13» štew. »mlatet ft*MM * «iwi shs. UubUani, v torek 13. sprite 1920. Pesamezms štev. £0 vlit. Let® IH. Kaisej® ifase« ponMiellfij« «» drsela pe prašnih« « s e le «8 e m ©p©!>e*si»„ Uredništvo je v L|ub5janls FranSiškauska tdiea &L6/L, Učiteljska tiskarna. frankirati Sn pod* pisati, sicer se Jih ne priobči. Rokopise so ne vrača. Snostolpna petlt-vratiča K 2‘70. osmrtnice in zahvale po K 3‘20, raz-glasi in postano vrstica po K 3*<30, Tcčkrat. objave po dogovoru primeren popast, CUssilo jugoslov. socBsIno - dsnokrstiln« stranke, Te*eVenska&. 02 i* N ar o 3 n i n a: Po ',>o5tj ail s dostavljanjem na doni za ce'o ioto K 120, za pol leta h CO vst četrt '<«ra K ')0j za mesec K 10. Ža Nemčijo celo leto K 1 :-i2, za ostalo iujino in Ameriko K 140. Reklamacije *a Ust so poštnine proste. UprevniStvo ie v l. jUfotjani, Frančiškanska ulica 51.6 L, Oeiieliaka tiskarna. V Belgradu kar kuhajo. Samo modre može smo poslali narodno predstavništvo v Betorart Tako bi mislil človek, ki ve. da' ob" stoia narodno predstavništvo k samo elite pol. strank. Vodstva strank 50^ jih poslala, na prepeljejo čolniček nove države preko razburka* jiega karibdskega preliva. ta res! Najboljši ljudje so tam — za oolitičn« in osebne prepire. Doma ie ostalo Va ma»o prepirljivcev. Gospodje imajo svoje osebne interese, te smatrajo za politikum. Tako uverienie mora dobit!, kdor zasleduje belgralska poulična junaštva. '*1 bi jih v navadnem življenju lahko Imenovali: kolobocije. Vlada za vlado se vrsti in druga meče na drugo kamenin.kakor delajo opice tam nekje v Afriki, kadar ugle • dajo grdeča belega Evropejca. Kar napravi ena vlada, korigira druga toliko časa, da ostane nazaduje Je Se spomin na - - lepe načrte Nekaj tednov se- že zopet podajajo, kako bi sestavili novo vlado, ker Protlč in Korošec nimata potreb fl e večine Protič sam pa pravi, da zadostuje 100 Klasov. In te ima. Eni bi radi. da ta vlada ostane na krmila, drugi, da prejšnja, tretji. da se sestavi Iz vseh strank, četrti hočejo uradniško. peti na tudi vojaško. Ni še gotovo. ali se bodo zedinili ali ne. Nam se zdi natboli verjetno, da se bodo zedinile nekatere meščansko stranke s sedal vladajočim!, na bedo^kupa! zajahale reakciloarnega vladnega konjička In ho.to zopet vozili in škr-talissvoiim kolesljem, dokler bo šlo. Priznati moramo, da se ie nekal delalo, da je bil vsa? maihen del programa prejšnje vlade že v načrtu, da so se bližale volitve v občine in ustavno skupščino. Ta vlada pa je napravila križ čez vse in kaj misli sedaj. ne vemo. Znano nam ic le toliko, 1 tla se pač pripravljajo volitve in Ja bodo v občinah v Sloveniji volili vsi moški in ženske, ki so stari 21 let., če bo temu pritrdil Bolj?rad. Kdaj bedo volitve, o tem pa gospoda ne govori rada. To 1e vse. Na drugi strani pa opažamo, da se sedanja vlada ne briga za našo industrijo. da nekako pospeši« gcsijo z*> per osmeurni delavnik, da hoče streti močna organizacije, vzeti delavstva in uslužbenstvu že pridobljene m opravičene mezde, kakor železničarjem, uradnikom itd. — Za tobačno delavstvo se tudi ne zmeni. To so dejstva in perspektive, k; nas ne navdajajo z radostjo, ne z srn • upanjem, marveč s skrbio in gnis* vom. Namesto boljših razmer nas*a jalo slabše in če so klerikalci sprejeli še tako lep sociialen program *>a svojem kongresu, je to vendar Je fraza. ker se že leta in leta odločilen faktor v raznih vladah, na se še nikoli niso resno zavzeli ne za eno v,c za drugo točko svojega socialnega programa.. Po tej poti torej nc bo šJo. Volitve, delo. organizacija proletariata in bo» za pravice zatiranih, to bodi — naše zaupanje, zakaj vlada, ki tc povečata dosedanje gorie s svoio gospodarsko Dolrtiko. -e njačeha delavstva'. Ne ma. ramo s tem zbujati sume, da srno bog-ve kai pričakovali od nazadnjaške meščanske vlade, k er ie to nemogoče toda opozorit! moramo v kakšnem praven sa giblje vsa politika sedanie vlade — v velikem in iiu lem. Socilalisti moramo zauuati v svovo moč, o tem ni nikakršnega dvoma, ker smo prepričani, da se v Belgradu za delavstvo ne k aha kaj prida. ______ K dogodkom v Nemčiji. Nemciia preživita hude čase. To* liko spozna vsak. kdor čila poročila. Mnogo težje pa ie reči. kakšen je v resnici splošni položaj. kaiti slika se neprenehoma kalekloskopično mesila; razun tega si ni lahko napraviti občen pregled po vesteh. ki se ticeio večinoma lokalnih dogodkov, napraviio včasi mogočen vtisk, pa $o za splošno stania mnrda vendar le Postranskega pomena. Priznati se mora. da ni v 3>aosu, nastane v revolucionarni deželi, »nka naloga onažati vse dogodke n lili spoznavati v nravi luči. In pri tem ua moti tudi deistvo. da so nri vsakem pokretu v današnli Nemčiji direktno ali indirektno angažiranj sociialisti, med meščanskimi poročevalci pa ni o nobenem predmetu neznanje tako splošno, kakor o sc-eijalizmu. Rusija in Nemčija sia v tisočerih rečeh različni deželi. Različna sta tudi naroda. Po tem sodeč bi bilo w xt»vati’ ^a 86 razviie stvar v Nemčiji vse drugače kakor na Ruta Da siliio v &no smer in to dokazuje, da ne odločuje v ta- *oaSd5 1dramah- kar so bur- Drvo vrstna i v^no Dostavljali v prvo vrsto, ampak da so razmprp zlasti gospodarske razniere ?red vsem merodajne. Razlike se najdejo v detathh: na to vpliva tisoč razlogov. Ali kjerkoli ie družabni sistem lazvii v amislii kapitalizma do go-love višine in so razredna nasprotja strogo detemiirana, tam dobi v naši Sobi v*-:aka revolucija sociialen znata]. ^ To ie nauk. Obenem pa ie. kakor smo dejali, tndi resno svarilo. devolucije niso dejanja pesa' »dežnikov. ampak plod razmer. Re-voluciionariev te na svetu vedno dovoli. Vsak čas so uaidelo med »umi fanatiki, včasi čudovito idealni iiudje, pripravljeni na vse: in po- livov t»a revolueiio piihaia od njih mnogo več, nearo bi ?i človek mislih Prav tukai so pa kaže zmota enostranski) individualističnih teorii. Iz takega fanatizma se porodi kakšen atentat, kakšen pne, nikdar pa ne revolucija. Pač pa nastane ta neizogibno. kadar io povzroče razmere. Reakciionarji, ki se zanašajo na moč zatiranja in na uspešnost sile, so pri tem na naiboli napačni poti. Pritisk ne prepreči revolucije, ampak jo pospešuie. In oviranje naravnega razvoja le najbolj odgovorno za tragične prikazni, kakršne opažamo pravkar v Nemčiji. V Nemčiil sedaj marsikai spomi-n!;1 na Pretekle dobe ruske revolu-cite Včasi iz^leda, kakor da bo tudi končni rezultat tak. kakršen ie bil v KusiJi. Pn tem pa Imamo svoie pomisleke, /e tekom vojne smo hneli priliko konstatirati. da ni Nemčija tako do ledra sociialist;čna. kakor se ie navadno trdilo. Socljalistična stranka le imela pred vojno na voliščih velike rezultate -število nienih »lasov ie imponiraJo in pri tem so liudie pozabili pravilno šteti. Prezrli so. da so tndi druge stranke dobivale glasove. na mili ione. in da je manjkalo soellalistom še mnogo do večine. Zlasti pa so prezrli, da ne pride 28 socialističnega kandi-mia^ .soci!alista, ^pak pogosto- kt n,« hl!ava/netra nezadovoljneža, k ,ilm bom že pokazal« s tem. da glasule socijalistično. Nezadovoljnost ie voipa g6tovo zelo Pomnožila. Ampak drugo ?e vprašanje, v koliko ie razširila soci-Jalizem. V strelskih jarkih se je lahko zabavljalo in preklinjalo, no pa študiralo. In n* to se ne sme pozabiti: Socializma ni brez znanja. Nezadovoljnost ni socilalizem. Punt ni socializem. Strast ni socilalizem. Socialist more biti le tisti, kdor razum« sociiailzem. Nezadovoljnost I r m zadostnega razumevanja problemov »n bruz pri-merne ?zJv«šnie pa pripravlja tla zn take cfogodke. kakrSue opažamo sede?! tudi v Nemčiil. Mi pa nikdar ne pozabimo: Iz neznanja se porajajo natvečje krize in tragedije. Za to nam ie dala žalosten vzded že Madžarska, kier ie manjkalo najnujnejših predpogojev za komrniizem. Malomarno gospodai*stvo e d mobilizacijskim materijalom« V naši ljub; Sloveniji se že tako slabo gospodari, da preseda resnemu človeku ;le vsa ta gospodarska politika. V LJubliani smo imeli Povczno delavnico in avtomobilsko delavnici? v katerih se ie nekaj časa delalo, danes pa počiva delo v teh dclavnlcah. Zah at ie tako prav, to vedi sam vrag Obe delavnici sta del demebiliza-cliskega materiiala in obe sta dobro opremiieni s potrebnimi stroii Tndi dela za obe delavnici ne rnanfaa, ker ie v Uubliani še imjoeo voz in avtomobilov. ki bi lih bilo treba popraviti. da bi se prodali za drag denar. Na kmetih povsod potrebuieio vozove, a tukaj leži in gnije par sto voz, za katere so nihče ne zmeni. Enako nam manika avtomobilov, ki staneto danes, če lih dobimo In inozemstva, po par stotisoč kron. Ves ta demobiltzaciiski materija! Je bil v lasti deželne vlade za Slove iiiio. Ko pa le voiaška oblast nrevzel delavnice, so neka! časa delali tam. a sedaj počiva delo. Nekaj orodja so že odpeHali proč. Deželna vlada in delavstvo bi Ta-da spravila obrat v tek. toda vojaška oblast se upira temu in niti ne da orodia za dele v povozni delavnici na razpolago. S tem povzroča ta gospodarska politika veliko škodo na demobilizacilskem materi ialu. ki spada pravzaprav »Oosuodarski komisi-ii za stvarno demobllizaciio za Slovenilo. in delavstvu, ki mora stradati in čakati na delo. dasi ie najJep-ša prilika, da koristi s svoiini delom sebi in narodnemu gospodarstvu. De- Pftt:D REŠITVIJO JADRANSKEGA VPRAŠANtt? LDU. Belgrad, 10. Rimski doj)is-nik >Politike < iavija: Snočnjo vest iz Londona, ki uolaradno potrjuje, da se bo v San Remu posvetila vsa pozornost rešitvi jadranskega vpra.ša-nia, so vsi krogi _ spreieli z velikim zadovoljstvom. Listi pišeio, da bo ja dransko vprašanje rešeno na tej konferenci. Kakor se splošno sodi. bo konferenca trajala samo pet dni, to je od 19. do 34. t. m. Ne samo iz kratke dobe zasedanja konference, marveč tudi iz drusih okclnosti se more sklepati, da zadovoljnost Italijanov nikakor ni utemeljena in da bodo zavezniki odpotovali Iz San Rema in pustili jadransko vprašanje na oni točki, kakor na konferencah v Londonu in Parizu. Načelnik pisarne ministrskega predsedništva ie že pred tednom odpotoval v San Remo, da pripravi vso potrebno za bivanje in delovanje delegatov. Za jugoslovanske delegate so pripravljena stanovanja v hotelu Regina. Ministrskega predsednika Nittija bosta spremliaia minister za zunanje posle Scialola in državni podtafnik v mini strstvu za zunanie stvari coni- Sfor-za, o katerem v Italiji sodilo, da je med diolomati naibohši noznavateli razmer v Jugoslaviji. Sforza je bil tudi zastopnik Italije pri naši vladi na Krfu. naredba o invalidih. LDU. Belgrad. 10. V kratkem izide naredba o invalidih, ki io ie bil Kvoičas izdelal minister Kot ač. Naredba ostane neizpremeniena. Izpre-meni se le v toliko, v kolikor to zahteva sedanie finančno stanje države. STAVKA OBČINSKIH NAMEŠČENCEV V TRSTI. I.DL’ Trst. 10. Stavka občinskih iife.no.icc-r.cev. ki kj začela na velikonočno nedeHo, traja dalje. Mtmici-paVizirani zavodi, posebno olirsarna. elektrarna bi vodovodi trniio v«!ed , lavstvo, ki je uelalo vic) v avt. avgusta 1919 znižati stanje svoie vojske. FRANCOSKI ODGOVOR ANGLIJI. LDU. Pariz. 10- (DunKU.) Fran-coska vlada ic včeraj poslala Sfcf vladi neto, v kateri povdaria, da o njenem lojalnem j\>stopanfa ne mo. re biti nikakega dvoma. Vsa politika Francije ie bila njenim zaveznikom vedno lasna iti odkrita. Francija ie bila vedno proti pohodu nemških čet v iiihrsko ozernlie in ie pri tem ono< zariala. da bi tako dovoljenje Nemčiji imelo za posledico zasedbo Frank* furta in Darmstadta. POLOŽAJ V FRANKFURTU. LDU. Frankfurt, 10. ^DunKlU Wolffov urad poroča: Po nadaljnjem Dogovoru z višiim županom It; francoski general Demetz. poveljnik 37. divizije, z ozirom na vrlo obnašanje prebivalstva v zadniih dneh odpustil prvotno zahtevano kontri-bučijo 10.000 mark v zlatu. FROTEST DELAVSTVA FRANK FURTA. LDU. Frankfurt. 10. (DunKU. —« Wolif.) Organizacije železniških uradnikov in delavcev so izročila predsedniku železniškega ravnateljstva sklep s prošnjo, da ga pošlje zasedbeni oblasti. V tem sklepu sveča*, no protestirajo proti povellu ki jim je bil izdan davi in do katerem se mo" ra vse osobie smatrati, da ie rekvir,-rano v službi francoskih zasedbenih' čet. Iziavliato. da bodo izvršujoč na-* vodila postavne nemške vlade, da so ohrani mir in red in da se nesreča §e bolj ne poveča, svojo službo kos nemški železničarli vršili daie v interesu prebivalstva. Zahtevalo, da bi zasedbena oblast preklicala odredbe. ki lih le označila za rekviziciio irt da bi železniška službena mesta in poslopja oprostila voiaške zasedbe. Ta zahteva se mora na vsak način izvršiti, da se bo mogel mir In red, posebno v žJvllensko važnih železni* škib obratih ohraniti. ODGOVOR RUSIJE POLJSKI. LDU. 1. (DunKU-Brezžično). M brezžični brzojavki, ki je naslovljena m zavezniške in Zedinjene države in ki ima značai ltltinialuma. izjavlja Itudskj poverjenik 2a zunanje stvari CiČerin: Ker je izvolitev Borysova kot mesta za rusko-poljska mirovna pogajanja za RusHo nesprejemljiva ln ker Poljska n e če sprejeti niškega predloga, da bi se izbralo kako nevtralno mesto, ali kako mesto v en-tentnih državah ali pa Moskva, Pft*< trograd ali Varšava, stoii Rusija kljub svoji ponovno izraženi odkritosrčni želji po miru z obžalovanjem pred eventualnostjo, da bo moral« pogajanja s Poljsko prekiniti. MIROVNO STANJE MED ZEDINJENIMI DRŽAVAMI IN NEMČIJO. LDU. Washington, 10. (DunKU K Reuterjev urad javila* Predlog, da se vzpostavi z Nemčijo mirovno sta-nie. Je bil v poslanski zbornici sprelet z 243 glasovi proti 150 glasovom. Večino sestavljajo republikanci. Razen teh ie glasovalo za pogodbo 43 demokratov, dočim sta glasovalni proti dva republikanca. STAVKA V CIUKAGU. LDU Amsterdam, 9. (DunKU). »Times« poročaio iz New Yorka? Ker je bil v Chikagu odpuščen železniški uradnik, ie izbruhnila stavka kuriačev ln strojnikov na 25 želez-niŠKili progah, ki se končulelo v Chikagu. Stavka 50.000 mož. Vsled tega le v Chikagu resna nevarnosf za preskrbo z živili in kurlavo. Novice. Izvoz laie. iBeogradski Dnevnik« doznava, da Je ministrstvo za trgovino v sporazumu i ministrstvom za prehrane stavilo ministr. skemu svetu predlog, nal se uvede svobodni izvoz ‘aic in vseh mlečnih proizvodov. Za ustanovitev bolulc za venerično bolezni io ministrstvo za narodno zdravte nabavilo instrumente in potrebščine . Postopno sc bodo osnovale bolnico še tekom tosca leta. Sfoaa S, KAPftBJ, rJS^gvalii* AA * A — Slovensko šolstvo v Trstu. v?, poslopju »Družbo sv. Cirila in Metoda« pri sv. Jakobu v Trstu Je oblast dovolila Slovencem otvoriti pet-razredno deško in pet razredno dekliško šolo. Na obeh šolah deluie 29 učiteljskih moči. — Ustanovitev pcdodsekoy mlnj-strstva za agrarno reformo. Ministrstvo za agrarno reformo bo orvorilo v Tuzli. Most a n'it, Sarajevu. Bihaču in Banjaluki pododseke ministrstva m agrarno reformo. Frof. dr. Reich je dovršil svoje delo glede nreiskavo bolgarskih in avstro-oerskih zločinov. ki so bili izvršeni v Srblil za vol" ne. Naša delegacija zahteva na podlagi tega dela. da se izroči mednarodnemu sodišču 255 Avstrijcev tn 1600 Bolgarov. Med Bolgari se nahaja tudi troje vladik in bivši general Kaprašikov. — Nove obrtne in trgovske šole v Crnl tori. Trgovinski minister je v sporazumu s poljedelskim ministrom odredil, da se otvorlio obrtne in trgovske šole v Baru. Podgorici in Danilovem gradu. Ena teh šol se bo ka • snele pretvorila v poliedelsko šolo in bo služila v črnogorske svrhe. — Ameriški Rdeči križ ie poslal iz Amerike večje količine blaga za naSo sirote. Blago se bo izkrcalo v Dubrovniku in razdelilo v Boki. Dalmaciji. Crni gori in delu Bosne ter Sand-žaka. — Novi konzulati. Minister za zu-nanfe stvari objavlja: 1. Dano le načelno dovolieiiie za otvoritev konzulatov na ozemlju iugosl. kraljestva Poljski, v Belgradu in Zagrebu. 2. Dano ie začasno pooblaščenie za ds* lovanie konzulata na ozemlju kraljevine Poljski v Ljubljani (vicekcm-zulat). — Dragocena najdenlrta. V Tur-betu blizu Travnika v Bosni so delavci. ki so popravljati tamošnio železniško progo izkopali dragocon zlat nakit z 18 medaljoni in zlat kri?. Srednji medaljon z ženskim oonrsjem Ima gr§k! napis, ostali medaljoni pa predstavljajo angelje, ozh*. jagnjeta. Nakit izvira iz šestega stoletja. Delavci so kopali naoref in zadeli pri kopanlu na starokrščanske zidane grobnice. Dragocena starorimska najdenina se nahaja sedaj v sarajevskem muzeju. -- Kolflko 1q sirot v Belaradu** Po Izvršenem popisu ie v Beogradu ?31 predvojnih in 3582 vojnih' sirot. — Eksplozija. LDU Hindenburg (Gorenja Šlezija), 10. (DunKU). Snoči ie v rovu Casfolemro nastala eksplozija. Iz rova so prinesli 28 mrtvih. 10 ranjencev so prepeljali v bolnico: med njimi sta 2 že umrla. 8 mrličev leži še v rovu. — Češki producenti bombaža v Ameriki snuieio organizacijo čehoslo-vaških producentov bombaža v svr-to izvoza tega predmeta za čehosio-vaško predilnice. — čehoslovaška lesna delniška družba ie od banke »Hungarla« v Bu* dimoešti kuoila oosestvo Bodoka pri Košicah in ie orevzela tudi hrastova gozdove v Michalovcih. Krtoinih, Pu-kancu in Zvolnu. Obnova prometa v Ukrajini lepo napreduje. Železniške tovarne $o izgotovile nad 600 lokomotiv ir. do 1500 vozov. — Knez Nlkolai Esterhazy je umrl v šoprontskem pradu. — AretacHe komunistov. »Arbt. Ztg.<> poroča, da so zaorli komunista EmUa CHraud in tajnika komunistične stranke Hanota. —- Bivši predsednik republike Ntkaraeiui. Ordotieri, je bil usmrčen v dvoboju s pištolami. — Sl21 samomorov na leto. Po Statistiki iz leta 1019. Je bilo v Zedi' oženiti državah ameriških 5121 slučajev samomorov. Mod temi ie bilo 48 pravnikov. 12 sodnikov. 36 zdravnikov. 28 učiteljev in 211 duhovnikov. Med samomorilci ie tudi nar milijo* nat jev. Moških je znatno več kakor ženskih: časnikarja ni niti enega. — Človeške žrtve več milijonskega mesta. Kako nevarno le za Človeško življenje v modernih velemestih. nam jasno predočuie New-vork. kier se je 1. 1919. smrtno ponesrečilo nič manj kakor 5600 ljudi. 980 oseb so povozili osebni. 420 tovorni avtomobili. 130 cestne želea-nice. 80 podzemske. 20 aadzemske železnice. 300 razni vozovi. Nad 500 oseb le usmrtil ogenj, nad tisoč se jih Je ubtio vsled padca, okoli 360 }e bilo umorjenih, ostali pa so žrtve raznih drugih nezgod. — Pogovor oreko oceana bo po zatrdilu ravnateljstva Marconije« vega zavoda potom brežlčnega telefona (zaenkrat med Angijo in Ameriko) otvorjen tudi za širše občinstvo. Dnevne vesti. Dfaginiska enketa? Sedaj bo pa nekaj: tako sl ie mislil naivni čitateli. ko ie čltal. da vlada sklieuie etiketo o draginji. Vladna akcija proti draginji. kmalu bo vse ceneje, zakaj sedal hoče vlada nekai napraviti. tn fcai so govorili na tj anketi ? Pripovedovali so, da je draginja, da bo še večin in koliko bo stalo to hi ono. Moka bo dražja, meso dražie. mleko dražje, les dražji. In vsi podjetniki interesenti so tako lepo opisavali svoje stanje tor vzdihovali, da ne morejo več izha-, iall in enketa ie dovolila* zvišanje v marsičem. Sprejela ie tudi več predlogov in resolucij glede sanacije razmer. Da, sanacijo * A z4o se mora odpraviti tam, kjer je. Krodukcija hi monoooi. da se dobavi do ve II blaga, s katerim se napravi gospodarsko ravnovesje v produktu in konsuinu. To je edina, pa prav nukia stvar. Draži se blago samo brez enkete. Vsem, ki dobivalo kako podporo od sorodnikov far Amerike. Iz nekega pisma, ki ga je pisal v Uubilano «. \Vaiter Prodovich iz Amerike posnemamo sledeče, kat ua{ bi ponatisnili vsi listi v državi: »Kakor hitro sem se iz Jugoslavije vrnil v Ameriko in ‘sooenal. kake cene je dosegia obleka, obutev in druge potrebščine, sem nemudoma opozoril naše liudi. naj uo&Halo svojim dragim v domovino dolarje, ne pa zaboiev z blagom, 'za katero moram plačati trojno in četverno ceno. Od črfsa. ko ie ».fugosiav Relief« pričela agitirati in zbirati zaboie. je krona od 16 K za ea doiar padla na 75 ali 100 za 1 dolar. (Danes žali bog že tudi to ni več resi) Pa tudi cene v Ameriki so se dvignile. ČevUi. ki sem Uh prodajal v svoii trgovini »red dvemi leti po 4 do 5 dolarjev, se danes proaa -jaio oo 10. 12 in 15 dolarjev par. V Ljubljani sem kupil površnik za 18 dolarlev 50 centov (v našem ie to bilo 1100 kron) v Ameriki bi Da enakega ne dobi! izood 65 dolarjev. Dve tretjini vse volnene obleke Drihaiata v Ameriko iz Anglije in Škotske. Zakaj torej nai bi naši izseljenci tukaj plačevali šestim vmesnim mešetar-iem niihov profit pri tei obleki, ko moraio pošiljati svojim v Jugoslavijo dotarfe in ima dolar, izmenjan v Jugoslaviji. toliko kuonc- moči. kakor 3 do 4 dolarji na naSi strani? Zaboj, nanolnlen s čevjjj. oblačilom itd. utegne v Ameriki veliati 250 do 400 dolarjev — zdaj si pa predstavite, koliko kron more človek dobiti v Ljubljani za to vsoto in koliko blaga! Opozorite ljudstvo v Jugoslaviji potom svojega časnikarstva, naj piše svojim sorodnikom in prijateljem v. Ameriki, nai pošiiiaio namesto zabola po toliko dolarjev, kolikor hi iib zabc! veljal. Prilirani se pri tem tudi tovor-nlna ali ekspresna pristojbina. V Zagrebu sem za 90 centov (torej niti za 1 dolar), kupil par rokavic, kar bi v Ameriki veljalo 3 do 4 dolarje. Par čevljev velja v Ameriki danes 8 do 15 dolarjev: za to vsoto, izmenjano v krone, se pa v Jugoslaviji dobi dva do štiri pare dobrih čevljev:^. * Petdesetkronsk! !u dvaisetkron* skl bankovci se bodo zamenjavali samo Se do vštetega 15. mala t, 1. in prenehalo po tem dnevu nepreklicno biti splošno plačilno sredstvo na naši zemlji. Zato ponovno opozarjamo občinstvo, da se Dohiti z zamenjavo, da tudi eventualne falsi-fikate odda zamenjujočim blagajnam, ker po 15. mahi t. 1. se niti falsifikati ne bodo več odvzemali. Tudi sa prošnje za izjemno naknadno zamenjavo ne bodo sprejemale. Do nadaljnje odredbe ostanejo radi pomanjkanja novih malih bankovcev v prometu samo Še kronski bankovci po 10 K, 2 K in 1 K. Vsi drugi kronski bankovci oa prenehajo po IS. mahi 1.1. neoreklcno bit! splošno plačilno sredstvo na ozemlju kraljestva Srbov. Hrvatov al Slovencev. Nove zahteve je stavilo društvo državnih uslužbencev deželni vladi za Slovenijo. Zahteva se._ da se odpravi diferenciraujo draginjskfti doklad ua eni strani, na drugi strani povišek službenih prejemkov, in sle. od 40 do 75 odst. po činovnih razredih. Preračunjeno je. da Se za urad niško družino, brolečo tri osebe, eksistenčni minimum 2050 K meseč, In to le za hrano in kurjavo. Da se omogoči redna odorava v Ljubljani predanih vrednostnih poštnih zavitkov z označeno vrednostio čez 600 K, bodo ljubljanski poštni uradi št. 1—6 pričenšl z 19. aprilom t. I. v popoldanskih uradnih urah sprelemali Iste le v omejenem števt-lu. največ po 3 od posameznih strank na dau. Stranke, ki predalaio pošti naenkrat po večje število takih zavitkov. morajo iste oddati na uošto le v ctoDotdanskih uradnih urah do 12. ure. - Občinstvo prosimo, da se po tem ravna in v lastnem interesu predaja take zavitke le dopoldne, da se s Lem omogoči odprava še isti dan-V popoldanskih uradnih urah za progo Ljubljana-Zagreb- Belgrad predani taki zavitki se morejo le redkokrai Isti dan odpraviti in čakalo skoraj 24 ur na daljno oduravo. »Dimnikarska dela v Ljubljani.« Mestui magistrat ljubljanski uradno naznanja glede notice ljubljanskih dimikariev o delu po okraiih. da tvor j Ljubljana še vedno en sam dimnikarski okraj In ima vsak hišni gospodar uravico. izbrati sl izmed dimnikarjev, etabliranih v mestu, poljubnega dimnikarja. Več na magistratu. Ljubljansko gledališče zaprto. Vsled stavke, oziroma pogajanj z upravo gledališča, ostane gledališče zaprto za nedoločen čas. Vlomi v Htitekem okraiu se »može. Tatovi so okradli pred dnevi v Štajerskih Poljanah Ano Avsec za krompir in mast: vlomili so pri Fr. Simončiču v Litiji ter odnesli iz topilnice svinca v vrednosti 30 000 K. Gosp. coverfenlk za notranje zadeve prof. Remec sprejema stranke od 12. t. m- nadalje le v pondeljek, četrtek in soboto od 11 do 13. tire, Prodaia«Tzapenlenlh konl. V četrtek. dne 15. t. m. se vrši na Zelenem Kribu poleg Dolenjskega kolodvora v Ljubljani lavna dražb« zaplenjenih konf, V Ljubljani le umrlo v tednu od 28. marca do 3. aprila 1.1, 26 ljudi, rodilo pa se lih ie 28. Državna posredovalnica xa deio. V delo se sprejmejo: gozdni delavci (239), kuharice, služkinje, drvarji, hlapci, dekle, vajenci razne stroke, mizarji, uis. uradniki, poljski delavci in delavke, pletarji, stolarji itd. Kultura. Simfonični koncert priredi orkester kr. Narodnega gledališča pod vodstvom ravnatelja Rukavine v četrtek, dne 15. aprila 1.1. v veliki dvorani hotela »Union«. Sodeluje operna pevka gdč. ThSerrvieva. — Vstopnice se prodajajo v Dolenčevi trafiki v Prešernovi ulici. Istotam ss bode dobila za ceno 2 K razlaga k sinfonij! itd. k. »JNigosla venska obuova Nflva« Ja izšla 7. štev. s sledečo vsebino: Ju-rai Demetrovlč: Prvi izbori u Jugoslaviji. — Dr. Krunoslav Bego: O moralno! i socllahio - ekonomsko! krizi, — Dr. Jural Krnjevič: Parla-meniarizam i sovjetski sistem. — Dr. Fran Ilešič: Prosvtetni zadaci jugo-slavenske inteligenciie. — Dr. Stje-pan Bosanac: Dva zanimlilva prljed-ioga za reformu srednjih škola — Jaša Grgaševič: Sta hoče Malorusi? — Smotra. •— Politička kronika. Odgovornost za svetski rat. — Omladi-na i današnje doba. — Narodno go spodarstvo: Seljak j bojjsevtzam. — Prosvteta: Dr. A. Belič Unlversiteti kao nacionalne ustanove. — Jugosla-venska akademija i niezin umietničkt razred. — Književni pregled: Izidor Sekulič: Iz prošlosti. — Nova knjiga Iva Cipika. — Cena 4 K. 1 dinar. Reoerfolr Marionetnega gleda, llšča. Torek 13. aprila »Obuti maček« ob 5. pop. četrtek 15. aprila »Obuti maček« ob 5. pop. I% stranke. Odborcva seja telovadnega odse* ka ^Svobode« se bo vršil danes (v pondeliek) v prostorih »Svobode« ob. pol 7. uti zvečer- Točna udeležba ze-lo nujna. — Odbor.____________ Iz Slovenije, Zidaniaost. Občni zbor podružnice »Svobodec v Zidanem mostu se je vršil dne 25. marca v salonu g Moserja ob dobri udeležbi, kar priča, da sodrugi in sodružicc v Zidanem mostu uvulevalo veliko ootrebo izobrazbe. Vsa poročila posameznih funkciionariev so nam pričala, da so. odkar obstoii podružnica, sodnici in sodružice na pravi uoti. Potrebno ie še veliko dela. Težka ie oot. a z vz-trainostio in požrtvovalnostjo bo gotovo delavstvo doseglo svoi cilj. Ker le tedaj, ok bo vsak sodr.in sodružica res v globočini svoie duše prepričan sociiaiist. bo naše delo veliko lož je. Sodi. Pečnik. Jehove. Kopač so v dališih izvaiantih poročali o pomenu izobraževalne organizacije za delavstvo. Na to ie bil Izvoljen sledeči od bor: Alojzija Vodušek, predsednica; Franc Svečtiik, namestnik; Franc Rožič, tajnik; Henrik Šoper, namestnik; Polda Tušar, knjižničarka; Zoi ka Laznik, namestnica; Aleksander Roth. blagajnik: Milka Zupan, na mestnica. Franc Cvetko, preglednik; Marija Rožič, namestnica. — Odbor. Ignac Kadunc, Zofka Jakuš. Anton Bonač. Ana Kadunc. Aproviz&cifa, izpreuiemba prodale sladkorja Vsled sklepa spodaj navedenih gospodarskih organizacij bodo 7 iitada-Ile za svoie člane prodajale sladkor, sledeče gospodarske zadruge, in sl' cer: »Samopomoč«, »Volna zveza«, oziroma »Nakupovalna zadruga«« Južna in državna železnica. »Splošni gospodarska zadruga« In mestni aprovizaetia. Trgovci bodo prodajali sladkor le za tiste stratjke, ki ntsdj člani nobene gori navedenih gospo«; darskih organizacij. Vsled tega sft bodo izdaiale pri prihodnji razdelitvi,, dve vrsti sladkornih izkaznic, in 8l< cer: L modre izkaznice za člani; »Samopomoči«, »Vojne zveze«, oztr«> »Nakupovalne zadruge«, južne in dr«] žavne železnice. »Splošne gospodar«, ske zadruge« in mestne aorovizacije,' oziroma za tiste, Id so url teh gospo«; 'darskih organizacijah dobivali ce«; nejšo moko. in 2. bele sladkorne iiz*: kazalce za vse druge stranke, ki niša nikjer dobivale ceneiše moke in tudt niso včlanjene pri nobeni gorj uava* deni gospodarski zadrugi. ŽeleznlSkl uslužbenci moraio priti tudi po modr* sladkorne izkaznice, ker sicer ttfdf pri železnici ne bodo dobili več sladkorja brez izkaznic. Prinesti pa mo-raio % seboj tudi naliavme knjižice#®; ieznice, iz katerih ie razvidno njfh’ sedanje bivališče (ulica in hišna Sto« vika), da se morejo vpisati v hišno.; polo. Kedaj, kje in po kakem redu s« j bodo izdajale sladkorne izkaznice, s* pravočasno oblavi v listih. Dosedanje rubtve sladkorne izkaznice pa so še nadalje veliavne. dokler se »jih' neveljavnost ne objavi v listih. Izdajatelj Iva« Mlinar. Odgovorni urednik: Jak. Vehoveo« Tisk »Učit, tiskarne« v Ljubljani. Muči Vas glavobol? Zobobol Trganie v udih. Malo Felterjevega pravega Elza-fiuida, in odpravljene so bolečine! 6 dvojnatih ali 2 velikf žpecijaiai stekienici 36 K. Fellerjev; Elza mentolni črtnik. en komad 4 K* Želodec Vam ni v redu? Nekaj pravih Fellerjevih Elza-krogljic! To so dobre! 6 škatljic 18 K. — Pravt balsam 12 steldenic 36 K. — Prava švedska tinktura 1 velika steklenic* 15 K. -- Oiuot In poštnina f. najceneje, tugen V. Feller. Stublčai" donja, I:iz»i{fg 51. 252 (HrvaiskoJ . 930 mmmmmsmmm UU. Milili srn a EKSimina nasuta 1 zmi = ltSi(6¥iNS ZA SOI£, 5TVA IN URACS. Nil*?; m vatkrni'a m SKCOE EN VHBMI ,s LETHE ZAKLJUČKE »AJNOBEHKS^ tMZO&A 2A HS9UUUE CASOKSOV, KMliC, BBOiUR int, STiftSOTfPIM. LfTOfMmmiA« Slamnike barva v vseli niasiMb i« ^ tovarna JOS» REICH« Trgovina 2 Jeleinino Breznik & Fritseli, Cankarjevo nabrežje St. 1. .. . ... — - " — AnoninI uvod DfOSO Bosollski Cnkujero aibte^e S ■ . = v Uubliani: 1 Beton, iolszobelaa iB voiioti zgradbe Inž, dr. Miroslav Kasal HilSerjeva «!ica 7. 73 Arhitekt in stavbeno podjetje 72 Viljem Treo Oosposvetsku cesta 10. Bektrotetmiini predmeti 74 »Svetla* MeMai trg 29. Graver 77 A. Černe Dvomi trg 1, Manufaktura ic naloga oblek 79 Schwab & Bizjak Dvomi trg 8. Prodaja in popravtta pis. strojev 81 The Rex Co, Selenburgova i;tica 7/1. Stavbeno podjeije Tavčar & Svetina Gosposvolsko («#ta 6. Gramofoni, godbeai avtomati 76 A. Hasberger Sodna ulica S. Fotograf 70 Veličan Bester Aleksandrova cesta 5. Lesna veletrgovina 78 Regovc & Comp. Kolodvorska ulica 81. Tehnične potrebščine Odon Koutny Kolodvorska ulica 37. 80 Spedfolia 83 F. & A. Uher Solenburgova ulica 4> Železnina ** Zalta & im UospoaveUka -cesta 10. Žarničfe 91 „ Svetla” Mestni trg St. 25. Mizarstvo 92 Josip Slejko Zg. 8iSk