. Nastanek in prvo izdanje Murkovih jezikoslovnih del. ( 1829 - 1833 .) Še žive, ki so ga poznali, hoškega dekana Antona Murka! Ko je na starega leta dan 1871 umrl, so se pač spomnili, da je bil to nekdaj »scriptor slovenicus« — nekdaj! Zakaj skoro 30 let mu je praznovalo pero in 40 let je do njegove smrti poteklo, odkar je zašumelo prvič njegovo ime po slovenskem gaju. Vsi, ko so dovršili srednjo šolo, vedo, da je Murko v Prešernovih (Vrazovih) časih) v tridesetih letih minulega veka 1 Prevod slovenskega izraza: »z doma!« - 30 — spisal slovnico in slovar, oboje epohalno v zgodovini sloven¬ skega jezika. Vprašam: »Kdaj jih je izdal? Kak jim je naslov?« Odgovor: »1832 oz. 1833. Natančni naslov je najti v literarno¬ zgodovinskih in bibliografskih spisih.« Toda žalibože se nam zmedejo letnice in naslovi, ako si jih pogledamo v »Letopisu Mat. Slov.« 1880, 239 ali v Pleteršnikovem slovarju XIV.— XV. ter jih primerjamo s podatki po drugih knjigah, na pr. v Simoničevi Bibli¬ ografiji. Skušajmo malo natančneje določiti nastanek in izdanje Murkovih jezikoslovnih del! A. Tisk in izdanje. § 1 - Poziv Ferstlnove knjigarne. V dobi, za kojo nam gre (okoli 1829), knjigar ni bil baš v zadregi, če mu je bilo treba postreči s slovensko slovnico; osobito je bila na Štajerskem na razpolago Danj- kova slovnica (1824), prodajal pa seje v Gradcu tudi Metelkov »Lehrgebaude« (1825). 1 Teže mu je bilo kupca poslužiti s slovenskim slovarjem; Pohlin je bil že davno — obsojen in jedva v trgovini do- biten; Gutsmanna je pač še 1. 1829. ponujala graška knji- 1 »Steyermarkisches Intelligenzblatt zur Gratzer Zeitung z dne 4. in 18. marca 1828 je prinesel »Literarische Anzeige ftir Freunde der slowenischen Literatur«, češ, bei Damian und Sorge, Buchhandlern in Gratz, Sporgasse Nr. 89 ist zu haben: Lehrgebaude der slowenischen Sprache . . . von Fr. Metelko . . , razen tega Potočnikove »Svete pesme« in več Zalokarjevih del. Naznanilo pravi, da je Metelkova slovnica »(ein) vortrefflich geratenes Werk, wie sich der riihmlichst bekannte Hr. Dobrovsky in einem Schreiben an den Herrn Verfasser ausdrllckt und \velches Hr. Schafarik in seiner Geschichte der slavischen Sprache und Literatur unter die besten bis jetzt erschienenen slavischen Gramraa- tiken zalilt . . .« Gutsmanova slovnica je bila baš leta 1829. šestič izdana. — 31 / garna Damian & Sorge, 1 a ta slovar se je zdel že »sehr wortarm« in slov.-nemškega dela skoraj ni bilo. Narat je utonil, Jaklinovo in Vodnikovo delo so za¬ držale časov sile, Primic je obtičal, Danjkov tobožnji izdelek še ni zagledal belega dne. Cim teže pa je bilo dobiti slovenski slovar, tem bolj se je moralo množiti povpraševanje po njem, odkar so spričo novega duha tudi vladajoči krogi začeli uvaževati slovenski jezik ter je z 1. 1823. zopet oživela stolica slovenskega jezika na graškem liceju (vseučilišču). »Častniki in uradniki so pogosto izpraševali po slovenski gramatiki in slovenskem besednjaki . . .« 2 Tej opetovano ob¬ čutni potrebi je bilo treba doskočiti. * * * Ko se torej razmere bile take, je bilo čitati v »Stever- markischem Intelligenzblattu zur Gratzer Zeitung« od pone¬ deljka, dne 1. junija 1829 sledeči poziv: Aufforderung. Die FerstPsche Buchhandlung in Gratz wunscht zu verlegen ein: Deutsch = Wendisches Wendisch = und Deutsches Taschenworterbuch, nach der Art und Weise, wie auch nach dem Umfange der Leipziger Tauchnitz’schen Taschenworterbticher von der Deutschen, Englischen und Italischen Sprache bear- beitet; mit Auffiihrung aller Wendischen Dialecte in Steyermark, Kar n ten und Krain (Innerosterreich); 1 »Steyermarkisches Intelligenzblatt zur Gratzer Zeitung« z dne 4. aprila 1829; knjigarna je prodajala ta Gutsmanov slovar iz 1. 1789., »in marmorirtes Papier steif gebunden«, za 4 fl 15 kr CM. 2 Dav. Trstenjak v »Zori« 1872, 24. - 32 — und mit zwey grammatikalischen Einleitungen (kleine Sprachlehren), fur Deutsche zum Deutsch == Wen- dischen Theile zur Erlernung der Wendischen Sprache, ftir Wen d en zum Wendisch = Deutschen Theile zur Erlernung der Deutschen Sprache, ftir welche fleifiige Bearbeitung sie einen sehr anstandigen Ehrenlohn (Honorar) biethet, wie viberhaupt sie sich zur Drucklegung von Original = Handschriften empfiehlt. Gratz im Juny 1829. Joh. Lor. Greiner, Besitzer der FerstFschen Buchhandlung. Iz poziva povzemamo: 1. Knjigarna je želela žepni, priročni slovar s slov- niškim uvodom. 2. Kakor je gotovo, da je pozivu prvi in vnanji povod bilo povpraševanje po slovenskem slovarju, 1 je vendar tiskarna hotela imeti tudi slovar in slovnico za priučenje nemškega jezika; namera, ki jo kaže poziv, sega torej čez očividno prvotni povod. 3. Knjigarna je poudarjala vsa notranjeavstrijska na¬ rečja, torej vseslovenski značaj slovarja; v tej želji smemo videti reakcijo zoper Danjka pa tudi Metelka, ki sta uva- ževala prvi le iztočno-štajersko, drugi kranjsko govorico. S tem je pa knjigarna prav za prav že a priori ustanovila črkopis — niti v danjčici niti v metelčici ni mogel pisati tisti, ki je hotel želji knjigarne ustreči ter se ozirati na vsa slovenska narečja. ! 1 Prim. zgoraj navedene besede Dav. Trstenjaka. Murko sam pravi v uvodu slovnice (VII), da se je lotil dela, »um einem bisher mehrfach fuhlbaren Bedtirfnisse abzuhelfen« ; ta trditev, ki je sicer locus communis tudi nepotrebnim knjigam, je tu verodostojna. Glej še sledečo opombo! — 33 — Kdo je tiskarni v tej zadnji stvari svetoval, tega ne vem. Vsekakor je bilo tako misel lahko spočeti spričo debat, ki so se o črkopisu vršile že izza 1. 1827. (javno v graškem »Der Aufmerksame« in ljublj. »Illyr. Blatt«). — Ta poziv je bil nekaj posebnega, novega, nekaj takega, kar bi bilo par desetletij prej v Gradcu nemogoče. Da knjigarna javno razpisuje slovenski slovar in obeta zanj »pošten honorar!« 1 Vstajali so pač novi časi in knjigarna je z njimi računala. Zajedno naj bi poziv obistinil nakano, ki jo je imela knjigarna že izza leta 1828 in ki jo razkrivajo tudi zadnje besede poziva samega, namreč, zalagati le izvirna dela. V »Steyermarkischem Intelligenzblattu« z dne 10. nov. 1828 (in pozneje parkrat) je čitati to-le naznanilo Ferstlnove knjigarne: »Nachdem Endesgenannter von nun an seine Verlagsunternehmungen nur bloft auf Originalwerke (Ma- nuscripte) ausdehnt, so empfiehlt er sich den T. H. H. Ver- fassern derselben zu deren Verlagsubernahme gegen solide und prompte Honorierung, verbunden mit sorgfaltigster Beachtung auf typographisch-elegante Ausstattung in Papier und Druck. Joh. Lor. Greiner. Iz tega splošnega načrta je spričo istinitih popraševanj potekel konkretni poziv na slovenski in nemški slovar. Inicijativa za prvi vseslovenski slovar gre torej razvoju Ferstlnove knjigarne. 2 3 1 »Es ist eine erfreuliche, und in unseren Gegenden fast neue Erscheinung, .dafi die FerstPsche Buchhandlung in Gratz, um der Nach- frage zu geniigen, die slavischen Gelehrten offentlicli zur Ausarbeitung eines W0rterbuches aufforderte«, je zatrjeval Kopitar, poročajoč o Murku (»Osterr. Beobachter« z dne 11. okt. 1832 in ,Der Aufmerksame 1 z dne 16. okt). 2 V Intelligenzblattu z dne 31. jan. 1829 je čitati sledeče »Svarilo«: Nachdem schon mehrmahls in der Untersteiermark auf meineii Namen Geldbetriige oline meinem (!) \Vissen und Wollen entlehnt wurden, so erklare ich hiemit Offentlich, dafi icli solche Betrage, die ohne einer (!) von mir eingehandig unterfertigten Anweisung an wem (!) immer aus- bezahlt rverden, nicht erstatte. Joh. Lor. Greiner, Budi-, Kunst-, Musikalien- und Papierhandler. —Tudi zgoraj podana poziva kažeta včasičudno slovnico. 3 — 34 — Poziv na sestavo slovarja in slovnice je objavljen le enkrat; iz tega smemo pač sklepati, da je bil odziv hitro za njim. »Greiner naprosi Murka, ki mu je bil znan kot z umom nadarjen mladenič, naj se loti sestave slovenske slovnice«, pripoveduje Davorin Trstenjak (Zora 1872, 24). Pa najsi je Greiner Murka naprosil, ali se je Murko sam ponudil, 1 to je verjetno, da drugih ponudeb sploh ni bilo; Danjčičarji poleg svojega načelnega naziranja o črkopisu in knjižnem jeziku pozivu niso mogli slediti, na Koroškem pa je Jarnik delal za Kleinmayerjevo knjigarno v Celovcu. (Prim. spodaj B, § 3.!) § 2 . Naznanila knjigarne o d o vrš e vanju Murkovega slovarja in slovnice. Do maja meseca 1. 1831. je Murkovo delo dotle dospelo, da je knjigarna mogla vabiti na predplato; v »Steyermarki- schem Intelligenzblattu« z dne 25. maja navedenega leta je naznanila, da izide Murkov »Slovensko-nemški ino nemško- slovenski Ročni besednik, zraven kratkega navuka za Nemce« do konca tega leta na 25—30 tiskanih polah. 2 1 Misel je ležala v potrebah in duhu onega časa. Važna je Murkova izjava v uvodu slovnice, ki sem se je taknil že v predpredzadnji opombi, ki pa jo moram tu dopolniti: »Um einem bisher mehrfacli ftihlbaren Bedtirfnisse, wenn auch nothdiirftig, abzuhelfen, habe ich aufgemuntert durch die . . . von Seite der Fr. FerstPschen Buchhandlung ergangene Aufforderung, ein . . . W8rterbuch zu schreiben angefangen . . .« Ali je Murko že prej mislil na slovar in mu je Ferstlnova ponudba le prišla prav ? Gl. § 1. v poglavju C, predzadnjo opombo! 2 Naznanilo knjigarne z dne 25. maja (ponovljeno 1. in 9. junija) 1831 se glasi: Pranumerationsanzeige von der Franz FerstPschen Buchhandlung (Joh. Lor. Greiner) in Gratz. Im Verlage dieser Buchhandlung erscheint: Slowenisch = deutsches und deutsch — slowenisches Handw8rterbuch, nebst einer kurzen slowenischen Sprachlehre ftir Deutsche. Nacb den Volkssprecharten in Steyermark, Karaten, Krain, und in den west- lichen Districten von Ungarn, bearbeitet von A. J. Murko. (25 — 30 Druck- bogen in Kleinquart zu 32 Spaltseiten stark). — Slovčnfko-nemfliki ino 35 — Dne 23. januarja 1832 (istotako dne 28. januarja in če¬ trtega februarja) je naznanil />Steyermarkisches Intelligenz- blatt zur Gratzer Zeitung« subskribentom Murkovega slo¬ varja, da je izšla slovnica na 14 polah in slovensko-nemški nemfhko-slovenlki Rčzhni beiednik, sraven kratkega navuka sa Nemze. Kakor fe flovenfhina govori na Shtajerfkem, Kor61'hkem, Krajnfkem, ino v’ saliodnih ftranili na Vogerfkem. Slofhil A. J. Murko. — Gemafi meiner Aufforderung zur Verfassung eines slowenisch-deutschen und deutsch-slowenischen WBrterbuchs fiir alle Sprecharten der vormahls inner- Osterreichischen, nun steyerisch-illyrischen Slowenen, welche ich vor zwey Jabren in den Offentlichen Blattern dieser Lander bekannt gab, erscheint nun das oben angezeigte WBrterbuch, als das erste und dermahlen einzige in diesem Sprachfache. Nachst der aufierst muhevollen Arbeit des Verfassers (denn jeder Anfang ist schwer, besonders, wenn dem Bearbeiter so weniges Material zu Gebotlie steht, wie hier der Fali war, und er meist aus seinem eigenen Sprachreichtlium zu schBpfen gezwungen istjverdankt dieses Werk sein besseres Gelingen den gtitigen Beratliungen und Unterstiitzungen des Herrn Kopitar, Custos an der k. k. Hofbibliothek zu Wien, sowie die besondere Correctheit des Werkes durch die ge- naueste Correctur; erstlich, des Verfassers selbst, dann durcli Herrn Quafi, Professor der slowenischen Sprache zu Gratz, verbiirgt wird. Uebrigens bedarf es \vobl kaum einer besonderen Ueberzeugung, dah ein šolches W5rterbuch fiir Jeden, der in den herrlichen Gebiethen der Slovenen als Priester, Beamter, Arzt, Schulmann oder als Militar, kurz in was immer fiir einem Stande wirkt und lebt, hochst nothwendig, ja geradezu unentbehrlich ist, wenn er seinem Berufe als vollkommen brauchbar entspreclien, oder docli kein Halbling in seiner Gegend seyn will. Um nun einerseits diesem Bedurfnis durch die mOglicliste Preises- billigkeit willfahrigst entgegenzukommen, anderseits aber eine dem Bedarf entsprechende Auflagezahl bestimmen zu kSnnen, erBffne ich hiermit eine Subskription mit einer diese verbiirgenden Vorausbezahlung von 1 fl CM. fiir das Exemplar, \velche Unterzeichnung und Voraus¬ bezahlung nur bis 1.July dauert. Nach Erscheinung des Werkes (bis Ende dieses Jahres) wird der Preis also berechnet: I. Fiir - die T. H. H. Subskribenten, welche schon 1 fl als Biirg- schaft fiir sichere Abnahme bezahlt haben, und sich dadurch als Unter- stiitzer dieser Unternehmung bewahrten, wird dann der Druckbogen, in Kleinquart, auf weifies Papier mit neuen Lettern gedruckt, 32 Spalt- Seiten stark, nur zu 3 kr. CM. berechnet und erhalten die T. H. H. Ab- nehmer ilire Exemplare in steifen Einbanden, gut gebunden, geliefert. 3 * — 36 — del slovarja na 25 polah; »die dritte Abtheilung: das deutsch = slovenische Worterbuch erscheint bis Ostern 1832, bis dahin auch der Subscriptionspreis dauert, \velcher nach Ostern d. J. in den bedeutend erhohten Ladenpreis tibertritt«. Po- sebe zase se je pa prodajala oeividno le slovnica. * 1 Brezdvomno je torej, da je januarja meseca 1. 1832. poleg slovnice bil tiskan tudi slovensko-nemški del slovarja; 2 II. Der Ladenpreis wird dann ftir den Bogen zu 6- 8 kr. CM. festgestellt, und die Exemplare in dem daraus entfallenden Werte un- gebunden verkauft. J o h. L o r. G r e i n e r. Auch wird bey nachstehenden Buchbindern in beygesetzten Ort- schaften Unterzeichnungen und Vorhineinbezahlungen angenommen, und zwar: in Cilli bei Geiger, in Marburg bei Ferlinz u. Geist, in Pettau bei Spritzey, in Radkersburg bei Weitzinger u. a. 1 Naznanilo v Intelligenzblattu se glasi: In der Franz FerstPschen Buchhandlung (Johann L. Greiner) in Gratz in der Herrengasse Nr. 199 ist erschienen: Von dem auf Pranumeration angekiindigten A. J. Murko’s Hand\vorterbuch der slowenisch = deutschen und deutsch = slowenischen Sprachen (M), nebst einer kurzen Sprachlehre fiir Deutsche, nach den Volkssprecharten der Slowenen in Steyermark, Karnten, Krain und Ungarns westlichen Districten. Slovčnfko-Nemlhki ... na Vogerfkim. I. die Sprachlehre, 1+ Bogen stark. II. das sloweniscli-deutsche Hand- w5rterbuch, 25 Bogen stark. Daher belieben jene T. H. H. Subscribenten, welche einen Btirgschaftsgulden bereits erlegt haben, n a c h t r a g 1 i c h fiir den Bogen drey Kreuzer CM, auf milchweiflen Velinpapier (Pracht- ausgabe) fiir den Bogen sechs Kreuzer CM., also im Ganzen nebst dem Umschlagsbogen fiir XXXX Bogen bey Abholung dieser beyden Abtheilungen in steifen Einbanden gut gebunden, zu erlegen: Fiir die ordinare Ausgabe 2 fl. — Velinpapier-Ausgabe 4 fl CM. Die dritte Abtheilung .. (gl. zgoraj v tekstu!). —Einzeln wird nungegeben: Murko’s slowenische Sprachlehre ftir Deutsche. Nach den .. . Gratz 1832 steif gebunden 1 fl. — ScliOnste Velinpapierausgabe 1 fl 45 kr. Unterricht in der slowenischen Sprache wird von dem Verfasser dieser Werke ertheilt, weshalb sicli in anfangs benannter Buchhandlung anzufragen ist. 2 Dne 27. decembra 1831 je pisal šestošolec Caf svojim roditeljem iz Gradca: »Tiste slovenske bukve, tisti Wi3rterbuch skoro je dobiti, kak je (Divjakov) Anzek Vmarburgi pri Geisti ein Rainisch srebra že plača. Toti W5rterbuch obstoji streh Biikv, no vala 3 fl 42 kr CM. Dvojne biikve se zdaj ob treh Kralah dobijo, ene pa obletencah.« (Zbornik Matice Slov., 1900, str. 181). — F. Geist je bil knjigar v Mariboru. — 37 — a gotovo pa je istotako, da do Velike noči tega leta nemško- slovenski del slovarja ni zagledal belega dne, da ga sploh ni bilo celo leto 1832., izšel je marveč še le 1. 1833. Ferstlnova knjigarna je v teh letih očividno dobila veselje za trgovino s slovenskimi knjigami. Naznanjajoč kompletno 1 Murkovo delo (oba dela slovarja in slovnico), je v »Steyermarkischem Intelligenzblattu« z dne 29. julija in 5. avgusta 1833 javila, »dah in obgenannter Buchhandlung von nun an ein moglichst v olistan digstes Lager der karntne- risch-krainerisch-steyerisch- slovenišchen Lite¬ ratur aufgestellt ist und dieses Fach der Literatur als eine besondere Gescbaftsabtbeilung mit vaterlandischer Lust und Liebe also geptiegt und erhalten wird, dah sowohl die alteren als die neueren, wie auch die neuesten Produkte dieser Zunge immer vorrathig um die Lokal - Originalpreise zu haben sind«. § 3. Podatki o času tiska v knjigah samih. Nekoliko podatkov o tisku nahajamo v knjigah samih. Uvod slovnici je pisal Murko »Wien im November 1830«; kakor je naravno, je pisal ta uvod, ko je bila slovnica že dovršena; to se mi zdi nedvomno spričo sledečih njegovih besed: »Ueber die Einrichtung des Worterbuches selbst, dessen erster Theil nachstens, der zvveite aber um Ostern kunftigen Jahres (1832) die Presse verlassen diirfte, werde ich beim Erscheinen desselben am gehdrigen Orte das Nothige angeben« (str. Vlil.) in zopet: »Ich h ah e vrichtigere Verschiedenheiten und Abweichuugen in dem 1 Podatki o ceni v tem naznanilu: »(Murkov besednik) II Theile, gebunden 4 fl. — Velin-Papier Ausgabe 5 fl. — Dessen (sc. Murkova) Theoretisch-praktisclie slovenische Sprachlelire fur Deutsche nebst Ge- spraclien und slovenischen Ubersetzungsaufgaben. Gebunden 1 fl. Alle III Bande zusammen (das Worterbuch und die Sprachlehre) kosten gebunden 4 fl 30 kr, Velinpapier Ausgabe 6 fl.« 38 — deutsch = slowenischen Teile des Worterbuches . . ancjezeigt und in gegenwar tiger Sprachlehre diese niihere Be- zeichnung unterlassen, weil sie dann beim Erscheinen des Worterbuches nachgeschlagen werden kann« (str. X.) in tretjič: »Ich habe . . . . ein slmvenisch = deutsches und deutsch = slowenisches Worterbuch zu Schreiben ange- fangen, zu dem vorliegende Sprachlehre die Einlei- tung bildet und zu dessen leichterein Gebrauche unentbehrlich seyn wird, weil sie so Manches ausfiihrlich abgehandelt entha.lt, was im Wbrterbuche, wie nattirlich, nur kurz angedeutet i s t, oder als bekannt vorausgesetzt \vird . . .« (str. VIII.) Iz teh izvajanj Murkovih sklepam: 1. slovnica je dodelana (»gegenwartige, vorliegende Sprachlehre«); 2. pisec pa izdeluje tudi slovar in sicer oba dela (»ichhabe ein slowenisch-deutsches und deutsch-slowenisches VVbrter- buch zu schreiben angefangen«); izdelovanje je donekle že dospelo, tudi nemško-slovenski del (»Ich habe wichtigere Verschiedenheiten in dem deutsch == slowenische Theile ... angezeigt . . a 3. dodelan še ni noben del: prvi del utegne iziti »nach- stens«, drugi pa o Veliki noči prihodnjega leta (1832). Predgovor je sicer datovan in (gotovo) tudi pisan novembra 1830, a v njem samem je zavzeto stališče leta 1831; zakaj »prihodnje« leto mu je leto 1832. Naravno! Murko se je v predgovoru postavil na stališče d o t i s k a n e g a dela, na stališče č i t a 1 c a! 1 1 To velja o časovnih podatkih predgovora; zato tudi pravi, da je poziv Ferstlnove knjigarne izšel »vor nun mehr als zwei Jahren«; poziv je izšel 1. junija 1829, torej je izraz »vor nun mehr als zwei Jahren« rabljen s stališča jeseni 1831. (Na naknadne korekture teh po¬ datkov med tiskom ni misliti; zakaj v tem slučaju bi bil pač tudi iz- premenil datum »Wien im Nov. 1830«,) Da je delo samo 1. 1830. dospelo dotle, kjer si ga mislimo po predgovoru, priča tudi pogodba, ki jo je sklenil Murko z Greinerjem — 39 4. Mislil si je Murko očividno stvar tako: Slovnica in prvi del slovarja izideta tekom leta 1831, slovnica najprej, slov.-nemški slovar potem »nachstens«. Kdaj bi bil ta »nachstens?« V tem oziru nam nekoliko pove naznanilo Greinerjeve tiskarne, ki ga čitamo na Slov¬ nici in sicer na vnanji strani zadnje trde platnice; tam je naznanjeno celo delo v treh delih, namreč: I. Die Sprachlehre, welche nun zu haben ist. II. Das slowenisch = deutsche Handtvorterbuch, welches b i s E n d e d i e s e s J a h r e s beendigt wird. III. Das deutsch = slowenische Handworterbuch, welches bis O s ter n 1832 erscheint. Ako si mislimo, da je to naznanilo na platnici bilo tiskano, ko je delo (slovnica) bilo že tudi gotovo (dotiskano), je vidno, da je slovnica bila gotova tako kam do sep¬ tembra 1831 (gl. prejšnjo opombo !) in je Murkov »nachstens« tolmačiti s koncem 1. 1831. V istini pa sta obe knjigi bili naznanjeni skupaj še le 23. jan. 1832. 1 Stvar se je torej zavlekla: slovnice ni bilo dobiti sredi 1831, slov. -nemškega slovarja še ne ob koncu istega leta, kamoli nemško-slovenski del o Veliki noči 1832. Zakaj da se je ta zadnji del zavlekel toliko, temu se čudimo tem bolj, ker je bil še celo v začetku 1. 1832. obečan za Veliko noč. 2 17. jul. 1830 (objavljena v slov. prevodu v Let. Mat. Slov: 1880, 231); v njej čitamo : »Gospod Ant. Murko, sedaj v Gradcu, prepušča gospodu J. Lovrencu Greinerju . . . svoj slovensko-nemški in nemško-slovenski slovar z ozirom na na narečja v Stajerju, v Korotanu in Kranjski s kratko slovnico za Slovence, da se morejo nemški in za Nemce, da se morejo slovenski učiti, v natis in založbo za vse poznejše natise«. 1 Prim. Cafovo pismo v opombi na koncu § 2.! 2 Naslanjaje se pač na naznanilo osobito na platnici slovnice, je Lubomir-Slomšek še dne 10. marca 1832 pisal v »Carinthiji«, dalj der zvveite Theil (des Worterbuch) laut Ankitndigung bis Ostem mit Sehn- sucht envartet wird. — 40 § 4 . Letnice oso bi to na slovarjih. Kjerkoli se imenuje Murkovo delo, povsod čitarno za Slovnico letnico 1832 (to se sicer ne zlaga 's tiskom, ali ta letnica stoji na vseh znanih primerkih, in dobiti je bilo knjigo res šele v začetku tega leta), 1 za Slovar (razen pri Pajku v Let. Mat. Slov. 1880, 239 in pri Pleteršniku) let¬ nico: 1833. 2 Ta zadnja letnica se prilega drugemu delu slovarja; prvi del pa je bil v knjigotrštvu naznanjen brž po Novem letu 1832, zato bi vsaj na tem prvem delu pričakovali let¬ nico: 1832. • * * * Dr. Pajek imenuje na omenjenem mestu slovensko-nemški del slovarja z letnico 1832 poleg nemško-slovenskega dela iz 1. 1833. Izprva sem imel letnico 1832 v Pajkovi navedbi za pomoto; a temu ni tako; sedaj poznam dva primerka, ki kažeta to letnico, eden je v mariborski gimnazijski, eden pa v ljubljanski muzejski knjižici. 1 Jako čudno je pa to: zgoraj navedeno naznanilo na zadnji plat¬ nici slovnice je podano s stališča leta 1831., a na sprednji platnici je tiskana letnica 1832; to opreko si tolmačim tako: naznanilo na zadnji platnici je imelo služiti le za zasebno pojasnilo odjemalcem (tako rekoč namesto posebnega dopisa), pri letnici na prednji platnici in na naslovnem listu pa so posegli za eno leto naprej, da bi tako vse delo imelo eno letnico; načrt je bil pač ta: kompletno naj bi izišlo delo do Velike noči 1. 18.32; in to letnico naj bi nosili vsi trije deli celotnega dela, ki je bilo osnovano kot enota; osobito se je slovnica, z.golj uvod slovarju, ravnala po njem, ga čakala in sprejela letnico, ki bi sodila prav za prav le njemu. 2 Cigale v uvodu VVolfovemu nemško-slovenskemu slovarju (VI), 1860; Miklošič v Slovenskem Berilu za osmi gimn. razred (52), 1881; Marn, Jezičnik XXIV. 26; Macun, Knjiž. zgod. Slov. Štajerja (109), 1883; Šket, Slovstvena čitanka (199), 1893; Glaser. Zgodovina slov. slovstva (II. 190, 257), 1895; Simonič, Slov. bibliografija (sub Murko), 1904. — 41 To sta trdo vezana primerka; vnanji strani njunih trdih platnic sta potiskani z naslovom slovarja in sicer ,vnanja stran sprednje platnice s slovenskim, vnanja stran zadnje platnice z- nemškim naslovom, a v tem slovenskem in nem¬ škem naslovu čitamo letnico: 1832; nemško-slovenski del, enako opravljen, ima pa seveda letnico: 1833. 1 Naslovni list slovensko-nemškega dela teh primerkov notri v knjigi (pred tekstom) nima nobene letnice, ker je ta naslov bil — le provizoren. § 5 - Naslov slovarjev. Naslov primerkov, ki nosijo (na naslovnem listu slo¬ vensko-nemškega in nemško-slovenskega dela) letnico 1833, je tak, kakor ga ima Simonič v Slov. bibliografiji sub Murko. 2 * * 1 Vnanja, stran sprednje trde platnice slovensko-nemškega dela ima slovenski naslov: Slevenfko-Nemfhki in Nčmfhko-Slovenl'ki Rozhni belednik, sraven kratke flovenfke gramatike sa Nemze. Kakor fe . . . ; sloshil Anton Janes Murko. Slovenfko-Nemfhki Del. V Gradzi 1832 . V’ salčgi in . . . Janes Lavre Greiner. — Vnanja stran zadnje trde plat¬ nice istega slov. nemškega dela: Slowenisch == Deutsches und Deutscli = Slowenisches Handvvbrterbuch nebst einer kurzen slowenisclien Sprach- lehre fiir Deutsche. Nach den Volkssprecharten . . . ; bearbeitet von . . . Slovvenisch = Deutscher Theil. Gratz 1832 . Verlag . . . Johann Lorenz Greiner. Nemško-slovenski del istih primerkov ima na vnanji strani prednje platnice nemški naslov: Deutsch = Slowenisches und Slovvenisch — Deutsches Handvvorterbuch nebst einer kurzen slovvenischen Sprachlehre fiir Deutsche. Nach den . . . ; bearbeitet von . . . Deutsch = Slovveni- scher Theil. Gratz, 1833 . Verlag . . . Greiner. - Vnanja stran zadnje platnice nemško-slovenskega dela: Nemfhko-Slovenfki . . . 2 Ta naslov je bil tiskan na dvojnatem listu; prvi list ima na drugi strani slovenski naslov, drugi list pa na prvi strani nemškega. (Naslova sta torej tiskana na notranji strani dvojnatega lista). Slovenski ima ta red: Slovensko-Nemški in Nemško-Slovenski ročni besednik, nemški pa obrnjeno: Deutsch = Slovvenischen und Slovvenisch = Deutsches Hand- vvorterbuh. Seveda popolni naslov razen v bibliografskih pregledih (Si¬ monič, Marn, priloga v Glaserju) ni naveden, a pomotama je na prvem 42 A ta naslovni list je bil brez sumnje tiskan še le na zadnje, ko je bil dotiskan že tudi nemško-slovenski del (torej leta 1833). S1 o v e n s k o - n e m š k i slovar, dotiskan ob Novem letu 1832, je imel provizoren naslovni list brez letnice. * 1 mestu večkrat imenovan nemško-slovenski del, oz. nemški naslov; na¬ stanku slovarja primerno je pa marveč, navajati na prvem mestu slovensko- nemški del; to tudi edino ustreza redu, v katerem si sledita slovenski in nemški naslov na dvojnatem naslovnem listu. V pomotnem redu sta navedena oba dela v Janežičevi Slovnici 1854 (takrat je bil slovar že popolnoma razprodan !), v Miklošičevem Berilu za osmi gimn. razred, pri Macunu, pri Marnu, Glaserju; včasih izvira to odtod, ker je naslov naveden le v nemščini (kakor pri Marnu); kdor se je držal le slov. naslova (Šket), je pogodil zgodovinski red. Marsikdo si je oba dela slovarja dal vezati v eno knjigo; v tem slučaju je mogel dvojnati naslovni list ostati ves spredi v začetku cele knjige; nastanku in naslovu slovarja primerno je postopal, kdor je na prvo mesto v knjigi postavil slovensko-nemški del (primerek ljubljanske licejske knjižnice V. 4, 19124). Drugi- pa, ki so si tudi dali vezati oba dela v eno knjigo, so dvojnati naslovni list prerezali ter vsako polovico naslova deli pred dotični del slovarja; seveda se je pri tem lahko iz- grešil prvotni red in vezal nemško-slovenski del z nemškim naslovom na prvem mestu (primerek ljubljanske licejske knjižnice VII. C, 34177, ki je bil nekdaj last Lovra Žvaba). Ločiti je dakako moral dvojnati naslovni list tisti, ki je hotel imeti vsak del kot knjigo zase (v ljublj. licejski knjižnici primerka sub II. Af, 6843 in 6842). 1 Moja last je primerek s tem le naslovom: S 1 o v čn f ko - Nem f liki |in| Nem Ih k o-S 1 o v en 1'k i Rozhni befednik, |sraven kratke| llovenfke gramatike s a Ne nize. j Sl o w e ni s c h = D eu t s c h es |und Deutsche = Slovenisches |Hand- worterbuchj, nebst einer kurzen js 1 o w e n i s c h e n S p r a c h 1 e h r e f ti r Deutschd.j —- Pravi predimik s’ predgovorom vred |bo Nemlhko- Slovenfkem deli pridan, in le ima namelto tega liha pridjati.j — Der Haupttitel nebst Vorrede jfolgt mit dem Deutsch = Slovvenischen Theile nach, und ist dann statt; dieses Blattes einzuschalten. Na zadnji strani naslovnega lista spodaj: Natilk in papir od Andreja Lajkama dedizhev jnaflednikov|. Druck und Papier von den Andreas I. e y k a m’schen Erben. Na zadnji strani drugega lista, kije na prvi strani prazen, čitamo: — 43 — Ta letnica pa je bila na platnicah, potiskanih z naslovom. S tem je rešena opreka med navedbami Pajkovimi (Let. Mat. Slov. 1880, 239) in pa med podatki na pr. v Simo- ničevi Bibliografiji. * 1 II. III. Žele bukve, 50 60 natffkanih liftov velike, bodo v’ treh ras- delkih na fvetlo dane: I. Gramatika, II. S1 o v č n l'k o - N e m fh k i d 61 in III. N e m ( k o - S1 o v en f k i del belednika. Das ganze Werk, 50—60 Druckbogen stark, wird in drei Ab- theilungen heraus gegeben: 1. Die Spraclilelire, II. der S1 o w e n i s c h - D e u t s c h e T h e i 1, und III. der Deutsch-Slowenische Theil des W5rterbučhes. 1 Jaz sem povzel vse to s primerkov z izvirnimi trdimi platnicami v ljerbij. muzejski in mariborski gimn. knjižnici, kojili slov.-nemški del ima provizoren naslovni list (gl. § 4.!). Tudi Pajek je brezdvomno imel tak primerek slovarjev s potis¬ kanimi izvirnimi platnicami in provizornim listom v slov.-nemškem delu in si je za Murkov životopis v Let. Mat. Slov. naslov obeh delov slo¬ varja prepisal s platnic; to je jasno, 1. ker v naslovu slovensko- nem.škega dela navaja letnico in sicer 1832, 2. ker ima v naslovu obeh delov dodatek: »zraven kratke slovnice za Nemce«, oz. »nebst einer kurzen Spraclilelire fiir Deutsche« — tega dodatka končni naslovi notri v knjigi nimajo; 3. ker ima v (nemškem) naslovu nemško-slovenskega dela besedo »bearbeitet«, dočim je v končnem naslovu le: Von . . . ; 4. ker navaja najprej tiskališče in letnico (V Gradci 1832 — Gratz 1833), potem šele založnika, dočim je v končnem naslovu red baš narobe. In sicer je prepisal Pajek naslov le s prednje platnice, ker ima za slovensko- nemški del le slovenski, za nemško-slovenski del le nemški naslov (pri tem zadnjem je pač le potoma izpustil besede: und Slowenisch = Deutsches). Provizornega naslova, kakor sem ga navedel jaz v prešnji opombi, Pajek ni navedel celega, marveč le opombo iz njega: »Pravi pred- imik . . .« Dvojnati list, ki nosi provizorni naslov in opombo »Žele bukve...«, je v Pajkovem primerku bil takoTlepljen, da sta se tikali potiskani stra¬ nici; zato pravi Pajek: »Na prvem listi (to je, na zadnji strani prvega lista, P is.) stoji opomba: Cele bukve . . . , na naslednji strani (to je, - 44 Kratek posnetek. 1. Prvega junija 1. 1829. je Ferstlnova knjigarna v Gradcu izdala poziv na sestavo slovarja s slovniškim uvodom. 2. Julija meseca 1. 1830. je Murko s knjigarno sklenil pogodbo. 3. Njegovo delo seje tiskalo 1. 1831., 1832. in 1833.; po prvotnem načrtu pa bi bilo moralo kompletno biti izdano že do Velike noči 1832. na prvi strani drugega lista) se bere: Pravi preditnik . . .« Prav tako je v primerku ljubljanske muzejske knjižnice; nasproti temu pa je v mojem primerku dvojnati naslovni list vlepljen na robe, to je, najprej je list z naslovom na prvi strani, potem list z opombo (Žele bukve . . .) na zadnji strani (tikata se torej nepotiskani strani’. — Naznanilo knjigarne z dne 23. jan. 1832 govori le o trdo vezanih primerkih (subskribenti so dobili le take), a bili so dakako tudi broši¬ rani. (Slovnica je izšla menda le vezana ; ne poznam primerka, ki bi ne imel izvirnih platnic.) Moj slovensko-nemški primerek ima pač provizorni naslovni list, torej iz leta 1832, a platnice so nepotiskane in niso izvirne, bil je po tem takem izprva broširan. Pa tudi taki broširani primerki slov.-nemškega slovarja so na papirnatem ovoju imeli tisti naslov z letnico 1832; to mi svedočita pri¬ merka ljublj. licejske knjižnice II. Af, 6842 in 6843. V katalogih sta ta dva primerke zabeležena z letnicama: 1832—1833; če pa pogledaš njiju sama, vidiš, da sta vezana v nepotiskane platnice in imata na naslovnih listih le letnico 1833; od kod je pa pisec kataloga povzel letnico 1832? Gotovo z mehkih platnic slov.-nemškega dela, predno so se knjige ve¬ zale ; pri vezavi so se mehke platnice s provizornim naslovnim listom slov.-nemškega dela vred odstranile in tako je izginil vir letnice 1832 v katalogu. Druga dva primerka (Zvabov in Kopitarjev) je prejela knjiž¬ nica že vezana (to je, že Kopitar in Žvab sta su ji bila dala vezati), zato sta katalogizirana z letnico 1833. Stvar je torej bila taka: slovar je bil izdan vezan in nevezan, v vsakem slučaju pa so mu bile platnice potiskane z naslovom in z let¬ nico 1832 na slovenskem, z letnico 1833 pa na nemškem delu. Sub¬ skribenti so dobili le vezana primerke. Kdor si je kupil nevezanega, je pri vezavi odstranil mehke platnice (obično je provizorni naslovni list slovenskega dela nadomestil s poznejšim definitivnim) in tako do¬ bimo vse tiste primerke, ki nam kažejo le letnico 1833. — 45 — 4. Proti prvotnemu načrtu je slovnico in slovensko-nemški del slovarja bilo dobiti jedva januarja 1832; to je letnica slovnice; pa tudi slovensko-nemški del slovarja je dobil na platnicah to letnico, a naslovni list mu je izprva bil provi- zoren in brez letnice (taki primerki se še nahajajo). 5. Proti prvotnemu načrtu je izšel nemško-slovenski slovar še le 1. 1833.; takrat je bil tiskan tudi definitivni naslovni list za oba dela, ki kaže letnico 1833. Tako je ozadje običajnega podatka: slovnica 1832, slovar 1833. B. Murkovo delo napram prvotnemu pozivu knji¬ garne. 1. Murkov izdelek je ustregel želji knjigarne, naj bi se v obzir vzela vsa narečja notranjeavstrijska; zakaj pri¬ rejen je bil tako, »kakor se slovenščina govori na Štajer¬ skim, Koroškim, Krajnskim in v zahodnih stranih na Voger- skim« (ogersko slovenščino je dodal Murko po svojem boljšem jezikovnem obzorju). 2. Knjigarna je želela, naj bi se izdelal slovar po načinu in obsegu žepnih slovarjev nemškega in angleškega oz. itali¬ janskega jezika, kakor jih je izdala (1824!) tvrdka Tauchnitz v Lipsku. 1 Kakor Tauchnitzovi slovarji obsega tudi Murkov 1 Katere slovarje je tu knjigama imela v mislih, to pač sigurno doznajemo iz zaznamka knjig, ki jih je priporočala v začetku šolskega leta 1829/30 v »Steyermarkischem Intelligenzblattu zur Gratzer-Zeitung« z dne 9. novembra 1829; tu čitamo: »Bey Carl Tauchnitz in Leipzig sind erschienen und in der Franz FerstPschen Buchhandlung (J. L. Greiner) in Gratz in Conv. Miinz-Preise zu liaben: Griechische und lateinische Classiker (tu jih sledi večje število) . . . Ferner sind zu haben: Nachverzeichnete vvohlfeilste stereotypierte W5rterbucher durchaus cartonniert. (Griechisch-deutsches Handw5rterbuch, lierausgeg. von M. L. (?) A. E. Schmidt.) (Deutsch-griechisches Handvvčrterbuch, herausgeg. von M. L. (?) A. E. Schmidt.) — 46 slovar dva dela, a je po obliki in vsebini obsežnejši in znan- stvenejši. 1 3. Knjigarna je izprva hotela imeti v zvezi s slovensko- nemškim slovarjem tudi nemško slovnico za Slovence; take slovnice pa Murko ni izdal. Prvotna nakana knjigarne je pač rano izginila iz načrta. Tem bolj pa se je poleg svojega nemško-slovenskega slovarja osamosvojila slovenska slovnica za Nemce. 2 3 1. Neues vollstandiges Taschemvorterbuch der englisclien und deutschen Sprache, von F. A. VVeber, 2 fl 15 kr. (Neues vollstandiges Taschenworterbuch der franzosischen und deutschen Sprache, von F. A. Weber, 2 fl 15 kr. (Neki latinsko-nemški in nemško-lat. šolski slovar.) * (Russisch-deutsches und deutsch-russisches Worterbuch, mit Zuziehung des russischen Worterbuches der Akademie von Petersburg, ausgearbeitet von M. J. A. E. Schmidt. 3 fl 30.) 2. Schul- und Reise-Taschen-Worterbuch der englischen und deutschen Sprache. 1 fl. (Schul- und Reise-Taschen-Worterbuch der franzOsischen und deutschen Sprache. 1 fl.) 3. Schul- und Reise-Taschen-Worterbuch der italischen und deut¬ schen Sprache. 1 fl 8 kr. Vsi ti slovarji so izšli pri Tauchnitzu v Lipsku. Za angleščino sta tu navedena dva slovarja, vendar ni dvoma, da naš poziv meri na slovarja št. 2. in 3. (te številke sem dodal jaz); zakaj to sta slovarja, ki očividno spadata vkup: enak naslov, isto leto (namreč 1824, dočim je slovar št. 1. izišel 1. 1822. in zopet 1829). Dosti sigurno smemo trditi: Ferstl je slovenskemu slovarju stavil za zgled angleški in italijanski »žepni slovar za šolo in potovanje« (št. 2. in 3.). Zakaj je pri tem izpustil enako nazvani francoski slovar, ki je izšel tudi 1. 1824. pri Tauchnitzu, ni razvidno. Zanimivo pa je, da je Ferstl ponujal tudi zgoraj z zvezdo označeni ruski slovar, ki je izšel 1. 1823. in zopet 1831 pri istem Tauchnitzu. 1 Tauchnitzovi slovarji so žepne prireditve »po najnovejših slo¬ varjih« ter imajo izvedene besede vsako zase navedeno. 2 Zakaj je Greiner oz. Murko opustil slovnico nemškega jezika za Slovence, o tem moremo le ugibati. V njuni pogodbi iz 1. 1830. se še omenja. Slovnica slovenskega jezika za Nemce bi po prvotni nameri Greinerjevi morala biti le uvod nemško-slovenskemu delu slovarja, tudi — 47 — S tem je v zvezi, kar podajam spodaj sub C, § 2. na vnanje uvod, to je, z njim vkup ena knjiga. (Prim. Vukov Rječnik!) Toda ta »uvod« je postal preobširen in je bil zato izdan kot posebna knjiga. Sledovi te misli (naj bi namreč slovnica bila tudi na vnanje le uvod slovarju) se še poznajo v oglasih knjigarne in prvotnih naslovih Murkovega dela. Na prenumeracijo je knjigarna oglasila »A. J. Murko’s HandwSrterbuch... nebst einer kurze n Sprachlerefiir Deutsche«. Na vnanji strani zadnje trde platnice čitamo : »Im vor- stehend genannten Verlage erscheint: Slowenisch = Deutsches und Deutsch = Slovvenisches Ha n d vvčrterbuch, nebst einer kurzen slowenischen Sprachlehre ftir Deutsche...« (isti naslov slovenski: Slovčnfko-Nčmfhki itd.) Isti dostavek »nebst einer kurzen Sprachlehre ftir Deutsche« nahajamo tudi na platnicah slovarjev z let¬ nico 1832. Slovnica s slovarjema vred je torej veljala še za eno delo (kar kaže tudi njega razdelitev v naznanilu knjigarne z dne 23. jan. 1832 in pa na pr. v opombi »Žele bukve . ..« v slov.-nemškem slovarju iz 1. 1832), dasi je slovnica bila tiskana že kot samostojna knjiga. Murko je pač uvidel, da ne sodi prav v naslovu slovarja go¬ voriti o slovnici, če faktično ni slovnice v njem, in je radi tega v končnem naslovu slovarja izpustil pripombo »zraven kratke gramatike za Nemce« (nebst einer kurzen Sprachlehre ftir Deutsche). In dandanašnji se slovnica kot posebno delo imenuje poleg slovarja (z dvema deloma). Kopitar je (v »Osterreichischer Beobachter« z dne 11. oktobra 1832, tudi »Der Aufmerksame« z dne 16. okt. 1832) dejal: »A. J. Murko tliat mehr als der Verleger verlangte«. S tem je hotel morebiti reči, da je Murko dal obsežnejši slovar, nego so bili Tauchnitzovi slovarji, ki jih je založnik postavil za zgled, osobito pa, da je poleg slovarja tudi sestavil obširno slovnico, dasi je založnik predvsem želel slovar — Zdi se mi brezdvomno, da je Murko začel svoje delo s slovarjem in je sestavil slovnico, ko je slovar že donekle dospel (gl. predgovor slovnici VII.—Vlil., v tej razpravi pa A, § 1. zadnjo opombo in začetek § 3.) Jezikoslovno zanimanje in pa lokalno-separatistično naziranje, ki se je javilo v Dajnkovih in Metelkovih naukih, je najbrž zagnalo Murka v širše struje slovniške nego je bilo izprva namenjeno. Dobro pojmujoč resnico, ki se mu je spričo poziva tiskarne morala vriniti sama ob sebi, zatrjuje Murko v predgovoru slovnice: »Die volkommene Kenntnifi der slovvenischen, so wie einer jeden Sprache, besteht 1, in der Kenntnifi des Wortvorrathes der Spache nacli ihrem ganzen Umfange, als des todten Materiales. der Sprachen, und 2. in der klaren, grammatisch richtigen Auffassung der »Wort-BiIdungs-Biegungs- und Ftigungslehre . . .« 48 C. Murko pri delu. »Od 1. 1829. do meseca julija 1. 1832. je Murko izdeloval svoja dva slovarja in pa slovnico.« To je brezdvomno. 1 § 1 - Sprema Murkova za tako delo. »Murko takrat (sc. 1829) niti še prav brati ni znal slo¬ venski, ker ljudske šole so bile vse nemške, v gimnazijah pa se ni učilo niti trohice slovenski«, zatrjuje Davorin Trste¬ njak, 2 a ta trditev je docela neupravičena. Murkovo jezikoslovno zanimanje in znanje sega marveč že v dobo njegovih gimnazijskih študij v Mariboru (1819—1825). 0 tem nam svedoči dijaška »akademija«, ki se je vršila v Mariboru nekako 1. 1825. Bilo je to pa tako-le: »Prišel je v Maribor neki mlad grof za neplačanega okrožnega komi¬ sarja — trd Nemec, ki pa je po postavi moral imeti izpriče¬ valo, da ume nekaj slovenskega; iskal sije učitelja in izvoljen je bil Matjašič (pozneje stolni prošt v Mariboru, op. pis.), takrat jletošolec, kajti znano je bilo, da sta ga ,Šmigoc in Povoden že urila v slovenščini. Da bi mogel grofa praktičneje učiti, je povpraševal sošolce, po manj znanih besedah in iz¬ rekih, in začeli smo jih zapisovati, dobivali slovenske knjige, se učili, včasih se pa tudi hudo prepirali. Najhujši je bil Murko, pa je tudi v kratkem vse prekosil«. Tako nam pri¬ poveduje Hašnik, ki je bil 1. 1824/25 drugošolec v Mariboru. 3 1 Let. Mat. Slov. 1880, 243—244. (Izpričevalo, ki gaje dal Greiner Murku 1. 1835.) 3 Zora 1872, 24. 3 Macun, Knjiž. zgod. Slov. Stajerja, 136—117. Petošolec je bil Matjašič 1. 1825/26, a Murko je jeseni 1825 odšel že v Gradec. Hašnikova podatka »Matjašič-petošolec, Murko v Mariboru« se ne zlagata; laže si je misliti pomoto v navedbi razreda nego osebe, zato bomo rekli, da seje akademija vršilk ne pozneje nego v prvi polovici leta 1825., ko je bil Matjašič četrtošolec. (Hašnik je to sporočil še le 18691). — Baš okoli 1. 1825. je bilo prav mnogo dijakov iz Kranjskega na mariborski gimna¬ ziji (o tem več v razpravi o študijah St. Vraza). 49 Iz prvih let Murkovega dijakovanja v Gradcu nimamo pozitivnih poročil o kakih takih njegovih jezikoslovno-lite- rarnih vežbah; a prilike na graškem vseučilišču so vsekako bile take, da se je nadarjeni in že iz gimnazije za naš jezik zavzeti Murko mogel dalje razvijati. Ko je 1. 1825. prišel v Gradec v filozofijo, je že dve leti stala Kvasova stolica slovenskega jezika; malo živahni slovničar Kvas sicer ni bil učitelj, ki bi vabil k sebi mlade duhove; Murko ga je poslušal še le — vsaj kolikor nam pričajo izpričevala — leta 1827/28, 1 pa tudi to je bilo že pred pokretom Ferstl-Greinerjevega slovarja. Istodobno (od avgusta 1287 do januarja 1828) je pisaril Murko pri znanem dajnčičarju pisatelju Rižnerju; »s pre¬ pisovanjem svetopisemskih in slovstvenih tvarin« je imel pri njem na dan opraviti 3, 4 pa tudi do 7 ur. 2 Bil je to zajedno čas, ko je vzcvetela danjčiška lite¬ ratura in se je (1827) v graškem listu »Der Aufmerksame« že začela črkarska pravda; 3 in baš Rižner je bil tudi uradno pozvan, da se izrazi o načelih za novo izdajo abecednika. Murko je znal torej brezdvomno prav dobro slovenski »pisati«, ko se je 1. 1829. lotil slovarja in slovnice. — Še več! Početkom leta 1827. se je preselil z Dunaja v Gradec Ljudevit Gaj, tudi slušatelj modroslovja. A že pred njegovim prihodom v Gradec je obstalo tam društvo »Ilirski klub«, v katerem je bilo več Srbov iz Vojvodine in Slo¬ vencev, tudi na pr. (iz preporoda Dalmacije dobro znani) Dalmatinec Božidar Petranovič. Gaj v svoji avtobiografiji posebno iztica Srba Mojsija Baltiča ter pravi, da je imel ta-le »mnoge zasluge o razviču znanja i značaja svib onih, koji su ga okruživali«; on je Gaju prvi odkril notranjo vred- 1 Let. Mat. Slov. 1880, 230. 2 ib. 3 Košan, Slovenischer ABC-Streit (Jahresbericht des k. k. Staats- Gymnasium 1890) 8—10. 4 — 50 nost čiste narodne štokavščine; »trudom se njegovim ja, kao rodjeni Zagorac, naučih poznavati azbuku... S njim prvom čitah narodne pjesme srpske, po Vuku na svijet izdane . . .«* In baš ta Baltič je bil 1. 1823. tudi slušatelj Kvasov za- jedno s slovenskima »filozofoma«, Markom Glaserjem in Franom Cepejem. 1 2 Ker je bil takrat učenec 4. gimnazijskega razreda, je moral priti v filozofijo istega leta kakor Murko, torej 1. 1825. jeseni. Gaj je prišel v Gradec še le drugo leto za tem; 1. 1827. je sprejela graška »filozofija« Jurija Matjašiča: ta je bil že kot vrstnik Gajev in Kočevarjev na graškem vseučilišču goreč rodoljub, pravi Davorin Trstenjak. 3 Mislim, da se je z Gajem seznanil tudi Murko, če tudi nekoliko pozneje, recimo v šolskem letu 1827/28. — od aprila 1827. do julija istega leta je bil Murko frančiškan — in res čujemo, da je Gaj izpodbujal Murka, naj izda svoj slovar s češko ortografijo. 4 Spričo tega se ne bomo čudili, če vidimo v njegovih rokah, ko izdeluje svoj slovenski slovar, tudi Vukov Rj e č n i k (1818). 5 1 Šurmin, Hrvatski preporod, I. (Zagreb, 1903); 124. 126. — In 1. 1829. so srbski dijaki osnovali društvo »Srpska vlada«, v njem je bil tudi Gaj. (Ib. 026). 3 Macun v »Kresu« 1883, 342. (Umrl kot izvestitelj o graditeljstvu pri »zemaljski vladi« v Zagrebu okoli 1870, miren rodoljub — pravi o Baltiču Macun.) 3 Zora, 1872, 65. 4 Šurmin, Hrv. prep. I. 124: »Fran Kurelac u svojem govoru nad grobom Gajevim (Slovo nad grobom Ljudevita Gaja, Zagreb 1872, 4) pripovijeda, da je Gaj 1828. god. Slovenca Murka poticao, da izda svoj gotovi slovenski rječnik češkom ortografijom«. Kurelac se je pač ne¬ koliko motil; zakaj poziv Ferstlnove knjigarne je izšel jedva sredi leta 1829. in o gotovem Murkovem rečniku v isti dobi ne more biti govora. Kaj ko bi Murko ipak že pred pozivom mislil na tak slovar? (Glej A, konec § 1.!) 5 Pajek v Let. Mat. Slov. 1880, 240. — Istotam pripoveduje Pajek, kako je Murko M(uršc)u za zapravljen denar prinesel Vukov Rječnik. — 51 § 2 . Pomagala in viri. Kopitarja, Kvasa in Greinerja Murko osobito in izrecno zahvaljuje na pomoči, ki so mu jo izkazovali pri delu . * 1 Greinerjeva pomoč sigurno ni bila samo denarna; služil mu je marveč gotovo tudi s knjigami, osobito s tistimi slovarji, ki jih je sam priporočal v zgled, s slovarji Tauch- nitzovimi . 2 Da mu je za slovnici dodane govorne vaje služila novo-grška Bojadžijeva slovnica, je jako zanimivo, bodisi da ga je na njo opozoril Ferstl ali — kar je verjetneje —■ mladi Dimitrija Demeter, poznejši ilirski dramatičar. Bili so Med predplatitelji Vukovega Rječnika iz 1. 1818. nahajam Vodnika, Zupana in Dajnka. V tem, da ima tudi Vukov Rječnik slovniški uvod, kakor je bila Murkova slovnica uvod slovarju, pač ne smemo iskati odvisnosti Murko¬ vega dela od Vukovega. (Gl. zgorad B!j 1 »Es liegt mir nur nocli die Pfliclit ob, AUen, welche etwas zum besseren Gelingen des Werkes beizutragen die Giite hatten, vorzuglich dem Herrn Kopitar, Custos an der k. k. Hofbibliothek zu Wien, und Herrn Quafi, Professor der slorvenischen Sprache an der Universitiit zu Gratz, die mir in zvveifelhaften Fallen so willfahrig iliren Rath zu Tlieil vverden liehen, hiermit Offentlich meinen \varmsten Dank darzu- bringen. Auch Herr J. L. Greiner, Besitzer der FerstPschen Buchhandlung in Gratz, der durch seine, wie schon ercvahnt, vor zwei Jahren in der Gratzer Zeitung erschienene Aufforderung die Hauptveranlassung zur Bearbeitung dieser Sprachlehre und des Wi5rterbuches gab und durch fortgesetze vielseitige Unterstiitzung mir deren Vollendung moglicli machte, verdient meine gerechte, dankbare Anerkennung«, piše Murko v predgovoru svoje slovnice proti koncu (XV — XVI). 2 Gl. zgoraj A, § 1. in B. — Naj še tu podam priporočilo, s ka¬ terim je Ferstlnova knjigarna spremila Tauchnitzove slovarje v »Steyerm. Intelligenzbl.« z dne 9. nov. 1829: »Diese (Worterbucher) sind mit einer Umsicht verfafit, \velche nur griindliche Kenntnis der Sprachen und gewissenhafte Beniitzung der bisherigen Forschungen moglicli gemacht hat. Wenn sie daher auch nur die Resultate derselben gewahren, so leisten sie doch bei nOthiger Kiirze, \velche von logisch richtiger An-, ordnung unterstiitzt \vird, durch mbgliche Vollstandigkeit alles, was man billigerweise von solchen HandvvOrterbuchern verlangen kanil«. 4* — 52 — to časi filhelenizma, ki je vstajajočim narodom moral biti posebno simpatičen . 1 1 Murkova slovnica je »Theoretisch-praktische Sprachlehre fiir Deutsche . . . Nebst einem Anhange der zum Sprechen nothwendigsten WOrter, einer Auswahl deutsch-slowenischer Gesprache fiir das gesell- schaftliche Leben, und kurzer slowenisclier Aufsatze zum Uebersetzen ins Deutsche. — »Gesprache aus Bojadschis neugriechischer Sprachlehre« so na strani 170.—197; je jih v celem 40, dočim jih ima Bojadži (v prvem natisku 1821) 45. Izpustil je Murko sledečih osem Boj adžijevih pogovorov: Bojadžijevo številko 16 (»Um etwas zu begehren, zu bitten«), št. 26. (iz že v prejšnjih številkah začetega poglavja »Beym Aufstehen und An- kleiden«) in pa pet zadnjih Bojadžijevih številk (št. 41. iz že v prejšnjih številkah začetega poglavja »Vom Essen und Trinken«, št. 42.-43. »Vom Kaufen und Verkaufen«, št. 44.—45. »Vom Theater«). Le 36 pogovorov ima Murko iz Bojadžija (ker je 18. in 20. Bojadžijev pogovor skrčil v enega in sicer v svoj 20. pogovor, je v celem uporabil 37 Bojadžijevih pogovorov), ostale štiri je dodal sam in sicer svojo številko 16. in 17. (o času na uri) in svoji števiki 39. in 40. (o metodi učenja slovenskega jezika). Murko je malo skrajšal pogovore, ki jih je vzel iz Bojadžija, in včasih tudi malo izpremenil (nemško) besedilo (pogovori so namreč dvojezični, prvi stolpec je novogrški, drugi zraven nemški, oz. prvi nemški, drugi slovenski). Pred temi pogovori ima Murko »Nothwendigste W5rter, welche beim Sprechen am meisten vorkommen« in sicer samostalnike, razvrščene v 21 stvarnih skupin, istotako ima Bojadži pred pogovori »Sammlung der nothwendigsten (najprej »Nenn-«, potem »Bey und Zeit-) worter«, in to samostalnike v 40 skupinah. V Murku manjka 15 Bojadžijevih skupin (namreč št. 9., »Von gewissen Zufalligkeiten und Eigen§chaften des Leibes«; št. 11. »Von dem, was zu einer Mahlzeit gehOrt«; št. 15. »Von dem Herrn und seinen Bedienten«; št. 20. »Von dem Stalle«; št. 21. »Von den Wissenschaften und Kiinsten«; št. 23. »Von dem Militiirs- stande«; št. 25. »Von den Krankheiten und Mangeln»; št. 28. »Von dem Garten«; št. 31. »Von den Krautern und Wurzeln«; št. 34. »Von den Fischen« in vse številke od 36.—40.: »Von den kriechenden Thieren und Ungeziefern«, »Von den Mineralien und Metallen«, »Von ErgStzungen, Ubungen und Spielen«, »Von der Reise«, »Von dem Handel«). Včasi je Murko po dve številki Bojadžijevi združil v eno; tako osmo (»Von dem Menschen und seinem Alter«) in 10. (»Von der Verwandschaft und vom Stande«) v svojo številko 6.; št. 17. (»Von den Gerathen eines Zimmers«) in št. 18. (»Von dem Kiichengerathe«) v svojo številko 11.; št. 29. (»Von den Baumen und Pflanzen«) in št. 30. (»Von den Friichten«) ter št. 32. (»Von den Blumen«) v svojo številko 19.; s tem se mu je znižalo število - 53 A sedaj h Kopitarju! Skrbno je opuščal Murko v slovarju in slovnici »jede philologische Kleinigkeitskramerei, subtiles Wortkunsteln und mehr derlei praktisch nutzlose, speculative Untersuchungen«, skupin zopet za 4, v celem torej za15-|-4=19 skupin. Murkove skupine si slede v istem stvarnem redu kakor Bojadžijeve in sicer odgovarjajo po vrsti sledečim Bojadžijevim: 1., 2., 3., — 6., 7., 8+ 10 ., 12., 13., 14., 16., 17 +1S ., 19., 22; - 4., 5., - 24., 26., 27., 29 +30+32 ., 33., 35. (=21). Pre¬ maknjeni sta torej le Bojadžijevi št. 4. in 5. (»Von den geistlichen Ehren- vrtirden«, »Von den weltlichen Ehrenvviirden«) ter naravno postavljeni za Bojadžijevo št. 22. (»Von den Kiinstlern und Handwerkern«); pri tem je Bojadžijeve pravoslavne cerkvene dostojanstvenike nadomestil s kato¬ liškimi. O tem »slovarčku« sicer Murko nikjer ne pravi, da je iz Bojadžija (grški se piše: MitomctCt]), vendar je spričo pogovorov verjetno; sicer pa glej o takih slovarčkih lanjski »Časopis« str. 133—136. Kako da je Murko zajemal iz novogrške slovnice? To se zdi čudno; a treba pomisliti, da so v začetku 19. veka Grki vstajali in seje »Evropa« za nje zavzela; že 1.1808. je izdal M. J. A. F. (? E !) Schmidt (poznan kot profesor ruskega in novogrškega jezika na univerzi v Lipsku) v Lipsku novogrško slovnico, a 13 let pozneje je izdal Mihael G. Bo- jadži, ker se mu je Schmidtova zdela za pouk mladine neprimerna in že zastarela, svojo »Kurzgefafite Neugriechische Sprachlehre, nebst einer Sammlung der nothwendigsten Worter, einer Auswahl von freundschaft- lichen Gesprachen, Redensarten, Spriichwortern und Leseiibungen« (»Na Dunaju 1821; tudi 1823?). Nato je prej imenovani Schmidt izdal po vrsti »Neugriechischen Dolmetscher nebst tiirkischem und albanischem« (v Lipsku 1823), »Hiilfsbuch zur Erlernung der neugriechischen Sprache« (v Lipsku 1824) in novogrško-nemški ter nemško-novogrški slovar (v Lipsku 1825), a to je isti Schmidt, kojega pri Tauchnitzu izdani ruski slovar je priporočal Ferstl. Ko so se na ta način pomnožila pomagala za učenje novogrškega jezika, prišel je med jugoslovanske dijake v Gradcu Dimitrija Demeter, Grk po rodu — njegov oče je za prvih grških ustankov pobegnil iz Mace- donije v Zagreb; jedva sedemnajstletni mladenič je (okoli 1828) z Gajem in Baltičem »kano kroza san u budučnost gledal bajnu sliku preporodjene nam narodnosti« (Surmin, Hrv. preporod I. 126). Verjetno je, da je on, ki je Gaja uvedel v starogrško dramo, v svojih krogih zbudil tudi zanimanje za no vogrski jezik. — Za pogovori, na koncu knjige so »Leseiibungen« in sicer 15 Ezo- povih basni in dve Prešernovi baladi (Slovo od mladosti, Povodni mož). 54 — ni uvajal novih besed — to pravico daje pesnikom in filo¬ zofom •— marveč je le »referiral« o tem, kar je med ljudstvom običajno ali se je že obneslo v literaturi . 1 Tako je postopal, ker ni meril na to, da bi lajšal čitanje učenih del, ki jih sploh še ni bilo, ampak je hotel dati rabljiv pomoček du¬ hovnikom, uradnikom; bil pa je tudi stvarno uverjen, da je tako postopanje edino primerno zdravemu jezikoslovnemu mišljenju. »Ezopove basni po Metelkovem prevodu«, čitam v Miklošičevem Berilu za VIII. razred (52); kje naj bi imel Metelko te basni? V slovnici ima čisto druge. Med pravili slovnice same ima Murko vaje; pod vsako vajo so potolmačene nove besede; enako urejena je na pr. istega Schmidta »Praktična ruska slovnica, ki pa je izšla šele 1831; skupen zgled? Ze radi naslova še primerjajmo Šmigočevo »Theoretisch-practische windische Spraclilere durch viele Ubungsbeispiele zum Ubersetzen. erlautert, mit einer auserlesenen Sammlung von Gesprachen und einem Radical-WOrterbuch versehen« (1812). Pomislimo, da je Šmigoc poleg Povodna prvi vplival na Matjašiča! In Murku je zdoma bilo »Mesto« tudi baš Ptuj! Koliko posameznosti je Murko vzel od svojih prednikov, to še bode trebalo preiskati. 0 teoretično - praktičnem smotru svoje slovnice pravi Murko (v uvodu str. X.): »Da ich aus eigener Erfahrung weifi, dafi Beispiele am besten erklaren, so liefi ich beinahe auf jede einzelne Regel Beispiele und Uebungsstticke folgen . . .« in slično Smigoc v uvodu svoje »Teore- tično-praktične slovenske slovnice«»Besonders bemiihte sich (der Ver- fasser) zu jedem theoretischen Theile durch Beispiele und Aufgaben auch den praktischen beyzufiigen, um mit der Theorie auch zugleich die Uebung zu verbinden«; pri tem pa imata obe slovnici še to skupno uredbo, da so pod vsako vajo nje nove besede potolmačene. Tudi Smigoc ima za slovnico »W8rtersammlung« in »Gesprache im Umgange«. Samo¬ stalnikov ima Šmigoc le 12 skupin, ki odgovarjajo po vrsti pri Murku skupini 1., 4., 5., 6., 7., 10+11., 20., 21., 17., 18. (Šmigočeva skupina 6. in 7. sta pri Murku skrčeni veno in sicer 7., a narobe je Šmigočeva 8. pri Murku raztegnjena y 10. in 11.). Šmigočevi pogovori so različni od Bojadžijevih-Murkovih, vendar sta važna Šmigočeva pogovora 7. in 8. (o času na uri) in 24. in 25. (o učenju slovenskega jezika); te pogo¬ vore je Murko vzel iz Šmigoc a. Murko je torej precej uvaževal Šmigočevo slovnico. 1 Prim. predgovor slovnici str. Vlil.—IX. in predgovor slovarju! — 55 »Aber auf verwandte Dialekte hinweisen sollen die Grammatiker, damii selbst jene, die das Recht haben, neue Wbrter zu schaffen, nichts bilden, was schon besser vor- handen ist, sondern sich die Mtihe nehmen, dasselbe aufzu- suchen, um die so wunschenswerthe Einigung, wenigstens der niiheren slawischen Dialekte, herbeizufiihren«, zatrjuje Murko, prepričan, da se duh slovenskega jezika da po¬ goditi le iz primerjave vseh slovanskih narečij. 1 Stoječ na stališču empirije, zavračajoč vsako špekula¬ cijo, 2 dela po zgledu Vodnikovem in Kopitarjevem. Zlasti pa se je povedel za Kopitarjem. Opetovano imenuje in navaja v slovnici Kopitarja; 3 parkrat Metelka (46., 91), Danjkov črkopis pa omenja na strani prvi. Kopitar je tudi direktno mogel vplivati na Murka. Jeseni 1. 1830. je prišel Murko na Dunaj študirat medicine; takrat pač (brez dvombe) je v svoje slovstvene namene pre¬ iskal tudi dvorno knjižnico, kjer je deloval Kopitar. Ako nam torej zatrjuje, da se je subtilnega filološkega kramarstva in špekulacije ogibal »auf den Rath eines wiirdigen Slovenen«, 4 1 Predgovor slovnici str. VII. 2 Prim. sub »Arezh«: Arezh (-j-) f. die Ursaclie. — iti, im v. impf. verursachen, sind von P. Marcus erdichtet. V predgovoru slovarja čitamo: Siven grausam (bitte ich) aus dem- selben Grunde als arezh als nicht vorhanden zu betrachten. 3 Tako na str. 10., 53., 70., 83., 92., 144. 4 Predgovor slovnici str. VIII. — Za zgled mu je Kopitar stavil gotovo le Vukov Rječnik. — Na str. XIII. imenuje Kopitarja »(einen) grofien Literator«. V svoj primerek Murkovega slovarja, ki ga sedaj hrani ljubljanska licejska knjižnica, je Kopitar lastnoročno napisal na list, uvezan spredi pred naslovnim listom, to-le opombo : »tehtam heifit ich versuche die Sclrvvere, das G e wi elit (tesha) eines oder mehrerer [očividno izpuščeno: Dinge ali kai takega] in der Hand praeter propter zu bestimmen. Getibte bestimmen so auf kleinste Diiferenz mit Sicherheit, sowie Ingenieurs die Entfernung. “ Ob andere Sprachen, z. B. die deutsche oder slawische fklim der Sache nach haben. Z. B. vergonnen (verp . . ?), hat keine, rneines Wissens. — 56 smemo misliti na Kopitarja. Saj se pa tudi Murko zahvaljuje njemu prvemu izmed onih, ki so mu pomagali,da bi delo bolje uspelo. 1 Kopitar jo temeljito poznal le svoje rodno mu kranjsko narečje; Murko pa je bil iztočen Slovenec. Njegovi tesni zvezi s Kopitarjem-Kranjcem se imamo zahvaliti, da mu delo ni postalo ne štajersko, ne kranjsko, marveč obče- slovensko, 2 kakor je želela knjigarna. Murko pa zapadne slovenščine ni poznal samo iz knjig in od Kopitarja; v svrho svojega slovarja in slovnice je prepotoval vse slovenske dežele in sicer v družbi z Miklo¬ šičem (pač 1. 1831) 3 ter v Ljubljani občeval s Čopom, Kastelcem in Prešernom, bila pa sta tudi v Celovcu. — Zahvaljuje se Murko za pomoč izrecno tudi profesorju Kvasu; očividno pa je ta pomoč obstala najbolj v posojevanju knjig; to svedoči pač Kvas sam, ko zatrjuje (Der Aufmerk- same 1832 z dne 14. aprila): »Murko ist ein Schiller der neuen und zwar unserer Schule, hat nicht nur alle unsere Vorarbeiten, die offentlich feilgebothen und verkauft werden, sondern auch unsere Handbibliotheken zu seinem Vorhaben gebraucht. Wir haben ihm wohlgemeint zu seinem Werke die vorhandenen Mittel angebothen, die er auch wohl beniitzt, 1 Kako dolgo je bil Murko na Dunaju? Misliti je tudi na do¬ pisovanje. Prim. njegova krepka izvajanja v predgovoru slovnici na str. X., kjer zavrača one, ki so, »von einer lacherlichen National — oder viel- mehr Dorfliebe befangen, der irrigen Meinung, das beste Slovenisch vverde nur in einer bestimmten Gegend gesprochen«. 3 To letnico navaja Anton Trstenjak v Miklošičevem životopisu in imam jo za pravo: 1. V počitnicah 1. 1830. je bil Murko bolan (Let. M. Sl. 1880, 233); 2. jeseni 1. 1830. je Miklošič prišel v Gradec ter se naj¬ brž še le potem tu ože seznanil z Murkom: 3. k temu potovanju je (tako si ga najlaže tolmačimo) Murka pač nagovarjal Kopitar, ko je Murko je¬ seni 1830 prišel na Dunaj. Zabaven dogodek s tega potovanja pripoveduje Pajek (Let. Mat. Slov. 1880, 244). — 57 — und sehr lobwiirdigen Fleift auf die Verfassung obgenannter Schriften verwendet hat. Dieses wird der junge Schrift- steller eben so wenig verneinen wollen, als jenes in Abrede stellen wollen«. Narečje Slovenskih goric je poznal sicer sam; saj je bil sam iz Slovenskih goric doma; imel pa je v Gradcu tudi mnogo zemljakov, s katerimi se je o teh narečjih mogel posvetovati. »Hodil je pridno vpraševat svojih rojakov v bogoslovskem semenišči. Odličnejši med temi rojaki so bili Matjašič Juri, Jožef Muršec in Klajžar«, pravi Pajek (Let. Mat. Slov. 1880, 240)/ * 1 2 3 4 * * * 1 V »Slov. Gospodarju« 1887, str. 117. poroča Pajek, da je med rokopisi Jurija Matjašiča bil tudi »slovensko-nemški slovar, začet 16. no¬ vembra 1830.« Tega rokopisnega slovarja dosle nisem videl; zato ne morem reči, v kaki zvezi bi bil z Murkovim slovarjem. Pač pa imam pred seboj dva komada rokopisnega slovarja iz literarne zapuščine Jakoba Kosarja (Jakob Košar od Sv. Jurija ob Ščav¬ nici, sošolec Miklošiču in Vrazu, od 1830—33 filozof v Gradcu). Prvi komad je fragment slovensko-nemškega slovaja od besede »M6nga« do »Nčšterga« in je brezdvomno v zvezi z Murkovim slovarjem; naj ga malo označim: 1. Rokopis nima vseli besed, ki se nahajajo v Murku od »Monga« do »Nešterga«, a tudi nobene druge; 2. nekatere stoje zase kot samostalne besede, dočim se nahajajo v Murku pod svojo osnovno kot vodilno besedo; na pr. stoji pred »Moča« in »Mukati« sama zase beseda »Mrakonos« (= Abendstern), dočim jo ima Murko sub »Mrak«; »Nahišje« — pri Murku sub »Nahišen«; »Na- rekva« — pri Murku sub »Narekati«; »Narisati« — pri Murku sub »Naris«; »Nerčden« — pri Murku sub »Nerčda« ; 3. abecedni red besed je parkrat pomešan; tako stoji »Nadstopalo« za »Nadstrešek«, »Natančen« za »Nategama« in »Neizmeren« za »Ne- isprosliv«; 4. črkopis je bohoričica, vendar se je piscu štirikrat vtihotapil (cirilski) Dajnkov znak za »č« ; za Murkov »lj« piše navadno samo »1« (Musel, Neprepelatliv, Nedokazliv, Neizbrisliv, Neizprosliv, Neizvižliv; vendar: Nedorečljiv, Neločljiv, Nepotekljiv; tudi: Nejevolja, Neobkra- ljevan); za Murkovo končnico »-ic, -ik« piše »-ec, -ek« (mulec, Mušec, Nabozec Nadstrešek, Naletek, namerek, Napitek, Naprčdek, Nastrešek, — 58 — Murko sam zatrjuje v predgovoru slovnice (XI.), da je uporabil slovnice svojih prednikov, a zajedno naglaša, daje »včasih tudi — sam mislil«. Sam je mislil pač osobito zoper Pohlina, pa tudi zoper Danjka (in Metelka). Naznamek, Neotesanec; a: Nespremislik!); namesto Murkove oblike »navšetnik« (sub: Navuhnica) ima navušetnik; 5. besed izvedenk je imenovanih manj, določbe slovniške termi¬ nologije manjkajo; na pr. ima rokopis: »Moštovanje, ati, ujem rachen«,. a Murko: »Moštovanje, n. die Rache. Moštovati, am und tujem v. impf. rachen; — se v. r. impf. sich rachen, Rache nehmen. Moštovavic, vca m der Racher«; 6. nemški prevodi slovenskih besed so isti kakor pri Murku; le včasih je kaj manj, na pr.: »Napitek der Trunk«, a Murko: das Getrank (der Trunk); parkrat sta besedi razlage obrnjeni, tako: »Nadglavje Saulenkopf, Kapitel« a Murko: das Kapital, der Saulenkopf; majhne razlike; »Naravnanje, Anordnung, Anleitung«, a Murko: die Anordnung, die Anleitung; »Narba ein eisernes Band vor der Thur«, a Murko: an der Thiir; »Naklomba Lenkung, FUgung, Anklage (?!) mesto: Anlage itd. Na tisti strani rokopisa, na kateri je pisana kot zadnja beseda doli »Napčved«, stoji spodaj številka : 476, a pozneje pri besedi »Ne¬ otesanec« pripomba: 513—518. Ali je ta fragment slovarja povzet po Murku ali pa je gradivo- za Murka? Pisala ga je ista roka, kakor drugi zgoraj omenjeni komad slo¬ varja, ki pa ima naslov »Slovenski besednik« in zraven njega podpis: Košar. Ta drugi komad je nemško-slovenski, a brez abecednega reda,, v dajnčici pisan; po značaju besed se da trditi, da je tu ekscerpiran en spis gospodarskega in za njim en spis uradno-administrativnega značaja. Evo začetek: Zustand stan Wirtschaft kmestvo birstvo Im allgemein sploh betreffen doiti (pozneje se nahajajo še besede na pr.: Cultur, Ubersclnvemmung,. Erdabsitzung, Lehmrissen, Schneeverschuttung, Ackerbau, Wein = Garten- bau itd). Po presledku: Steuerbezirksobrigkeit štiberna komisijska grašina Vornahme naprejemanje Grundertragsschatzung šacinga, cenitva gruntnega zneska pri¬ reditve 59 § 3 . Uspehi Murkovega dela. Murko je mislil tudi sam ; zato je skoro vse obstalo na poti: eni od veselja, drugi prisiljeni —■ vsekakor pa je treba, predno zaploskamo, taki prikazni pogledati v obraz, če je res istinit čudež, tako je dejal Stanko Vraz . * 1 (pozneje še: Stabiler Cataster, Culturgattung, Formular, Muster- grund, Kalkhaltig itd). Nekaterih besed, ki jih nahajam v tem rokopisu, Murko sploh nima, na pr.: betrachtlich, Mustergrund, Steuerbezirk itd.; nekatere po- slovenitve, ki jih imamo v našem rokopisu, pa Murko zavrača, na pr. pravi sub Wirth: Wirtschaft f. gospodarstvo, gospodarija 1 schl. virstvo; naš rokopis: rucksichtlich v’ zadgledi«, a Murko: »Riicksicht, schl. zadgled«; — naš rokopis: »Betreff zadetek«, a Murko sub »betreffen«:. (wOrtlich nach dem Deutschen von einigen iibesetzt) zadetik; naš roko¬ pis: »betreffen: doiti«, a Murko: tikati, dotikati se, zadeti, zadevati se,, auch dojti. Baš ta zavračanja mi bude misel, da je Murko rabil tudi tako- gradivo. Ta nemško-slovenski slovarček je gradivo za slovar; ali se sme iz tega sklepati na značaj na prvem mestu opisanega slovensko-nem- škega ? 1 Važno je Murkovo delo, družeče po svoji vsebini in imenu Slo¬ vence v posebno enoto, tudi za ilirizem v »gornji Iliriji«. Izšlo je baš neposredno pred nastopom Gajevim ter doprineslo k organizaciji- čete, ki je po večini hotela korakati le poleg Gaja, a ne za njim. L. 1848. je Macun v 3. številki »Slovenije« svetoval, naj se v šole in urade uvede ilir.ščina. Prigovarjal mu je v 8. številki (z dne 28. jul.)- dr. I. Šubic, češ tudi Slovenci imamo lepe knjige, in tu imenuje tudi Murka (poleg Vodnika, Volkmera, Slomška, Prešerna, Krempla). Macun je poslal odgovor ter Šubica »dobro počesal; samo se bojim« — piše avgusta meseca Muršcu (Dom in Svet 1901, 650) — »da urednik sostavka nebo priklopio, jerbo je čvčrst i krepak; Murka bom ivadio, nego istina mora na svetlo, jerbo on nije za Slovence, več za Nemce gledao; slovnico je izpisao iz Kopitarove; more¬ biti je sa besednikom ono isto, kod kojega je valjda Vodnikovag se deržao rukopisa . . .« (Cigale tega Macunovega članka res ni sprejel;, glej pa nekoliko odgovora Šubicu v 30. listu »Slovenije«). In Vraz? Od njega poznam'j)rvo izjavo o Murku iz 1. 1835. (1836?), Dela V. 150; zelo neugodno se izražajoč o Volkmeru, ki ga je baš izdal Murko, pravi o tem-le, da je »besednik z gramatikoj vred v jednem leti — 60 Pritrjeval je Lubomir-Slomšek v »Carinthiji« (10. marca 1832) in v graškem »Aufmerksamem« (št. 34., 20. marca), hvalil je Kopitar v »Osterr. Beobachter« in »Aufmerksamem«, slavo Trubarjevo je Murku prerokoval še drug »slaven mož bečki«, 1 in ne da se tajiti, da njegovo delo v slovenski slovniški literaturi zavzema častno mesto. Kaj pa da je v onodobnem graškem slovenskem di- jaštvu bilo predmet zanimanja (in morda tudi debat)! Rhetor Caf ve na tanko v domovino poročati, kdaj izide Murkov .slovar, filozof Košar, tovariš Miklošiču in Vrazu, sicer danj- -čičar, pesni Odgovor. Lubomiri (im Aufm. Nro. 34). Menka moč besed in znanje, Um je vklenjen v’ tesne kroge ; Rajši gromsko te vihranje Kolne, ino graja loge, Omedli vu žalno spanje. Aldov serdi orel škriple, Nog kda nemre ’z zanjk odviti, .zgotovil ali, po istini reči, 70—80 arkov napisal«; Vraz torej ni bil za¬ dovoljen z Murkovim slovarjem in slovnico. Na istem mestu piše Vraz dalje: »Toto delo (Volkmer) bo pri nas lakotnostjo požrto, izdatel do nebes podignjen. Recenzent bo pali usta na stržaje odprl, vse koteke -čelustnic z nemškim bombastom naphal in razčeperjenim pisekom počel: Kak po groznih goščavah temne noči potniku na zbavlenje iz slepih mrakov zvezdica prisine, kak — itd . . . tak prijatelju naše slovesnosti delo: Pesme in fabule Volkmera itd. To čtevši moj Slovenec. . . je v nebesa pomaknjen, pripadne hvali recenzentovi pred ko je črko hva¬ ljene reči načel soditi . . .« Oni recenzent, ki je pričel prispodobo s pot¬ nikom v puščavi, pa ni nikdo drug nego Lubomir-Slomšek, ki je svojo že omenjeno oceno Murkovega slovarja in slovnice v »Carinthiji« z dne 10. marca 1832 in v »Aufmerksamem« št. 34. začel tako-le: »\Vie dem ■bekummerten Wanderer . . . itd.« Mogoče bi pač bilo, da je Vraz 1. 1832. in 1833. mislil še malo -drugače, bistveno gotovo ne. 1 V Klajžarjevem pismu Muršcu iz 1. 1832. (Zornik Mat. Slov. 1904.) — 61 Terka s’ klunom, perje piple, On le nemre v’ zrak streliti: Ne drugači pevci mladi Ihtijo v’ lenobe smradi. Hvala temu, kter ledine V čerstve pola preobrača; Arja pa besedam mine, Leži zdaj se dolžna dača Od slovenskih pevcov plača. Nekda še ti bode trosil Aldov pozni vsak slovenec, Šum naslave v’ dale nosil, Od veselja plel ti venec. — Ako vsakemi nadenki Pri večernem glasnem brenki Mezda plača vroči trud, Kter vu skrivne globočine Se spusti po dragotine, No je rova ’s terdih grud. Kter lepote ’z zmeša iše, No gerdobe njim odbriše, No nam kaže čisti val; Kter naš jezik srečno veže, Ino vsem Slovencom streže, Nezasluži on si hval? — J. K—r.i 1 Pod enim prepisom stoji datum: den 21. Marca, 1832. Pesem je pisana, kakor vse Kosarjevo iz tiste dobe, z dajnčico. V literararni zapuščini istega Jakoba Kosarja nahajam tudi dva lista, ki predstavljata očividno vežbe v prevajanju v slovenski jezik. Pod zaglavjem »v’ slovenski jezik postavitna nemšina« je najprej (nemški in poslovenjeni) sestavek o bolnem stricu, potem (nemški in poslovenjeni) — 62 — Murkovo izrecno zavetništvo bohoričice, fait accompli njegovega slovarja in slovnice je Danjku unesel venec zmage, ki mu je bila že tako blizu. 1 Danjko je očividno podcenjeval moč Murkovo. »Als wir dem Hern Dechant Dainko berichteten — poroča Kvas v Aufmerksamem« 1832 z dne 14. aprila — dafi ein Hand- lexicon von Murko in dem vorigen Alphabete erscheinen \verde, und den Hochvviirdigen ersuchten, sogleich sein schon sestavek o važnosti učenja jezikov, osobito slovenščine, in na zadnje basen »Kmet ino njegovi sinovje«. 0 tej basni ni nikakega dvoma, daje iz Murkove slovnice (str. 201.) v danjčico prepisana; Kosarjev prepis se razlikuje od izvirnika le po manjkanju naglaskov in po par malenkostih (»ino . . sinovje« v naslovu mesto Murkovega »in . . sinovi«; »bodte — bote«; »cel celi«); osobine kakor: »de = da, nejma = nima, nesim = nisem, seric = serec, vmre, prekopajo, nar bolji zaklad, naj veči bogastvo« je mogel Košar imeti le iz Murkove slovnice. Murkove naglaske je dakako ljutomerski Slovenec .težko posnemal ali umeval! Srednji sestanek se glasi (slovenski): »Mladost je najboljši čas za vučenje, dobro [njo] ga naobračaj, ino ne zgubi [je] ga skoz nedelavnost. Ti potrebuješ velko različnih ino do dna navučenih znanosti za mnogo¬ tera opravila človečjega živlenja, za tega volo se primarjaj nje kak je mogoče naj ranej si pripraviti, da ob časi potrebe te ne bode grivalo, kaj si ne marneši bil, pred vsem ne zamudi prilike, zraven svojega maternega jezika se tudi jezikov drugih narodov navučiti. Med totimi ne zaničuvavaj slovenskega (v nemščini: die \vindische. Pis.), tudi on zna veliki prid, hasek, korist pripraviti. Ne samo sto naših zraven- mestjanov (»Mitbiirger«, Pis.) ga govori, ternoč tudi dosti in sicer velikih narodov je [imevših] imajočih jezik slovenskemu spodoben ino z’ njim v’ žlahti. Slavski jezik objame okoli šestdeset ino morebiti še več mi- ljonov ludi živočih v’ treh delih sveta razširjanih. Zgodovina nam ne kaže rasprostrenešega ludstva. Ze vsemi totimi narodi si moreš dopo¬ vedati ali vse te narode znaš ti razumeti, če si se ednega slavskih dialektov vednostno popolnoma dobro navučil«. Zadnji del tega sestavka spominja živo izvajanj Murkovih na str. IV. in VI. predgovora slovnici (Herder!); ker je zgoraj omenjena basen, pisana na istem listu kakor ta sestavek, brez sumnje vzeta iz Murkove slovnice, zato pač smemo trditi, da je tudi ta sestavek potekel iz nje. (Jezik v tem prevodu da¬ kako ni tak kakor v basni!). 1 O tem natančneje pri Košanu (ABC-Streit, Jahresber. des k. k. .Staats-Gymnasiums in Marburg, 1890, str. 21,—22.) — 63 — lange Zeit mit dem Inprimatur versehenes Handworterbuch in den neuen Buchstaben erscheinen zu lassen, so erhielten wir zur Antwort, dafi er es nicht thun werde, in dem das Volk ohnehin solche Biicher nicht kaufe, die Studierenden aber sollten das alte und neue Alphabet kennen, und zu gebrauchen wissen. Uebrigens habe das neue Alphabet vor dem alten soviele Vorziige, dah es bey steigender Kenntnifi der slavischen Literatur sich ganz getvifi siegreich behaupten wird. Tragen nun die neuen Werke im alten Alphabete nur etwas zur Allgemeinheit der slavischen Literatur bey, so helfen sie im Ganzen auch unsere Absichten »die Bildung des slavischen Volkes realisiren; verbreiten sie aber kein Licht liber das ganze, so sind sie unsern Zwecken eben so \venig hinderlich, als die kleinen Sterne den grofien Planeten im Wege seyn konnen. Wer nicht mit uns seyn will, der gehe hinaus von uns; denn die gute Sache muh Widerspruch erleiden, und dadurch erprobt werden. Wer nicht mit uns sammeln mag, trage allein oder mit Andern zusammen, es bringt ja ein Jeder nur sein Werk zum allgemeinen Haus- vater, und holt sich am Abende seinen Lohn«, tako je po¬ ročal Dalemisel-Kvas v »Aufmerksamem« z dne 14- aprila L 18324 Ko pa je Murkovo delo izšlo, tudi Danjkovci niso mogli tajiti njegove izvrstnosti, a dokler so culi le slavospeve v časopisju, so se mogli s Kvasom tolažiti, češ: »Wenn unsere Deserteurs schon so viel wirken, unsere Treuen und Biedern, was werden sie nicht leisten«. 1 Zadnja Danjkova misel živo spominja Prešernovega pisma