4AAAAAAAAAAA'AAAA"A'AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA1 Pretekli mesec je l)il kar bogat na dogodkih: predvsem smo vsi skupaj iskreno čestitali tovarišu Titu za njegov 71. rojstni dan, potlej je bilo plenarno zasedanje Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije, na katerem so razpravljali o problemih mednarodnega delavskega gibanja in boja za mir in enakopravno sodelovanje med narodi — naša slika kaže generalnega sekretarja tovariša Tita ter sekretarja Centralnega komiteja Edvarda Kardelja in Aleksandra Rankoviča ter člana IK Petra Stamboliča med odmorom — in potlej še volitve. V petek 24. maja smo izvolili naše predstavnike v zbore delovnih skupnosti občinskih skupščin, v nedeljo pa splošne zbore občinskih skupščin. Le-te se bodo sestale 5. junija in izvolile okrajne skupščine ter poslance v republiško in zvezno skupščino, seveda pa se bodo najprej same konstituirale. V nedeljo 16. junija pa bomo občani spet na volitvah izvolili poslance republiškega in poslance zveznega zbora. —Gradisove! smo se na volitvah v zbore delovnih skupnosti občinskih skupščin kar izkazali. < < < < < < < < < < < < < < < < < < < < A < ^'yvyyVyyyYyVyyyyyyyyyyyy_yyyyyY_y_y_yyyyy^ Razpravljamo o treh problemih: nagrajevanje nekvalificiranih delavcev, o enotni startni osnovi vseh enot in o nagrajevanju organizatorjev proizvodnje Le zakaj spet o delitvi po delu, kot da o tem nismo že dovolj govorili, kot da naš sistem nagrajevanja ne ustreza, ko smo ga šele sprejeli, ko je komaj shodil in že kaže rezultate. Vse to so vprašanja, ki se porode, ko človek prebere takle naslov. Pa vendar je treba spet govoriti o delitvi po delu. Ne morda zato, ker bi bilo sedanje nagrajevanje pri nas čisto zanič, niti nima tolikšnih pomanjkljivosti, da bi ga morali vreči kar med staro šaro. O njem moramo govoriti zato, ker ga pač nenehno gradimo, nenehno izpopolnjujemo. Naj večji premik smo storili z ugotavljanjem in obračuna van tem dohodka po poslovnih enotah in glede tega lahko trdimo, da smo uvel javili načelo delitve po delu dosledno, kolikor je to mogoče, če naj smo še enotno podjetje. Dosedanje izkušnje nas opozarjajo na drugo področje Problemov: na delitev v poslovnih enotah, torej na notranjo delitev dohodka, na razdelitev med posamezne člane kolektiva. Zato se je naš sodelavec obrnil na sekretarja aktiva komunistov Gradisa Martina Zajška in na predsed-sednika osrednjega delavskega sve-a Vinka Vajta, da bi povedala s.y°je mnenje o teh problemih tu-d> za širši krog naših bralcev, saj sta. jih namreč načela na nedavni St‘ji sindikalnega odbora podjetja. Cre za tri probleme: položaj in nagrajevanje nekvalificiranih delavcev. drugič, za enak start vseh enot in tretjič za spodbudno nagrajevanje organizatorju proizvodnje. ( !: NIC DRUGEG A, SE DRŽIMO PREDPISA! ,. ^ bistvu gre najprej za nekvali-*cirane delavce, če že uporabljamo Pr]’° razločevanje delavcev po kva-•hkacijoli. Pri nas imajo po pra-dniku v primerjavi z drugimi pod-j'.'1'1 dokaj nizko osnovo. Zaradi izice osnove je tudi 'njihov delež ! n skuDncm dohodku poslovne eno-,e jnajhen in se njihovi osebni do-f gibljejo na dokaj nizki ravni, nano pa je, da vsak najprej vpra- ša za osnovo in če je ta nizka, bo prej obredel vsa podjetja, če mu kje drugje ne bi plačali več. Tako pridemo pri pongjjbi delovne sile precej med zadnje. Razumljivo jc, da to vpliva po svoje tudi na fluk-tuacijo, saj porabi tak delavec prvo priložnost ter odide iz podjetja. To je ena plat problema. Druga plat pa je v tem, da pri nas še vedno dokaj ostro ločimo kvalifikacije in da so le-te še vedno zelo važne pri določanju osebnih dohodkov. Če je nekdo razvrščen med nekvalificirane delavec, ga tako tudi plačujemo, ne glede na to, kakšen posel opravlja oziroma, je vrsta tlela le nekaj, kar se mu šteje v dobro, osnova pa ostane: nekvalificiran delavec pač s tako osnovo. »Imenujmo stvari s pravim imenom, je dejal tov. Vajt. »To je viden izraz mezdnega ostanka v našem sistemu nagrajevanja. Najbolj je važna-kvalifikacija in šele potlej delo. Pri nas v Mariboru ta problem s te plati morda niti ni tako oster kot v drugih poslovnih enotah Gradisa vendar .. .« »Točno., jc povzel besedo tovariš Zaišek. Če osvetlimo problem s politične plati, se mi zdi nevzdržno stališče, za kakršnega so se odločili na predzadnji seji izobraževalnega centra, ko so postavili šolske kvalifikacije na prvo mesto. Mišjim namreč, da jo- tako stališče v navskrižju z vso našo politiko strokovnega izobraževanja, naposled tudi proti naši gospodarski politiki in navsezadnje v nasprotju s socia- lističnimi principi delitve po delu.« In je pojasnil. Prav za to gre, namreč za uresničevanje principa delitve po delu. Če opravlja nekvalificirani delavec (le kdaj se bomo znebili teh izrazov!?) delo polkvali-fieiranega, mu po vseh postavah pripada tudi ustrezen zaslužek. Pri nas ne ravnamo tako. ampak ga obračunamo kot nekvalificiranega. V tem se kaže mezdni ostanek, ki pa potlej vpliva tudi na delavca samega, ker ga tak odnos tišči v mezdni miselnosti. Torej je to tudi politično vprašanje. Drugič, je razpredal misli sekretar aktiva komunistov, sem daleč od teg'a, da bi omalovaževal pomen šolanja. Nasprotno, mislim, da je treba na vso moč podpreti prizadevanja vsakogar, ki bi se rad izšolal, treba je poskrbeti, da bomo imeli na odgovornih delovnih mestih čim-več ljudi z ustrezno šolsko izobrazbo. Vendar pa mislim, da je praksa po sodobnem svetu že zdavnaj dokazala, pri nas pa prav zdaj dokazuje, da je izobraževanje na delovnem mestu že nepogrešljiva, marsikdaj celo temeljna oblika strokovnega izobraževanja, pa naj bi jo mi zavrgli? Sodobna proizvodnja, niti sodobno tržišče ne sprašujeta, kakšna spričevala je imel tisti, ki je napravil določeno vrsto blaga, temveč vprašata, kako je napravljeno in po kakšni ceni. Zato je tako stališče, o katerem smo brali tudi v Gradisovem vestniku, nevzdržno, gospodarsko na seveda prav zato tudi politično škodljivo. Pa se s tem v zvezi vprašajmo, je vzkliknil tovariš Martin, ali smo sploh sposobni poslati vse ki bi to želeli, v .šole. na tečaje in seminarje? Preprosta pamet nam pove. da to fizično nismo sposobni storiti. Predvsem pa naj bi se držali predpisa. Ta pa pravi, je pristavil predsednik osrednjega delavskega sveta, da lahko nekvalificiranega delaven prevedemo v nolkvalificim-nega po pol leta. Tega se v drugih podjetjih drže in ne bi nam škodilo, če bi se*tudi mi domislili tega predpisa. Pri nas ostajamo v poprečju na 78 din na uro, vtem ko so drugod po črki sicer pri 90 dinar jih, izplačajo pa ne izpod sto. Nujno je, da to vprašanje pri Gradisu uredimo. da ne bi zašli v težave zaradi pomanjkanja delovne sile. je izrazil svojo zaskrbljenost predsednik osrednjega delavskega sveta. ENAK START ZA VSE Tudi o drugem problemu so govorili na nedavni seji sindikalnega odbora podjetja. Gre namreč za enako izhodišče pri delitvi osebnih dohodkov v vseh poslovnih enotah. Problem je v tem, da je vrednost točke v eni poslovnih enot izpod 80, drugod pa že blizu 100 dinarjev. Gre seveda za startno, začetno vrednost točke. Obračun je sestavljen lio enakih merilih za vse poslovne enote in dobe izplačanega pač toliko osebnega dohodka, kolikor ustvarijo ne glede na to. kakšna jc osnovna, začetna vrednost točke. Potemtakem ne gre za to, da bi bil zaradi drugačne startne vrednosti točke kdo prizadet, problem se kaže bolj v psihološki luči. Točka naj bo torej v vseh poslovnih enotah enako vredna. -Menim. da bi se morale poslovne enote dogovoriti za enako izhodišče, je dejal tovariš Zaišek. tovariš Vajt pa jo dejal, da bi bil osrednji delavski svet najbolj poklican za tako priporočilo enotam, Le-ta je nekoč že sklenil, nat bo startna vrednost točke Si dinarjev v vseh enotah, toda na naslednji seji so popustili pritisku posameznih enot in se je tako vse skupaj izrodilo, sta povedala. Tak sklep delavskega sveta,ne bi prav v ničemer prizadel samostojnosti organov samoupravljanja enot. utrdil pa bi enotnost podjetja, kar pa tudi ni. da bi prezrli. Gre za to. te dejal tovariš knji. da se organ irci tako še bolj utrdimo, da bi bili še bolj udarni.- Razmere kažejo, da nam je to vedno bolj potrebno, naši ljudje pa so pripravljeni za to tudi nekaj storiti.« Kako napačno je, da teh stvari nimamo urejenih, se kaže ob ustanovitvi novega gradbišča, ko pridejo ljudje skupaj iz raznih enot pa z različno starino vrednostjo točke. Razumljivo je. da je vmes dosti ne-volje in negodovanja, in to čisto brez potrebe. Usklajevanje z lokalnimi razmerami vsake poslovne enote, pa je tako in tako stvar nje same in ji s tem ta pravica nikakor ni prizadeta. STIMULIRANJE STROKOVNJAKOV - TODA VPRAŠANJE JE ŠIRŠE Problem jc znan in smo o njem že pisali, govorili na najrazličnejših konferencah in posvetovanjih: sedanje nagrajevanje strokovnjakov v našem podjetju ni stimulativno. Nekoč smo imeli pravilnik o tem pa smo vse skupaj zavrgli bolj zaradi popuščanja ujavai Jevškemu pritisku. kot pa zreli analizi dobrih in slabili strani prejšnjega ocenjevanja in nagrajevanja strokovnjakov v našem podjetju. Na centrali podjetja so zdaj sestavili predlog, kako naj bi stimulirali predvsem organizatorje proizvodnje. kajti položaj je tak, da smo s točkami le-tcm osebne dohodke pri podjetju zakovali, naj je delal dobro ali slabo, naj je imela poslovna enota dobiček ali je delala z izgubo. naj je bilo delo dobro organizirano ali slabo, izvedeno dobro ali slabo — svojo plačo je dobil. Sicer pa je problem res tako jasen. da ni treba posebej dokazovati, kakšna gosnodnrska in navsezadnje tildi politična škoda nastaja, ker ga puščamo, oziroma, smo ga puščali odnrtega. Osnutek obsega predloge za nagrajevanje organizatorjev proiz- (Nadalj. na 2. strani) Junija konferenca aktiva komunistov Gradisa V prvi polovit;* junija bo tako kot vsako leto konferenca aktiva ZK podjetja. Letošnja konferenca bo imela še prav poseben pomen, saj bo v obdobju, ko se naš gospodarski sistem menja prav glede instrumentov ocenjevanja uspešnosti in gospodarnosti poslovne politike podjetja. Poleg tega so v letošnjem letu aktualna še druga vprašanja tako akcijskega kot organizacijskega pomena. Bolj kot doslej bo poudarjeno kadrovsko vprašanje, vloga in metode dela aktiva samega ter njegovo dosedan je delo. Prav glede tega obstaja še določeno nerazumevanje funkcije tega organa, ki je v bistvu samo koordinator dela vseh osnovnih organizacij. daleč proč pa od komandnega mostu«, kar žele nekateri videti v n jem. Čeprav' je bilo za napredek subjektivnih sil že precej storjenega, pa bo konferenca prav gotovo dala potrebne smernice za nadaljnje delo, ker sc nikdar ne moremo ob taki dinamiki razvoia notraivih odnosov' zadovoljiti s tem. kar ie. ampak vedno stremeti za tistim, kar bi moralo biti. '1 Ljubljana — L o razi or-mi ran ju bivših Centralnih |||| obratov so bili izvoljeni v no- =§ vih poslovnih enotah tudi no- 1^ vi organi delavskega samou- |§i pravljenja. V strojno pro- = metnem obratu je bil izvoljen ^ za predsednika delavskega HH sveta strojnik Janez Martin- g čič, za predsednika upravnega §H odbora pa šofer Jože Jeranko. =s| V kovinskih obratih pa je bil U izvoljen za predsednika DS sil varilec Frane Pevec, ki je bil == že prej predsednik DS v Cen- gg tralnih obratih. Za predsed-nika UO pa je bil izvoljen f= mojster elektro delavnice == Franc Plesec. Oba DS sta med drugim razpravljala in skle- == pala tudi o novih organiza- == cijskih shemah obeh novih uprav. ■ Jesenice — Na zasedanju =s DS so sklenili dobiti prispe- gg vek za gradnjo grobnice pad- gg lim borcem v Cerknem v === materialu v vrednosti 100.000 H! dinarjev. Izvolili so tudi nov §g upravni odbor. Na množičnem g= sestanku bodo tolmačili pra- gg vilnilc o nagrajevanju po ob-računskih enotah, katerega §g je sprejel DS. Ugotovili so, da gg je potrebno, da se sestane UO §= vsaj enkrat mesečno. Sindi- = kalni podružnici so po njiho-vem mnenju nakazali pre- Igg majhen znesek dotacije v vi- W= šini 560.000 din. Razpravljali so tudi o slabem plačevanju g= situacij železarne Jesenice g= ter o tem, da ne dobe lokacije za nove stolpnice. B Ravne — DS poslovne =1 enote je razpravlja! o po- == manjkanju delovne sile. nred-vsem zidarjev. Primanjkljaj =|= nameravajo nadomestiti s pri- Eg učitvijo delavcev na stroju Furbosol za omciavanje mal- === te. Sprejeli so tudi interni pravilnik o organizaciji in gg kontroli bolezenskih dopu-stov. @ Ljubljana — Naše pod-jetje je obiskala skupina stro- == kovnjakov gradbenega pod- !g jetja »Lavčevič Ivan« iz Sp!i- g= ta. Ogledali so si obrat grad-benih polizdelkov, polmon- == tažno gradnjo v Novih Jaršah in Vodmatu. V razgovorih, ki so jih imeli z vodilnimi g ljudmi v podjetju, so se zani- ^g mali za organizacijo podjetja === in tehnične izvedbe novo-gradnje. S Maribor — Na zasedanju ==; DS so med drugim razprav- -g lj ali in sklepali o poročilu = šefa poslovne eiiotc ing. Mai- gg stra, ki je poročal o financ- == nem stanju in o tekoči pro- HH blcmaliki poslovnih enot. = Za dom političnih organizacij bodo prispevali znesek 5 - (> milijonov s tem, da se bodo e= odrekli 3% manipuiitivnih gg stroškov. Sklenili so tudi, da =§ bodo posebej obravnavali ti- = ste računske enote, ki bodo == zaključile mesečne obračune negativno. Izvolili so tudi Ig nov UO. E Koper — Na skupni seji g| SOP, komisije za šport in rekreacijo in referentov za šport pri posameznih enotah gg je bil sprejet sklep, da bo §sf športni dan Gradisa pred g=. Športnimi igrami gradbincev, as ki bodo letos ob koncu avgu-sta v Mariboru. Le praktičen izpit za pridobitev polkvalifikacije * orJ -Ja ali ne V Mariboru gradi naše podjetje sodobno urejen gsilni dom MlMIHll Gradis znova gradi testo Prevzeli snto gradnjo enega odseka na ljubeljski cesti Pred leti je znaten del naših kapacitet služil gradnji avto ceste, saj smo sodelovali pri gradnji več kot 40 km ceste Ljubljana—Zagreb. Po tej gradnji je minilo nekaj let, v katerih nismo gradili cest, te dni pa bomo pričeli z gradil io prvih dveh odsekov avto ceste Naklo—Ljubelj in se s tem zopet vključili med graditelje cestnih objektov. Gradisu je poverjena naloga zgraditi prve 4 km nove avto ceste od Naklega (od odcepa nove ceste od sedanje gorenjske magistrale na koncu betonskega odseka pri bistriškem klancu) do odcepa nove gorenjske ceste in priključno deteljico te ceste pri vasi Tabor. Skupna dolžina cestišča našega odseka znaša nekaj več kot 6 km, od tega večina z najnovejšim profilom cestišča 7,5 m in obojestranskimi odstavnimi pasovi. Poleg izdelave planuma in tampona na tem odseku bo treba zgraditi še 65 m dolg nadvoz in 50 m dolg most čez Bistrico ter tri 5 m široke cestne podvoze za poljske poti. Na tem odseku bo potrebno opraviti ca. 210.000 m3 zemel jskega izkopa. Pričetek del bo 1. junija, na trasi pa sredi junija. Dela morajo biti opravljena v oktobru, da bo mogoče še pravočasno izvršiti betonsko vozišče. 18 km dolg priključek do ljubeljskega predora mora biti namreč letos predan prometu in bo čez zimo že služil nemotenemu prometu na tej mednarodni cestni povezavi srednje Evrope z južnim Balkanom. Vrednost od nas prevzetih del znaša blizu 620 milijonov dinarjev. Naloga je poverjena trem poslovnim enotam. Gradbeno vodstvo Ljubljana prevzame ca. 1,3 km dolgi odsek od začetka do mostu čez Bistrico, most sam in ostanek ceste bo izvajalo gradbeno, vodstvo Jesenice. poslovna enota Kranj pa bo izvajala dela na 65 m dolgem nadvozu in treh cestnih podvozih. V njena dela se bo vključila tudi Škofja Loka, naš lesni obrat, ki bo izdelal potrebne mostne odre. Za delu na trasi je potrebna znatna mehanizacija: bagri, skrenerji, buldožerji in veliko število nrevoz-nih sredstev, kar bomo krili delno iz lastnih kapacitet, delno pa iz posojenih kapacitet, ki lih bomo najeli čez gradbeno sezono. Gradbeno delo. ki smo ga prevzeli. je brez dvoma leno in zanimivo, tako organizacijsko kot izvedbeno, bo na od vseh sodelujočih zaradi visokih kvalitetnostnih zahtev in kratkega roka zahtevalo precejšnjega prizadevanja in znatnih naporov. Ker pa se v drugem letu obetajo še nova tovrstna dela na gorcnlski cesti, lahko smatramo prevzeto delo kot pričetek ponovnega večletnega delu na interesantnih cestnih delili, ki brez dvoma spadajo v delokrog del. ki se jih mora naše podjetje udeleževati. Ing. Alfred Peteln Pretekla seja upravnega odbora centra za izobraževanje je obravnavala vrsto problemov, ki so zdaj! aktualni. Prav posebno pa je bile” liaglašeno izobraževanje delavcev na delovnem mestu. V čem je prednost^ novega načina? V dosedanji praksi je center zae izobraževanje organiziral osrednje™ tečaje za pridobitev polkvalifikacije. Program je obsegal teoretični ing praktični del, ki ga je moral kandi-™ dat zadovoljivo opraviti, kajti v nasprotnem primeru pač z polkvnliti-g kacijo ni bilo nič. Praksa je poka* zala, da bi bilo treba biti pač bolj elastičen. Rešitev pa je v naslcd-g njem: ■ — posebna komisija strokovnja- kov iz podjetja bo v kratkem sesta-S vila program praktičnega znanja, kF ga mora obvladati vsak nekvalificirani delavec, če želi doseči polkva-J lifikacijo: ® — na predlog delovodje in v so-e glasju s svetom obračunske enoteji v kateri dela, bo prijavljencu odobreno, da izpit iz praktičnega dela« opravlja; — komisija strokovnjakov, ki bL jo imenoval upravni odbor centra! bo ocenjevala praktično delo oziroma znanje in priznavala polkvalifi-kacijo. Sistem je dokaj preprost. Da bi zagotovili enotna merila pri ocenjevanju, bo ta komisija centralna teil bo na poziv poslovne enote tud" prispela ter ocenila kandidate. Seveda pa je za prijavo k temu izpitu! iz praktičnega dela prednisan tud™ pogoj, ki zahteva, da je prijavije-nec pri nas v delovnem razmerju! najmanj 4 mesece. ™ Center je v tem smislu opustite pri izpitih za polkvalifikacijo teol retični del, kar pa pomeni, da bodo zahteve pri izpitih za kvalifikacije* glede teoretičnih znanj bolj ostre.! Smatramo, da smo v tem smislu storili korak dalje ter s tem rešili* precej problemov, ki so se pojavi ljali doslej v izobraževanju, nje- # govi organizaciji, kakor tudi glede* ............. L profila polkvalificiranega delavca M. š. Vprašanje ni zastavljeno brez vzroka. Pričela se je gradbena sezona in z njo je število stalnih članov naših kolektivov pomnožili! mnogo sezonskih delavcev, in to ne samo iz naše republike, ampak* tudi iz sosednih republik, Srbije, Bosne pa tudi iz daljne Makedonije. Cim bolj se razčiščujejo vprašanja, ki zadevajo obračunavanji dohodka po ekonomskem uspehu, čim bolj jasno je določena vlogtr obračunske enote, tem bolj jasno je bilo, da lahko postavimo osebne, dohodke v neposredno odvisnost od ustvarjenega dohodka določen " obračunske enote in pri tem obdržimo in še povečamo stimulativn vpliv takega načina plačevanja osebnega dohodka. S to ugotovitvijo in postavitvijo kolektivne odgovornosti za dosego boljšega ekonom-ti skega uspeha in s tem večjih osebnih dohodkov, je postalo jasno, da direktni akord nima več kaj iskati v tein sodobnem načinu delitve dohodkov in je stimulativnost sistema dana že po svoji osnovil Važno je postalo le pravilno določevanje medsebojnih odnosov meiP člani kolektiva, ki tvorijo obračunsko celoto. V tein spoznanju so nekatere naših poslovnih enot že lanski leto ukinile akordni sistem in s tem poudarile nov sistem stimulacije™ K pospešitvi ukinitve akorda so še bolj prispevala nesoglasja v kolektivu zaradi neenakih pogojev pri akordiranju, nerealnost ne-1 katerih akordnih zaslužkov in dejstvo, da pač vsa dela ni bilo mo™ goče akordirati, kar je vodilo do krivične delitve osebnih dohodkov med člani kolektiva obračunske enote. Ce hočemo zagotoviti stimulativni učinek novemu načinu del litve osebnih dohodkov z merili odnosov in obračunom proizvodnje, je nujno istočasno preiti na mesečni obračun doseženega uspeha. Tite pa so uspehi zelo dvomljivi in morila še manj natančni kot nekdanjr akordi. Pravo sliko dajo šele trimesečni obračuni ali celo končni obračun po ilogotovitvi objekta — tokrat pa je kolektiv “ečinonia žtte okrnjen ali zamenjan. Navedene ugotovitve veljajo za obračunski* enote — objekte ali sektorje, manj za poslovne enote v poprečju. Iz tega vzroka so nekatere poslovne enote tudi ostale pri obračate novanju doseženega osebnega dohodka po trimesečju ali celo še mr daljše obdobje, vmes pa izplačujejo samo akontacijsko vrednost merilne enote. _ Tak način seveda je mnogo izgubil na stimulativnosti (in to sef: na objektu dejansko pozna!) celo pri stalnih članih kolektiva, je pa čisto nesprejemljiv za sezonsko delovno silo. Če dodamo še moment. da je novi sistem v južnih republikah manj poznan in je tan{ akord še vedno glavna oblika stimulacije, je očitno, tla doživljajo danes etlinice resne konflikte s sezonei, zidarji, tesarji in taktu imenovanimi kubikaši, ki smo jih ob pomanjkanju delovne si!<|! vključili v naše kolektive. Ti zahtevajo akord, neomejen delovni čas in podobne zahteve, ki odstopajo od določenega reda na naših poslovnih enotah. Jasno je, da v celoti njihovim zahtevam in težnjam! ni mogoče ustreči, prav tako pa je jasno, da zahtevajo delovne in plačilne pogoje, ki jim bodo omogočili, tla v sezoni — saj po njej se vrnejo, domov — zaslužijo za forsirano tlelo, ki so ga pripravljen* opravljati, in to za način, ki so ga vajeni in ki ga lahko sami ob* računsko kontrolirajo. Prevzete naloge, roki obvezni po naših pogodbah, vse to terja-tla vključujemo tudi sezonske delavce v naš kolektiv. Najti koinpro-§ mis med obstoječim sistemom in težnjami v kolektivu in zahtevami sezonskih delavcev pa je odgovorna naloga, ki jo morajo brez odlašanja rešiti organi samoupravljanja in uprave poslovnih enot pot J, jetja. Brezkompromisno stališče lahko prinese kolektivom in podjetju več škode kot koristi. Vztrajati na ukinjenem akordu povsod in brezpogojno je stališče, ki ga bomo le težko zagovarjali. Zalite naj se. vprašanje: »Akord — tla ali ne?« le še obravnava povsoii tam, kjer se za tako obravnavanje kaže nujnost. Ing. Alfred Peteln »Gradisov vestnik« izdaja delavski svet podjetja Gradis. Ureja ga uredniški odboi. Odgovorni urednik Lojze Cepuš. — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v T.'ubijam — — Izhaja mesečno (Nadalj. s 1. strani) vodnje v obračunskih enotah, dalje v poslovnih enotah ter na centrali podjetja. V obračunski enoti naj bi bili zajeti šef obračunske enote in delovodje. V poslovni enoti njen šef, tehnični pomočnik ter komercialni šef. Na centrali podjetja pa naj bi zajeli vodilno osebje, dalje pomočnike, in to: komercialnega direktorja, sekretarja za kadre, glavnega inženirja za mehanizacijo. Potlej so še šefi oddelkov centrale ter nekateri samostojni referenti (npr. za F1TV). Kot je videti iz predloga, je izbor dosti oster in omejen na dokaj ozek krog ljudi. Tovariš Zajšek je izračunal, tla gre za okrog dvesto ljudi pri celotnem Gradisu. Oba, tovariš Zajšek in Vajt pa menita, da bomo s takim nagrajevanjem problem le delno rešili, uredili le najbolj pereči del problema, odorio pa ostaja, kako nagraditi tudi tiste, ki prav tako veliko prisoevajo k skupnemu dohodku podjetja, pa ostajajo vendarle ob obračunski osnovi. Ob nedavnem obisku enot je povedal tovariš Vajt, so ga na ta problem opozarjali posebej visoko kvalificirani delavci, ki jim učinka zaradi narave dela ni mogoče meriti in ostajajo z osebnimi dohodki izza tistih, ki so v akordu ali na normi. Torej bo s tem problem rešen le delno. Zdaj pa se vprašajmo, kakšna so merila, no katerih naj bi ocenjevali. Predlog poudarja, da so skušali najti jasno in predvsem merljiva merila, tla bi bilo čimmanj ocenjevan ia na oko, da bi bilo pri ocenjevanju čimmanj subjektivnih elementov. fn nrav to je po mnenju tovariša Za iška odlika tega predlo« ga. ker omogoča namreč preprost in jasen izračun. Merila so v predlogu razdelili na t-i dele: ena bi veljala zn obračunske enote, druga zn poslovne in tretja za centralo nodietia. Precej pa bomo videli, da kakšnih posebno ve*'kih razbit ni. Obračunske enote naj bi bile stimul; mne za: 1. ustvarjanje čistega dohodka, 2. za uresničevanje postavljenih rokov, 3. za kvaliteto izdelka in 4. za varnost jiri delu. Za prvi kriterij so postavili posebno formulo, po kateri naj bi dobil organizator proizvodnje več točk za čimveč odstotkov bo obračunska enota presegla planirani čisti dohodek. Po drugem kriteriju bi za izpolnjevanje roka že dobili dodatne točke, prav tako seveda tudi, če so dela opravljena pred rokom, in odbitne točke, če roke zamujajo. Kvaliteto bi ocenjevali s štirimi stopnjami: odlično, primerno, slabo in nezadostno. Dodatne točke bi podelili le ob odlični kvaliteti, pri primerni jih ne bi odvzemali, pri slabi in nezadostni oceni pa bi točke seveda odvzeli. Potem je še varnost pri delu, ki naj bi jo ocenjeval referent za tehnično varnost v podjetju. Ocene so: vzorno tlelo, varno tlelo,"še varno delo in nevarno delo. Dodatne točke bi dobili za vzorno delo, odbitne pa pri ocenah še varno in nevarno delo. V poslovni enoti naj bi bili organizatorji proizvodn je stimulirani za naslednje: a) ustvaritev čistega dohodka poslovne enote, b) izpolnitev plana, c) kvaliteta, d) tehnična varnost. Stopnje ocen so iste kot pri obračunskih enotah. V centrali pod jetja pa naj bi bila le dva kriterija, ki ju je mogoče najlaže meriti in pri čemer je treba izključiti vsakršen subjektivni vpliv (tla bi namreč kdo sam sebe ocenjeval). a) ustvaritev čistega dohodka podjetja, b) izpolnjevanje plana. Obračunske enote bi ocenjevale poslovne enote, le-te pa centrala podjetja. Sicer pa so nekateri kriteriji strogo računski. »Po govoru tovariša Tita v Splitu,« je naglasil tovariš Vajt. »jo bilo precej gonje proti visokim razponom v osebnih dohodkih. Pri nas smo to uskladili in menim, da tega razmerja z nikakršnim sistemom nagrajevanja ne bi smeli porušiti. Navada je pri nas že taka, da je sistem od začetka dober, potic pa se izrodi. Tudi prejšnje nagrajevanje je bilo v začetku dobro in je imelo vrsto koristnih ter spodbudnih elementov. Potlej pa se je začelo kaziti, ker je bilo še občutiti, da se skuša nekatere umetno vzdrževati na »višji ravni« in so se že pojavile uravnilovske tendence, pa je bil pozitiven«, četudi je imel izgubo, kar se je skušalo opravičevati z objektivni vzroki. Izgovor je mogoče vedno najti, saj poznate tisti pregovor o pasjem repu. Zato tudi morajo biti stvari nenehno v gibanju kot votla, ki se usmradi, če stoji.« »Pri nas v Mariboru,« je povzel besedo tovariš IZajšek, »to tudi pu ukinitvi tistega nagrajevanja ni bil problem. Ustvarili smo si sistem, ki je spodbuden tako za organizatorje proizvodnje kot za vse proizvajalce in tudi uslužbence. Krog je pri nas seveda dosti širši kot pa po tem predlogu strokovnega kolegija. Sam sem že izračunal, kako bi posamezniki odrezali po tem pravilniku oziroma po teh kriterijih. Bistveno velikih razlik ne bi bilo. Novi predlog je dosti boljši glede preseganja čistega dohodka kot pa to, kar imamo v Mariboru Menim pa, da bomo morali pri nas v Mariboru morda kombinirati oba sistema, ker bi bilo napak, ko bi naše kar zavrgli. Videti pa bo treba plan, kajti od tega, kako je plan postavljen, je jio tem predlogu precej odvisno, kakšen bo osebni dohodek. In prav to se mi ztli. tla je slaba stran tega predloga. Preveč je naslonjen na plan. Mislim, tla bi bilo treba bolj vezati na ustvarjanje dinarjev, kajti le to nam daje skupni dohodek podjetja in navsezadnje tudi sredstva za osebne dohodke. Sicer pa bo treba stvar še podrobno proučiti in so te pripombe bolj ali mani na hitrico povedane, ker sam predlog pravzaprav niti ni prišel v širšo razpravo. S to objavo v časopisu naj bi sc taka širša razprava tudi začela.« je zaključil sekretar aktiva komunistov Gradisa tovariš Zajšek. 5000 votlakov na dan Stroj smo izdelali v kovinskem obratu v Ljubljani V obratu gradbenih polizdelkov v Ljubljani že nekaj časa obratuje sodobna naprava za proizvodnjo žlindrinih votlakov. To je tako imenovana stabilna vibrostiskalnica za žlindrine vo-tlake. Celotna naprava je izdelana doma, razen samega stroja (stiskalnice), ki je uvožen iz Zahodne Nemčije. Celotno napravo — od silosa do transporterja in naprave za odvzemanje votlakov — so izdelali v kovinskem obratu v Ljubljani. Naprava, ki je med strokovnjaki smo le našli pravi vzrok. Ugotovili poznana kot stiskalnica tipa smo, da je vzrok lomom na prehodu »Schlosser«, je začela obratovati le- iz same stiskalnice na žičnico. Vo-tos spomladi. Vendar se je pokazalo, tlaki so se namreč na prehodu iz tako kot pri skoraj vsaki poskusni stiskalnice na žičnico nekoliko pre-proizvodnji, da nekaj ni v redu. več stresli in to je povzročilo pre-Elementi, ki so nastali v stiskalnici, cej lomov. Ko smo to hibo odpravili so takoj, ko so prišli na transport- s tem, da smo med stiskalnico in ni trak, pokazali večje ali manjše transportni trak montirali gibljivo razpoke. konzolo, se je število počenili ele- »Preccj časa smo si belili glavo,« mentov bistveno zmanjšalo. Ta konje pripovedoval šef betonarne inže- zola je odpravila prejšnie sunke in nir Branko Vasle, »kaj naj bi bilo nanj,tako skoraj v celoti odpravila Vzrok tem okvaram. Mislili smo prejšnji kalo.« sprva, da so razpokam v votlakih Nova naprava ima zelo veliKo morda krive deske (palete), na ka- zmogljivost, saj lahko izdelajo v terih ležijo votlaki in nato z desko tej stiskalnici okrog 5000 žlindrinih Potujejo po transporterju do od- votlakov dnevno. Ce bi delali s to vzemnega mesta. Trdovratno smo stiskalnico v dveh izmenah (kar pa iskali napako in vsako desko, na seveda trenutno ne pride v poštev, kateri je prišlo do napak na votla- ker še ni tolikšnih potreb na trgu), kih, zaznamovali. No, sčasoma pa bi naredili dnevno okrog 10.000 vo- tlakov, mesečno torej ca. 250.000, letno pa okrog 3 milijone. Skratka, kapaciteta te naprave je enaka zmogljivosti normalne opekarne. Kolikšna je ekonomičnost te nove naprave, je razvidno tudi iz na-naslednjih podatkov: stiskalnica »Schlosser« izdela do 5000 votlakov, dnevno, kar je ravno enkrat več, kot jih naredi stiskalnica tipa »Komet«. Pri tem pa je pri »Kometu« zaposlenih 8 ljudi (za 2500 elementov dnevno), pri »Schlosserjevi« stiskalnici (5000 votlakov) pa le 11. Prednost je torej očitna. Naprava že daje vrsto elementov za nove zgradbe, ki jih bo naše podjetje kmalu začelo graditi v Ljubljani (Gradis 62 in še nekatere). Žlindrini votlaki, izdelani v tej stiskalnici, so trdnejši od betonskih votlakov, izdelanih v »Kometu«, ker naprava »Schlosser« bolje komprimira. Kot rečeno, so pravkar na »Schlosserju« izdelali in še delajo elemente za oba stanovanjska bloka »Gradis 62«, nadaljnjo proizvodnjo pa bodo seveda narekovale potrebe. V tej stiskalnici je mogoča proizvodnja najrazličnejših votlakov in drugih elementov, po katerih se bo v prihodnosti pokazala na tržišču potreba. ZAKAJ JE LETOS MANJ PRIJAV ZA DOPUSTOVANJE V POČITNIŠKIH DOMOVIH Ni vse zaradi avtobusa Ena izmed oblik rekreacije delovnega človeka je vsekakor možnost letovanja v počitniških domovih, ki so si jih posamezni kolektivi zgradili z namenom, da njihovi člani preživijo v njih svoj letni dopust ter si tako pridobijo nujno potrebnih sil za nadaljnje delo. Z istim namenom smo tudi pri nas zgradili počitniške domove v Ankaranu, v Poreču ter na Pohorju. Ne glede na različne materialne možnosti posameznika je cena dnevnega penziona prilagojena tako, da ima res vsak dejansko možnost preživeti svoj letni oddih v primernem okolju in po primerni ceni, razliko °d vplačane pa do ekonomske cene Pa krije kolektiv. Analiza letovanja nam je v primerjavi z vrsto preteklih sezon pokazala, da se počasi izenačuje število delavcev in uslužbencev, ki so preživeli svoj dopust v naših domovih, kar je vsekakor razveseljivo. Vendar pa so prijave prav letošnje leto precej razočarale, saj imamo domove polno zasedene le junija in uvgusta. Da bi bile že itak nizke cene še pristopnejše, smo letos uvedli še režim predsezone in posezone, kar je v tem času posledica znižanje sezonskih cen za nadaljnjih 20 odstotkov. Kljub temu pa je odziv Slede na številčnost kolektiva, kakor tudi kapacitete naših domov, Precej medel. Kje je temu vzrok? Marsikdo bi to utemeljeval s tem, da smo ukinili avtobusni prevoz v naše domove, kar smo prakticirali doslej. Vendar pa ukinitev avtobusa ne more biti vzrok, saj smo nadomestili dosedanji avtobus podjetja s pogodbeno n.ajetim avtobusom Prevozniških podjetij! Ker to ni verjetno poglavitni razlog, ga je verjetno treba iskati drugje. Morda še ne znamo varčevati med letom in si nato privoščiti prepotreben dopust? Malokdaj je bilo kje slišati, da kdo Ze z januarskimi osebnimi dohodki Prične »dajati na stran« z name- nom, da si bo s tako prihranjenim denarjem privoščil letovanje na morju ali na Pohorju. Morda so vzrok osebni dohodki, tj. njihova višina in sistem delitve? Morda je vzrok v zadolženosti, ki jo je povzročila morebitna motorizacija ali pa prehitra modernizacija gospodinjstva? Naj bo vzrok kakršen koli, res je, da imamo domove polno zasedene samo v visoki sezoni, kar ni razveseljivo, ker potem ti s trudom in žrtvami postavljeni objekti ne služijo v celoti svojemu namenu. Da bi odkrili resnične vzroke, je uredniški odbor našega glasila sklenil razpisati anketo o teh vprašanjih z upanjem, da bo v odgovorih vseh članov kolektiva našel zaželeno resnico. Pred nedavnim so o teh vprašanjih razpravljali tudi na posebnem posvetovanju v Beogradu. Precej pogosto je bilo slišati problematiko, ki je tudi pri nas aktualna, čeprav smo glede cene penziona pri našem podjetju precej pod jugoslovanskim poprečjem glede osebnih dohodkov pa nad njim. Mnogo se je govorilo o podaljšanju sezone, vendar pa kako doseči primeren obisk, pa kakšne konkretne sugestije, razen tega, naj bi cene znižali (pri nas znaša ta v predsezoni 400 din na dan, kar je pravzaprav minimalno), ni bilo. Splošna misel, ki se je izkristalizirala na posvetovanju, je bila, da bodo domovi ob taki frekvenci obiskov, kot je letošnja, postali za kolektive breme, ki se ga prav gotovo v perspektivi ne bo izplačalo nositi. Problem, ki je očiten, vendar pa še nerešen, so naši predpisi, ki to področje urejajo. Vsekakor jih bo treba uskladiti z življenjsko prakso, da ne bodo predstavljali cokle razvoja na tem področju, kajti osnovni namen njihove veljavnosti je, da se jih spoštuje in izvaja, ne pa tiho krši. S tem mislim povedati, da bo treba domove odprtega tipa legalizirati in v tem smislu doseči spremembo sedaj veljavnih oredpi-sov, ki pa po svoji vsebini tega ne dovoljujejo. V dosedanjih izvajanjih je nakazanih samo nekaj problemov vsakdanje prakse poslovanja naših domov za oddih. Upajmo, da jih bomo v glavnem že letos zadovoljivo rešili v korist kolektiva in družbene skupnosti kot celote. Milan Šurk Omogočen prevoz z avtobusom v počitniške domove Ker smo tik pred počitniško sezono in glede na to, da je bilo zelo veliko razpravljanja po vseh poslovnih enotah o možnosti prevoza z avtobusom v Poreč in Ankaran, je bila sklenjena pogodba s SAP TURISTOM v Ljubljani, ki bo izvrševal te usluge za naše podjetje. Avtobus bo odhajal v Poreč in Ankaran z avtobusne postaje v Ljubljani ter bo pripeljal člane kolektiva do počitniških domov. Cena za vožnjo v Poreč v eno smer bo 1250 din, v Ankaran 750 din. Vozne karte se bodo lahko plačevale v samem avtobusu in ne bo treba za te vožnje iz Ljubljane nobenih rezervacij, ker bodo to posebne vožnje za Gradis. Pri prevozu se bodo lahko koristile vse olajšave, ki so v veljavi v osebnem prometu; obrazec K-15 (sindikalni ponust), invalidske vozovnice itd. SAP Turist nam je tudi obljubil, da bo omogočil članom kolektiva iz štajerskega bazena rezervacije na rednih vožnjah Maribor—Ljubljana, v kolikor bodo pravočasno, tj. vsaj teden dni prijavljene v njihovih podružnicah podjetja. M. A. Vino in neopravičeni izostanki Iz dela disciplinske komisije pri PE Maribor Disciplinska komisija pri PE Ma-ribor je imela januarja, februarja, tnarca in aprila skupno 30 disciplinskih obravnav, na katerih je bilo kaznovanih 38 delavcev. Za različne prekrške so bile izrečene naslednje kazni: v s a Z denarno kaznijo za 10 % zmanj-"ega osebnega dohodka za dobo 'rek mesecev sta bila kaznovana yva delavca in sicer priučeni zidar v' R- zaposlen na gradbišču Kidri-Cevo in delavec H. V. iz Maribora. I rvi je bil kaznovan zaradi ne-Ostojnega in nasilnega obnašanja ,a gradbišču in nadlegovanja so-c^elavcev pri delu. kar sc je zgodilo opitem stanju. Delavca so z dela dstranili. V drugem primeru pa vre za nedisciplino, neopravičeno ostajanje z dela in pijančevanje, i j RJ % zmanjšanjem osebnega do-pdka za en mesec je bilo kaznova-- n osem delavcev zaradi neopravi-/'Rh izostankov z dela več kot 3 : ,*• Poleg tega je bil kaz^O'"' n z 0 kaznijo skupinovodja P. K,, ki ni delo vestno nadzoroval, zaradi česar je nastala materialna škoda. Delavca D. K. in K. J. pa sta bila kaznovana zaradi zanemarjanja službe. V več primerih je morala disciplinska komisija izreči tako kazen delavcem, ki niso upoštevali hišnega reda v delavskih naseljih in samskih domovih (pijančevanje in kaljenje nočnega miru, neopravičeno prenočevanje v samskem domu in neizvajanje osnovnih higienskih principov. Na denarno kazen s 5 % odvzemom od mesečnega osebnega dohodka sta bila kaznovana tesar Č. J. iz Maribora in delavec D. P. iz Kadenc, in to zaradi neopravičenih izostankov z dela. S strogim javnim ukorom za manjše disciplinske prekrške kakor npr. neopravičeni izostanek z dela do dveh dni, za malomarno vršenje čuvajske službe, za manjše uživanje alkoholnih pijač in prepir med delom itd., je bilo kaznovanih 18 delavcev. Iz tega je razvidno, da so vzroki za kaznovanje v večini primerov isti: neopravičeni izostanki in vinjenost na delovnem mestu. Prvo in drugo se neugodno odrazi predvsem na posameznih sektorjih, na katerih je pomanjkanje delovne sile že tako očitno. Nediscipliniranost neugodno vpliva tudi na druge delavce, zaradi tega naraščajo izostanki, kar povzroča zastoj v produkciji. Na drugi strani pa delavci, ki nosijo alkoholne pijače na gradbišče in jih uživajo med delovnim časom, ali pa prihajajo na delo v vinjenem stanju, ne povzročajo samo disciplinske prekrške, temveč tudi ogrožajo zdravje in življenje svoiih sodelavcev, kakor tudi svoje lastno. To bi se moral zavedati vsak delavec in disciplinskim komisijam se s podobnimi primeri ne bi bilo treba več ukvarjati. Nova stiskalnica za proizvodnjo žlindrinih votlakov v OGP Ljubljana (Schlosser) SKLEPI Prva redna seja upravnega odbora podjetja je bila 24. maja 1963 na centrali podjetja v Ljubljani. Sprejeli so naslednje sklepe: 1. Za nredsednika UO podjetja so izvolili ing. Saša Škulja, za namestnika predsednika pa Marjana Primožiča. 2. Potrdi se primopredaja in prevzem uprave podjetja, katero je izvršil novo izvoljeni upravni odbor, ter sprejme na znanje poročilo bivšega predsednika upravnega odbora podjetja. 3. Osnutek pravilnika o nagrajevanju po delu se sprejme na znanje ter s predlaganimi dopolnitvami ter s spremembami posreduje kolektivu v razpravo, katera naj bi bila zaključena do 15. junija 1963 ter na tej osnovi izvršena definitivna redakcija in predložen definitivni tekst v redni postopek za potrditev. 4. Osnove predloga pravilnika za finansiranje individualne stanovanjske gradnje v okviru kolektiva se potrdijo s tem, da splošna služba podjetja sestavi tekst predloga cit. pravilnika ter ga posreduje kolektivu v javno obravnavanje. 5. Predlog najemnin in cen za montažo in demontažo žerjavov se potrdi s tem. da se predlagane spremembe s strani upravnega odbora podjetja vnesejo v prej omenjeni cenik. 6. Osebna zaščitna sredstva, ki se predvidevajo v okviru kumulativnega plana nabave zaščitnih sredstev za varnost pri delu, naj se nabavijo in realizira plan HTV. 7. Vloga Iva Komarja za študijski dopust se ugodno reši in zaprošeni dopust odobri. Za upravni odbor podjetja predsednik Ing. Saša Škulj B Ljubljana — Komite ZMS == podjetja Gradis je sklenil is organizirati športna tekmo-== vanja mladine Gradisa v po-= častitev dneva mladosti. Od-bor, ki je zadolžen za izved-=F bo tekmovanja, je imel de-lovni sestanek 17. maja, na katerem so se dogovorile, da == bodo tekmovanja v Ljubljani 2. in 9. junija. Tekmovali bo-do v nogometu, ocUojki, ša-=== hu, namiznem tenisu in stresa Ijanju. ■ Škofja Loka — DS je sklenil, da bodo zaostrili u- !=! krepe proti nediscipliniranim §H članom kolektiva. Da mislijo resno, so sklenili razrešiti za-radi nediscipliniranosti vodil-nega brigadirja v obratu in =s= premestiti na drugo delovno == mesto. ■ Ljubljana — Na obratu gradbenih polizdelkov so že š= preskusili gladilec betona, katerega so izdelali v kovin-sjf skih obratih v Ljubljani po načrtih konstrukcijskega oddelka centrale. Preizkušena |H sta bila podobna stroja, od katerih je bil eden izdelek SKIP, drugi pa uvožen iz HH Francije, navzoči, ki so pri-sostvovali preskusu, so bili mnenja, da bo gladilec beto-Ugi na, ki smo ga izdelali v naših §H obratih, bolj primeren kot pa ostala dva. Naši konstrukcij torji pa kljub temu niso bili zadovoljni in bodo odpravili HH še manjše napake in skušali HH najti primernejši pogonski HH motorček. Stroj naj bi delal =H po odpravi teh napak vsaj .^= leto dni na naših gradbiščih, šele nato bi ga serijsko izde-== lovali. RAZPIS Kadrovska komisija pri DSP razpisuje naslednja štipendijska mesta za šolsko leto 1963/64: 1. Pet štipendij na gradbeni fakulteti 2. Osem štipendij na gradbeni srednji šoli 3. Osem štipendij za delovodje 4. Dve štipendiji za HTV 5. Tri štipendije za strojne tehnike 6. Tri štipendije na višji komercialni šoli 7. Tri štipendije na ekonomski srednji šoli 8. Ena štipendija na administrativni šoli 9. Tri štipendije na višji šoli za socialne delavce ali višji kadrovski šoli Prijave sprejema kadrovsko-socialni oddelek centrale podjetja do 20. junija 1963. Pri izbiri kandidatov bodo imeli prednost otroci članov kolektiva in zaposleni člani v kolektivu, ter že vpisani slušatelji na kateri koli zgoraj naštetih šol. Planski barometer za mesec april 1963 A. Uspeh podjetja: V aprilu 1963 je izvršilo podjetje skupni finančni plan s 96,4 %, gradbeni finančni plan pa s 105 %. Letnega plana je izvršeno 20,5 % ali za 0,79 % manj kot je planirano za letošnje leto. Podrobnejši pokazatelji so prikazani pri obdelavi posameznih poslovnih enot. B. Uspeh gradbenih enot: Gradbišča so v mesecu aprilu 1963 kot celota izvršila skupni finančni plan s 93,9 %, gradbeni finančni plan s 105 %. Obrtniška dela pa so izvršena 72 % od planiranih del. Skupni letni plan so gradbišča dosegla v tem mesecu 19,5 % ali za 1,2 % manj kot je planirano. Letni gradbeni plan pa je dosežen 21,7 % ali za 1 % več kot je planirano. Gradbenega finančnega plana ne dosegajo naslednja gradbišča: Ljubljana — izvršeno 67,8 %, Ravne izvršeno 80,8 % ter Kranj — izvršeno 82,9 %. Vsa druga gradbišča presegajo gradbeni finančni plan. Odstotek preseganja se giblje od 8 do 38, pri gradbišču Koper pa 107. C. Uspeh obratov; Obrati so kot celota v mesecu aprilu 1963 izvršili mesečni plan z 107,3 %. Letnega plana pa so dosegli 24,1 % ali za 1.4 % več Vn* ie planirano. Obrat gradbenih polizdelkov Ljubljana je izvršil v tem mesecu 93 % plana. Medtem ko so vsi ostali obrati presegli mesečni plan. Odstotek preseganja se giblje od 6 do 15. Podrobnejši podatki so razvidni iz posebne tabele. SPLOŠNO V primerjavi z istim mesecem v letu 1962 je bil izvršen mesečni finančni plan s 107,6 %, gradbeni finančni plan pa s 119 % pri sicer nekoliko nižji planirani vrednosti, vendar lahko trdimo, da so bili vsekakor ugodnejši planski pokazatelji pri realizaciji kakor v letošnjem letu. Planirano produktivnost so v tem mesecu gradbišča v celoti dosegla 92 %, obra., pa 78 %. Ta pokazatelj sta presegli gradbišči Jesenice za 35 % in Koper za 49 %, od obratov pa lesni obrat škofia Loka za 2 %, ter projektivni biro za 16 %. Pri vseh ostalih poslovnih enotah se dosežen odstotek giblje od 63 do 99. Planski pokazatelji Skup. fin. plan v % Gr. fin. pl n a v % . Letni plan v % . . (+ - v % . . . . Produktivnost: plan................. realizacija .... Dohodek na uro: plan................. realizacija .... Osebni dohodek: realizacija v % . . Poraba materiala: Plan v % ... . realizacija .... Planirani osebni dohodek so prekoračile naslednje poslovne enote: Celje za 15 %, Zalog za 24 %, KO Ljubljana za 30 %, KO Maribor-Stu-denci za 9 %. LO Škofja Loka za 17 % in projektivni biro za 6 %>. Pri vseh ostalih enotah pa se ta odstotek giblje od 83 do 99, razen pri gradbišču Kranj, ki je doseglo le 58 %. Planirani dohodek na uro je preseglo gradbišče Ravne za 9 %, KO Ljubljana za 36 %, LO Škofja Loka za 1 % in projektivni biro za 1,8 %. Pri vseh ostalih enotah se giblje ta odstotek od 60 do 97 %. Planirana poraba materiala je prekoračitev pri gradbiščih. Celje za 13,7 %, Koper za 1,5 %, SPO Ljubljana za 12,5 %, KO Ljubljana za 36,7 %, Lesni obrati Škofja Loka za 8,7%, OGP Ljubljana za 6,3 % in projektivni biro za 108 %. Pri ostalih enotah je po raba materiala v mejah planiranih zneskov. Podrobnejši pregled realizacije planskih pokazateljev je razviden iz naslednje tabele: iiiiiiii Z obiska pri kolektivu gradbišča »Marles« pri Limbošu Delovni kolektiv, ki ga votli tovariš Miro Žorž, znani Gradisov politični funkcionar, gradi veliko industrijsko halo za podjetje »Marles« v Limbušu pri Mariboru. Objekt je kar zahteven, saj je dolg 180 metrov in širok 54 metrov, razdeljen pa je v tri ladje. Posebna zanimivost objekta je streha, ki bo krita s siporex ploščami, to je iz plinastega betona, kakršnega izdelujejo v tovarni v Puli. Naše podjetje je menda prvič uporabilo ta material pri gradnji wee-kend hišic v Poreču, v Mariboru pa ga zagotovo zdaj uporabljajo prvič. In kaj naj še povem, da znaša predračunska vrednost celotnega objekta 340 milijonov dinarjev, da je štela skupina pred nedavnim še okrog 50 ljudi in da jih je zdaj le 32, ker investitor nima odprtih kreditov ali kaj, skratka, denarja ni. Rok dovršitve pa je do konca leta, ki pa zaradi investitorjevih težav s sredstvi najbrž tudi ne bo držal. Vse to niti ni tisto poglavitno, zaradi česar bi rad spregovoril o tem kolektivu, četudi zasluži, da pišemo o njem tudi zavoljo njegovega dela. »Celo bolje so delali kot prej,« je dejal tovariš Žorž. Gre pa za tole Kot je znano, so v mariborski poslovni enoti ukinili neposredna merila delovnega učinka, norme in akorde, pa me je zanimalo, kako gre zdaj, ali je to kaj občutiti in če se je zmanjšala produktivnost. Naj sem še tako spraševal, odgovori so bili isti: niti ni produktivnost padla, raje je celo večja, niti ni zaradi tega kakšno neraz.polože-nje med delavci. Zdaj so že spoznali, da osnovna postavka le ni vse in da zgolj fizični učinek ni vse, kar je treba storiti pri delu, da je treba_ tudi varčevati z materialom in sploh s stroški, da je treba delo čimbolje organizirati, da je čim manj zastojev, skratka, da je treba paziti na vse, kar voliva na dohodek obračunske enote. Taka zavest se oblikuje v tem kolektivu. Navsezadnje bom moral verjeti tisto, kar mi nikakor ne gre v glavo brez neštevilnih pomislekov; da je mogoče delo usnešno organizirati tudi brez norm in akordov, če... ... če bi se povsod tako potrudili in s kolektivom toliko politično delali, kot so to storili v tem kolektivu. Toda da ne bi bili pridigarski: poglejmo raje še nekaj drugih elementov, ki so pripomogli k takemu razpoloženju in k takim uspehom. Daleč od tega, da bi bil zaslužek posameznika v njihovi skupini odvisen samo od osnove in od vrednosti točke, oziroma odstotka, za kolikor se vrednost točke vsak mesec poveča (zmanjšanje v tej skupini tako ne pride v poštev, sa, znaša aprilski odstotek + 24). Določili so še posebna merila. p„ katerih ocenijo vsakega izmed delavcev, in to vsak mesec. To stori nroizvodni svet obračunske enote. Merila pa so tale: strokovno znanje, kvaliteta in efekt dela, izvrševanje delovnih nalogov, disciplina in odnos do sodelavcev, gospodarnost in upoštevanje HTV. Ta merila veljajo za nekvalificirane in polkvalifieirane delavce, vtem ko imaj.o kvalificirani in visoko kvalificirani delavci še dva: vzgoja kadrov in T”»nnizaeiiska snosobnost. Tako je pri nekvalificiranih 25 gibljivih točk. pri polk 'ificiranih 45, kvalificiranih 60 in pri visoko kvalificiranih 70 točk. ka- ni malo. Tovariš Žorž pove. da je proizvodni svet sila objektiven in še boli strog, da vsak mesec dobro prerešetajo slehernega in natanko vedo če je kdo »zabušaval« ali je imel drugačne težave, kako je ravnal z materialom itd. tako. da le malokdo doseže najvišje možno število točk. Te kriterije imajo v vsem mariborskem gradbenem vodstvu, v tej enoti — to sem videl na lastne oči — na to ni samo sistem. Skupina, ki gradi industrijsko halo podjetja »MARLES« v Limbušu pri Mariboru Gradis skupaj Gradbišča skupaj Ljubljana Maribor 96,4 93,9 81 90,5 105 105 67,8 108,3 20,5 21,7 14,8 23,3 .+ 1 -7,2 .+ 1,3 990 860 850 840 886 787 533 826 251 241 232 247 235 221 205 226 95 92 84,4 83,6 41 41,1 40,5 39,5 37,7 32,2 40,7 19,9 Celje 88.5 110.8 17.6 + 1,6 800 576 212 203 43.5 49.5 Jesenice 105,6 138 29 + 9.9 1000 1349 279 264,9 41,0 28,6 Rame 63.7 80.8 21 — 5 900 689 243 264 46,5 45,4 Zalog 122.6 136 23,1 + 6,1 780 704 214 189 124 41.0 30.0 238,7 207,6 37,3 + 19,3 950 1416 266 208 38,7 39,3 Kranj Obrali skupaj SPO Ljubljana 58,8 107,3 113,6 82,9 — — 13,2 24,1 19,2 — 2.8 + 1,4 + 2,2 850 1535 2140 839 1204 1346 249 291 345 191 282 208 58 106 88 40,0 40,4 13,6 12,6 47,8 15.3 To je sistem pl us — človek, uprav- ljavec. V. J. KO Ljubljana KO Maribor LO Sk. Loka OGP Ljubljana Projekt. biro 106,6 107 115,9 93 110,8 23,4 26,7 35,9 20,4 38,8 + 1.4 -1 1.7 + 4.9 — 1,6 + 5,8 1500 1415 1500 1300 950 1148 1180 1529 966 1099 304 286 253 247 498 413 263 256 239 507 130 109 117 99 106 51,8 56,2 56,2 46,7 3,6 70,8 52,2 h 1,1 49,8 7,5 GOSPODARSKA PROBLEMATIKA OBRATA GRADBENIH POLIZDELKOV IN PERSPEKTIVE NJEGOVEGA RAZVOJA Problematika posameznih poslovnih enot podjetja je dokaj pestra in za posameznika, ki se direktno ne ukvarja z njo, včasih precej nerazumljiva in nejasna. Marsikdaj pa je to vzrok za nepravilno tolmačenje nekaterih dejstev, ki imajo v nekem določenem območju za posledico nepravilne odnose, ki nas odvračajo od skupnega cilja: krepitev podjetja kot celote. Da bo stvar bolj razumljiva, naj navedemo konkretno: Vse poslovne enote našega kolektiva in številni posamezniki so zainteresirani za nizke in konkurenčne cene prelabricira-nih betonskih proizvodov OGP. Marsikdaj ne moremo priti pri tem do soglasja, o čemer se potem razpravlja največkrat brez konkretnih analiz in globljega poznavanja ozadja posameznih teženj, kar seveda ni v prid našim notranjim poslovnim odnosom. Da nam bo stvar glede obrata gradbenih polizdelkov v organizacijskem in ekonomskem pogledu bolj jasna, priobčujemo prerez dela skozi dosedanji razvoj OGP ter tendenco nadaljnjega organizacijskega fn ekonomskega napredka v večletni perspektivi. Upamo, da bo ta, sicer nekoliko obširnejši pregled dosegel svoj namen: — informirati vse člane Gradisa, predvsem pa člane CDS, da bodo spoznali in ukrepali v tein smislu, da bo OGP le takrat stoodstotno izpolnjeval svoje gospodarsko in eponomsko poslanstvo tako v podjetju kakor izven njega, ko bomo vsak po svojih močeh doprinašali k še večjemu razmahu dela v betonarni. Obrat gradbenih polizdelkov ali na kratko »betonarna« se je od leta 1955, ko jo je »Gradis« prevzel kot »Tovarno gradbenih polizdelkov«, do danes razvila v dokKj močno gospodarsko enoto. Vložena so bila precejšnja investicijska sredstva, da je nastal obrat takšen, kakršen je zdaj kapacitete 23.500 m3 različnega betona: navadnega, armiranega, prednapetega, žlindrinega in ostalih vrst lahkih betonov, ali z drugimi besedami 57.000 to-n raznih betonskih elementov v skupni vrednosti Preko ene milijarde dinarjev. Začetki OGP segajo v leto 1948, ko je Slovenija-Projekt izdelal prve idejne projekte nove tovarne, ki bi naj izdelovala prefabrieirane elemente za stanovanjske objekte (okenske in vratne preklade, stropne nosilce in polnila, dinamične in ventilacijske elemente), okenske okvire za industrijske objekte, kanalizacijske cevi ter različne drogove za PTT in nizkonapetostno električno omrežje ter ostalo betonsko galanterijo: kabelske bloke, cestne robnike itd. Določena je bila že mikrolokacija za betonarno, ko je leta 1950 takratna zvezna planska komisija odredila, da se po državi zgrade tovarne betonskih montažnih elementov za stanovanjske stavbe. Ljubljana naj bi že takrat zgradila ca. 4000 montažnih stanovanj iz prefabriciranih elementov. Leta 1952 so bili že zgrajeni objekti za betonarno, in sicer dve hali za konstrukcijski beton s pomožnimi objekti ter industrijskim tirom. Leta 1954 pa je bila tovarni zaradi spremenjenih gospodarskih konceptov odvzeta hala mehanične delavnice in predana strojni tovarni »Indos«, betonarna pa se je morala stisniti v preostalih prostorih. Vsi lepo zamišljeni načrti s tovarno gradbenih prefabriciranih elementov so bili obsojeni na životarjenje, saj se produkcija ni mogla povzpeti čez nekaj tisoč ton produktov v vrednosti ca. 50 milijonov dinarjev. V takem stanju je bila tovarna gradbenih polizdelkov priključena »Gra&isu« leta 1955. Z internimi naročili in dodatno potrebno mehanizacijo in zboljšano organizacijo dela je »Gradis« dvignil proizvodnjo od ca. 2500 ton v vrednosti 46 milijonov dinarjev leta 1964, na čez 6000 ton v vrednosti 121 milijonov din v letu 1957. S to produkcijo je bila obenem polno izkoriščena tedanja kapaciteta betonarne. V letu 1958 se je direkcija Gradisa odločila za temeljito rekonstrukcijo obrata, ki bi več kot sedemkrat povečala njegovo kapaciteto (od 3300 ms na 24.700 m3). v ta namen je bil izdelan investicijski program iri najeto posojilo pri investicijski banki, ki je program odobrila. Ekonomska analiza tržišča v investicijskem programu je bazirala na rastoči potrebi po stanovanjih in da bodo zaradi različnih prednosti prefa-briciranja v stanovanjski izgradnji prednjačili betonski ali prednapeti stropni elementi, blok-votlaki za stene in pregrade ter ostali prefabricirani elementi, tako da bo kapaciteta betonarne znašala ca. 500 stanovanj na leto. Poleg teh stanovanjskih elementov bi betonarna proizvajala še druge betonske izdelke, kot so prednapeti železniški pragovi, vakuumirani betonski stebri, betonske cevf in drobna galanterija: stebriči, robniki, plošče itd. Primerjalni pregled proizvodnje v starem in rekonstruiranem obratu kaže tele količine: Tabela l Nomenkl. Namen PROIZVOD proizv. (IND-1) Razno Betonski izdelki 121-20 Zidni in stropni 121-21 5» Bloki za stene Š ™ (PBM) 121-22 e « Stropni nosilci in 5 1.03 106 1.06 166 1.17 114 1.16 113 4. Material Vrednost proizv. * 5 5 0.58 100 0.59 103 0.46 80 0.44 77 5. Material L. C. 0.59 100 0.65 110 0.54 92 0.51 86 6. Režija -f Amortizacija Vrednost proizv. • 0.21 100 0.14 67 0.-18 86 0.23 110 — Prvi dve razmerji sta sami zase jasni, iz njiju Pa ni razvidno, kakšno vlogo je pri tem odigralo ^višanje cen materiala in celotnih stroškov. " Razmerje pod št. 3 nam kaže v letu 1962 v Primerjavi z letom 1961 hitrejšo rast lastne cene od rasti vrednosti proizvodnje (večja splošna režija P°djetja, znižanje cen v letu 1962). "Razmerje pod št. 4 in 5 kažejo vpliv dviga rednosti proizvodnje na stroške izdelavnega ma- tabela 4 ^amen Šifra 121 — Proizvodi 000 1660 000 Milij. m3 1 din Razno —26 Betonski izdelki 4.5 10.6 119.8 35 s —^ t« II Bloki za stene Zidni 4.5 8.5 47.4 in stropni el. (PBM) 4.4 9.9 126.8 65 g tl Stropni nosilci in polnila 1.6 3.6 45.5 Skupaj 15.0 32.6 339.5 160 teriala, oziroma vpliv povišanja lastne cene v odnosu na stroške materiala. — Razmerje pod št. 6 pa kaže velik porast režije in amortizacije v primeri z vrednostjo proizvodnje. (V abs. zneskih: od 67,1 milij. v letu 1959 na 166,3 milij. v letu 1962.) Ce pogledamo razvoj produkcije po asortimanu in količinah v letih 1960, 1961 in 1962 in namen te produkcije za stanovanjsko gradnjo in druge namene, potem vidimo: 1961 1962 006 m3 000 t Milij. din •z. 000 m3 000 t Milij. din •/. 7.4 17.4 283.9 60 9.0 21.1 432.9 75 6.1 16.6 98.0 5.1 8.8 78.0 1.7 3.9 52.7 40 1.1 2.4 32.5 25 1.5 3.4 43.3 1.2 2.7 35.6 16,7 35.3 477.9 100 16.4 35.0 579.0 100 Opomba: Drugi del realizacije izvira iz separacije, Brežic in zunanjih dejavnosti (Freyssinnet predn. beton). Vzroke za ta odmik proizvodnje od stanovanjskih v industrijske gradnje in druge proizvode lahko poiščemo predvsem v montažni gradnji, katere prva faza (PBM) je začela leta 1959 in definitivno končala leta 1962 z izdelavo zadnjih dveh blokov. Skupno je bilo izdelanih 15 PBM montažnih blokov oziroma 600 stanovanj. Drugi vzrok za opa-danje so bile restrikcije, ki so močno prizadele tudi stanovanjsko izgradnjo. Tretji vzrok, ki se pa vleče kot rdeča nit skozi vsa ta leta, je individualno projektiranje brez sistematičnih raziskav mož- Tabela 5 Element Prednapeti elementi & . Vrednost milijonov din . e . • s s s Indeks.................. Bistveni skok so povzročili prednapeti pragi (elektro uporni in opremljeni s podložnimi ploščami, kakršnih prej nismo izdelovali), katerih produkcija se je dvignila v letu 1962 na 32.406 kosov v vrednosti ca. 206 milijonov din. Potem je bila produkcija prednapetih krovnih plošč za Ravne in zelo uspele krovne plošče za koprske individualne hišice. Nadaljnje močne in koristne pobude si obetamo od našega Projektivnega biroja, katerega de- Tabela 6 Element $ $ «, > $ , $ g i s • Vrednost . .g-:, s • s s • ? + '* Ton ... t , nosti standardizacije prefabriciranih elementov. V lanskem letu je to prepotrebno delo začelo Združenje stanovanjskih investitorjev, vendar bodo sadovi vidni šele čez čas, kar je tudi povzročilo zaton prve poskusne montažne gradnje v Sloveniji. Seveda je to opadanje produkcije PMB elementov (Indeksi: 1960 je 106, 1961 je 42, 1962 je 26) v betonarni sprostilo določene kapacitete, katerih še do danes ni mogoče angažirati v zadostni meri. Močno razvojno tendenco je pokazala poraba iz prednapetih betonskih elementov, kot so različne vrste krovnih plošč, pragov, nosilcev itd. Produkcija prednapetih elementov je rasla v okoliščinah in vrednosti: Mera 1660 1961 3962 t 3060 4460 8000 milj din 74.0 109.0 250.0 t 300 145 260 din 147 340 javnost je usmerjena tudi v nove prefabrieirane prednapete elemente. S produkcijo za stanovanjske stavbe je padala tudi vrednost realizacije, in to močneje kot fizični obseg. Z zniževanjem cen smo hoteli zainteresirati potrošnike za večji odvzem, kar pa ni imelo predvidenega uspeha. Naslednji indeksi kažejo odnose zmanjšanja vrednosti in zmanjšanje fizičnega obsega del (iz tabele 3): Indeksi Verižni indeksi 1960 1961 3962 1960 3961 1962 100 89 67 100 89 75,3 100 81 63 100 81 77,5 (Cene so bile znižane predvsem blok-votlakom in PBM elementom.) Z decentralizacijo so se v podjetju leta 1962 zaostrili tudi ekonomski odnosi, ki so zahtevali, da naj bo vsaka poslovna enota tudi nosilec svojih stroškov (obresti od poslovnega sklada, amortizacija, anuitete itd.). Dočim so bili pred letom 1962 ti stroški v podjetju skupni in deljeni po določenem ključu (realizaciji, s katerim je bila betonarna dejansko v ugodnejšem položaju), je z novim — sicer objektivnim — ekonomskim načelom betonarna dobila dodatnih 30 milijonov dinarjev stroškov. Posledica tega je bila tendenca k dvigu cen pri določenih proizvodih in to tem prej, ker smo pri nekaterih elementih za stanovanjsko gradnjo cene znižali (blok-votlaki in elementi PBM). Efekt tega znižanja je bil za betonarno negativen, ker se je v praksi pokazalo, da še takemu znižanju cen ne sledi večja potrošnja v taki meri, da bi lahko na relaciji nizke cene = večja potrošnja = večja proizvodnja iskali končne rešitve. To v določeni meri velja za standardizirane elemente (blok-votlaki, cevi, shunt-elementi), nikakor pa ne za priložnostna mala serijska naročila. S tem smo se približali nekaterim problemom v sami organizaciji Gradisa oziroma medsebojnim odnosom med enotami. Trenutno je od skupnih naročil v vrednosti 255,3 milijona za Gradisove enote 51,4 milijona ali 20 e/o. Kapaciteta betonarne pa je po planu za leto 1963 izkoriščena samo s 75 %>. Razumljivo je, da je imperativ skupnih koristi Gradisa, da se kapaciteta betonarne polno izkoristi. Dogaja se, da še danes posamezna gradbišča v določenem ekonomskem radiju grade male cement-ninarske delavnice za posamezne serijske izdelke, katerih kvaliteto je težko kontrolirati. Čeprav je tako početje z nekega ozkega stališča »decentraliziranih ekonomskih« odnosov med edinicami logično, je s stališča organiziranega dela podjetja kot celote drobnjakarstvo in nepravilno ter v končni fazi predvsem neekonomično. Ako analiziramo ekonomsko situacijo iako gradbišča kakor betonarne, ki si v danem primeru stojita nasproti, vidimo tole: 1. Kalkulirana cena prefabriciranega elementa na objektu je za vodstvo gradbišča meja, čez katero— razumljivo — ne more iti. Poslovna logika narekuje gradbišču, da to ceno čimbolj znižuje, ker brez »dobička« ne more delati. Za orientacijo si skalkulira lastno ceno na gradbišču izdelanega elementa. Na ta način ima gradbišče orientacijsko območje cen 2. OGP skalkulira cene na osnovi primerjalnih kalkulacij s posebnim ozirom na termin izdelave (število kalupov), oceno zamudnostne stopnje pri betoniranju ter višino ocene ev. kala. 3. Ob primerjavi cen pride (seveda samo ob določenih primerih, ne vedno) do naslednjih neskladij v izhodiščih za kalkulacije: — kalkulacija višine posrednih stroškov s faktorjem je pri betonarni nujno večja kot na gradbišču, — gradbišče ima v svoji kalkulaciji navadno veliko daljši rok izdelave (število kalupov), — kvaliteta kalupa v betonarni se bistveno razlikuje od kvalitete opaža na gradbišču, — v betonarni je agregat v frakcijah, na gradbišču je največkrat »mešanica«, — na gradbišču običajno ni notranjih transportov, — vgrajevanje betona v betonarni je polno mehanizirano, na gradbiščih le deloma (event. pervi-brator), — vse kalkulacije so relativne vrednosti, — tendence obeh partnerjev so diametralno nasprotne (ekonomski efekt), in še mnogo drugih momentov. Vsa ta neskladja že sama po sebi zavirajo napredovanje k objektivnemu cilju. V tej fazi str možni dve variantni rešitvi: Prepustitev situacije »ekonomskim« zakonom i ev. sporazumu ali pa da vzame interese podjetj. v zaščito centrala ter določi sistem odnosov, ki na, vladajo v takem primeru med enotami. Pri drugi varianti je možno več bolj ali mani sprejemljivih rešitev. Naj navedem samo tri: 1. Cene betonskim prefabrikatom za Gradisove enote določa centrala, OGP pa participira za ta znesek realizacije na poprečju. 2. OGP da ob trimesečnih obračunih Gradisovim enotam za vsak realiziran milijon določen rabat (višino določi na osnovi analize — centrala). 3. OGP da vsaki naročeni element po kalkula-cijski ceni enote, participira pa na poprečju enote, za katero so elementi. Seveda smo s tem že na področju »tihega nasprotovanja« med dvema konceptoma organizacije: »GRADIS« ali »G-r-a-d-i-s«. Za »GRADIS« smo deklarativno vsi. Ob kon-kreditnih predlogih (npr. progresivno obdavčenje čistega dohodka v korist centralnega fonda) pa so »za« — po pravilu — le ekonomsko šibke oziroma ogrožene enote. Ekonomsko močnejše so več ali manj »proti«. Naša taktika pa nam narekuje, da ta ostri problem prepustimo času, da otopi . . . Problem je v resnici delikaten v današnjih pogojih organizacije Organizacija poslovnih odnosov v podjetju je pravzaprav izven namenov tega, predvsem informativnega članka, vsa problematika okrog tega je stvar nadaljnje polemike in razvoja. Bilanca OGP za leto 1962 je na drugi stran pokazala ugoden vpliv višine realizacije. Ako pogledamo vpliv višine realizacije na finančni uspeh, ,potem vidimo naslednje (osnova sc stroški in produktivnost iz leta 1962): Tabela Št. . 7 Element cene Milij. din Indeks Milij. din 1. Celotni doh. (realizacija) 606.0 106 700.0 2. Poslovni stroški 441.6 106 506.0 3. Dohodek 159.0 106 195.0 4. Čisti dohodek 135.0 106 166.0 5. Finanč. uspeh (po starem) 50.0 106 79.0 Nadaljnja analiza je pokazala, da je šele pri realizaciji 674 milijonov možno ustvariti predpisane sklade, oziroma, da so osebni dohodki izplačani v akontacijskem znesku. Seveda se ta slika pokaže bistveno ugodnejša, če bi upoštevali še logični nadaljnji dvig produktivnosti pri urejeni serijski proizvodnji ter dodatno izkoriščenie notranjih rezerv. [ndeks Milij. din Indeks Milij. din Indeks Milij. din Indeks 117 800.0 133 900.0 156 1066.0 167 115 569.0 129 634.0 144 697.0 158 123 231.0 145 266.0 167 303.0 191 123 197.0 146 227.0 168 269.0 192 158 108.0 216 137.0 274 166.0 332 Pri tem vidimo, da je občutnejše znižanje cei mogoče šele pri določenem volumnu realizacije. Da je višina realizacije bistvena pri doseganji ekonomskih uspehov, nam kaže dosežena razlike, med prodajno in lastno ceno v preteklih letih: Tabela 8 LETO 1959 1960 1961 1962 Realizacija 432.0 504.0 728.4 58.7 87.2 uspeh (milij. din) Dejansko . . . 6 . . 7.5 36.6 Po osnovi 1962 ....— 35.0 — 47.0 87.2 Z Iz tega vidimo, da je bila uporaba čistega ekonomskega principa mogoča šele v letu 1961 in še takrat bi bil kolektiv OGP prikrajšan za sklade. Na drugi strani pa je to dokaz, da je OGP že skoraj izven kritičnih voda ekonomske ogroženosti, to se pravi, da je v območju, kjer bodo podjetje in njegove enote imele ne samo posredne, temveč tudi neposredne koristi od vloženih sredstev. Poleg osnovne dejavnosti je izredno važna še druga komponenta našega dela — zunanja specialna dela: Freyssinet prednapeti beton, torkretira-nje in injiciranje. To vejo dejavnosti moramo v bodoče razviti v maksimalni možni meri, ker si od nje obetamo ugodnega uspeha. Do sedaj smo poleg novih objektov iz prednapetega betona de lali na sanaciji rezervoarjev v Tovarni celuloze v Banjaluki, trenutno delamo na sanaciji žerjavne proge Tovarne lahkih kovin (Ražine pri Šibeniku) interesirajo pa se še Skupnost 2TP v Zagrebu ir »Energoinvest« v Sarajevu. Naloga je le še ti&vež-bati zadostno število mladih in sposobnih delavcev ter izpopolniti zastarelo opremo z modernejšo. Take moramo v čim večji meri stabilizirati nihanje naročil na prefabrieirane elemente ter negotovost pr izpolnjevanju plana, kar je še vedno redni sprem ljevalec v naši dejavnosti. Toliko o gospodarski problematiki OGP in perspektivi bodočega dela. V. B. Parkirni prostor pri letališču Orly Kdo ga ne pozna? Pariz — Versailles Pariz — Most na Seini S POTI V PARIZ Člani kolektiva biroja za projektiranje, študij in razvoj našega podjetja so se v okviru DIT udeležili strokovne ekskurzije v Pariz. Potovali so z avtobusom , v - v. , . TT - i- čez Italijo in Švico do cilja, nato pa z vlakom preko in v "ozadju "“‘'se /‘(“"kazale v im 's to 'po m!°pa Iačo' Ch ai! o a, otrasburga m Munchna domov. Alpe vse v snegu. Še krajši Invalidskim domom z Napo- rifernimi objekti. Obala Mag- Popoldne srno si s krožno giorskega jezera je bila vsa vožnjo po mestu ogledali vse v prekipevajočem cvetju, njegove bistvene točke, pri- I. ITALIJA Pričetek je bil zelo obetajoč. Če redno zamujaš, se temu reče navada, če pa za-spiš odhod avtobusa, namenjenega v Pariz, je to še nekaj več kot smola. Tako smolo je imel tudi Filip, ki nas je ujel V Milano smo prispeli v takem času, da so vestni fotografi črno-bele in barvne tehnike komaj lahko še ujeli na svoje Vashike, Altexe ali Rol-Ieiflexe vse glavne in bistvene značilnosti tega milijonskega mesta — trgovskega in postanek, dasmo lahko potro- leonovo grobnico, trgom Con-šili zadnje lire (vino in sla- corde s Tuillerijskim parkom in Louvrom v ozadju. Notre-Dame je v primerjavi z milansko stolnico skromnejša in manjša, je pa intimnejša in bolj doživeta. Za zaključek je bila vožnja mimo Slavoloka zmage po Elizejskih polja- doled sta najboljši poživili za žejo in moralo) — mimogrede smo brez posebnih formalnosti prešli italijansko-švicarsko mejo — in bili smo v čisto novem svetu, v osrčju gora. Oko ni bilo z avtostopom na meji v Seža- industrijskega centra Italije, sposobno dojeti vse te enkrat- nah na Montmartre in razgled ni. Da mu je uspelo, se ima Mlla.no je bil vedno središče ne lepote, saj nisi niti vedel, Sacre Coera na panoramo zahvaliti svoji iznajdljivosti, zgodovinskih dogajanj, odlo- kam naj bi gledal: na desno, Pariza, v katerem so se že L~’1 -- ±----na lpvn na7ar al, navzgor, pričeli prižigati mnogobarvni reklamni napisi. Na povratku v hotel smo se s sprehodom po Pigalu od daleč in brez detajlov seznanili tudi z nočnim življenjem Pariza. Zani- še bolj pa temeljitosti carinikov, ki niso verjeli (prav tako, kot mi), da bomo lahko samo s 25 franki v žepu preživeli 7 dni v Parizu. Solidarnost med kadilci in nekadilci J® levo, nazaj ali kajti z vseh strani so se Alpe iskrile v zaledenelem snegu in vabile. Težko je opisati notranja doživetja, ko si bil pred dobro uro še ob obali _______________ Maggiora, polnem cvetja, se- mivo za prvi vtis, a tudi člo-daj pa si v snežnem objemu, veško ponižujoče. kjer je na cesti še toliko snega, da se avtobusa sploh ni videlo iz snežnega useka. Na Simplonskem prelazu je obvezen postanek za vse, saj nisi vsak dan v višini 2050 m. Boris si je privoščil izdatno snežno masažo, pri čemur so Ob nedeljah je obisk muzeja v Louvru brezplačen. Kranjci ne bi bili Kranjci, če tega ne bi vedeli in izkoristili tudi to priložnost. Devize so pač devize. Le škoda, da v treh urah, kolikor je muzej odprt (zastonj pa nihče kaj mu pomagala vneta dekleta, dosti ne nudi), lahko vse zbir------- ' ke v rahlem diru preletiš, ali pa se zapičiš v en oddelek in se z razstavljenimi eksponati do obisti seznaniš. Popoldanski ogled Versaillesa, 20 km oddaljenega gradu, ker so se zvrstile tri generacije Ludvikov, pričenši italijansko stranjo ni posebno od, L.1K,vj.ka ™L d° fe navdušil, vendar nam ic del- nekaka dopolnitev dopoldan- skega ogleda Louvra, le da ki so ga z združenimi močmi vsestransko dobro ohladila. II. ŠVICA Potovanje po dolini Rhone . od Simplona do Ženeve lahko smatramo za majhen inter-mezzo, ki nas v primerjavi z kr ' navdušil, vendar nam je del- no le odkril malce švicarskega življenja in vzdušja. Niti v Italiji niti kasneje v Franciji nismo opazili toliko vojaštva, bunkerjev in letalskih baz, kot v tem delčku smo tu občudovali čudovite dvorane in sobane v rokokoju ter park za gradom z vodometi, ki so na našo srečo delovali v vsej svoji impozant-laisKin paz, Kot v tem delčku nosti. Vseli teh vtisov, novih sveta. Kaze, da imajo Švicarji SpQznanj jn regj je kd0 naenkrat toliko, da smo postopoma postajali utrujeni in nismo mogli več dojemati ta- TTenešna konkurenca zahodnoevropskemu trgu svoje misli posvečene samo obrambi. V tem pogledu imajo nekaj skupnega s Švedi. Ženeva nas je pozdravila že v blesteči neonski razsvetljavi in enourni postanek smo iz- Cin koristili za bližnji obhod. Ure, ure, ure — same ure v taki in drugačni obliki, poceni in drage, moderne in kičaste, skratka ure za vsak okus. od neprestane počasne bolele in pekle noge. ter med abstinenti m don, brez zamere — alkoholiki je tudi to pot prišla do izraza. Modrookemu Italijanu res ni uspelo najti ničesar prepovedanega, vendar si je uspel dodobra ogledati naše kolegice, izpiti Šilce žganja, mi pa smo izvedeli, da je njegova mati Argentinka, oče Francoz, on pa da je po-tem-takem pristni Napolitanec. Pravijo, da so naši sosedje mojstri za gradnjo cest. Res je, vsa čast jim. Kljub nekaterim spodrsljajem, ki so še starejšega datuma in so verjetno predvideni za temeljite rekonstrukcije. Šofer Janez nas je vozil po vseh cestah takšnih in drugačnih označb in imen, plačeval vestno takso — mi pa smo uživali ob domači slivovki in sendvičih nad mimobežno, večno zeleno sončno Furlansko ravnino s slikovitimi mesteci. Podobe Tržiča, Mestra, Benetk z Markovim stolpom v daljavi, silhueta Padove, Vicenze in drugih manjših, neznanih, a zato nič manj pestrih mest — vmes pa disciplinirano tire jena polja in nasadi marelic, breskev, oljk — so se odvijale mimo nas in dvigale razpoloženje kot v dobro montiranem filmu. Prvi večji postanek smo napravili v Veroni, Meki vseh zaljubljenih. Ker smo imeli s seboj tudi nekaj takih, je samo po sebi umevno, da smo par- čilnih za usodo Italije, pa naj bo to v dobi grofov Viseonti- III. PARIZ Nočno vožnjo iz Ženeve v jev, Napoleona, Viktorja Ema- Pariz smo nekateri bolj, dru- nuela I in Garibaldija ali v bližnji preteklosti z revoltom gostota prometa (točno vsako »Cesar za nožno kopel«, je nekdo izmed nas dejal namesto Henrika IV. Camus in Coignet sta dve izmed podjetij, ki se v Franciji bavijo s prefabrikacijo in montažno gradnjo. Ker nameravamo v prihodnji številki Vestnika detajlneje obdelati strokovni del potovanja, se bom tu omejil samo na nekaj drobnih zapiskov. Ing. Leonidov, ki je po rodu Rus (v ruščini nam je tudi gi manj uspešno prespali kar v avtobusu in jutro nas je pozdravilo že pred Parizom. Mimobežen ogled Fountanbie- aujskega gozda z gradom je _______ _ ______ ____ _ zbledel ob našem prvem ogle- tolmačil), nas je na Camuso-du v Franciji — na letališču vem gradbišču na kratko se-Orly. Impozantnost in razsež- znani! in vpeljal v njihov nanest upravnih zgradb najso- čin gradnje, ki je zelo ela-dobnejših konstruktivnih pri- stičen in se podreja s svojimi jemov in obdelav na eni ter elementi arhitektovim muham Vodič: »To je spomenik Jeane d’Are (Žan d’Ark) Boris: »Ja, ja, katera žena pa ni žandar...« milanskega proletariata in padcem Mussolinija. Skušali smo si ogledati Scalo in njen muzej, pa so jo žal že zapirali, zato smo šli v Duomo, da bi se z vrha stolpov razgledali po panorami Milana. No, smola, tudi . tu so si najprej ogledali znameniti nam ravno pred nosom zaprli. Julijin balkon, pa Romeovo Ni nam preostalo drugega, hišo (fant ni imel daleč do kot da smo si do osme ure svoje ljubljene), pa Dantejev zvečer ogledovali kar povprek spomenik, pa Areno, pa... velemestni vrvež in izložbe, kaj bi našteval, ko je vsa Pirellijeva stolpnica nas je navdušila s svojo eleganco in minuto prileti ali odleti ei avion) so napravile na nas ze lo močan vtis. Šofer Janez je ponovno do kazal svoje sposobnosti, saj a trudilo' se v velemestnem pariškem vrvežu spozna kot v Ljubljani. V Parizu, ki šteje preko 5 milijonov prebivalcev in kjer je najmanj milijon avtomobilov, nas je v rekordnem času varno prepeljal pred hotel. Končno. (blagor njim), dočim je pri Coigneju ravno nasprotno. Pri prvem so tolerance zelo velike, pri drugem milimetrske, pri prvem so zgradbe konglomerat klasične obdelave z montažno, drugi je strogo montažen — oba pa imata isto skupno vrednost: končni i zgled daje soliden videz. Zadnji dan nam je bil dan za razglede in dopolnitve po prostem preudarku. Večina nas je to s pridom izkoristila in si ogledala še stvari, ki jih v programu ni bilo, a so bile strokovno zelo zanimive. V Pariz ne prideš vsak dan. Popoldanski nakup spominkov za franke, ki so (komur pač so) še ostali, je dopolnilo še čakanje v hotelskem salonu na večerni odhod brzovlaka, kar nas je zopet do dobra Slovo od šoferja Janeza in vodiča Janeza, ki sta ostala z drugo grupo v Parizu, na Ga-re-Est je bilo prisrčno,- prijetna pa je bila tudi zavest, da potuješ zopet domov. (se nadaljuje) Verona en sam srednjeveški spomenik, vreden poštenega ogleda. Za Sirmione, majceno mestece ob Lago di Garda, dobe Italijani pri aranžiranju turističnih krajev odlično oceno. Tu se moramo učiti, kako in na kakšen način se pospešuje turizem. Ozke ulice so spremenjene v bazarje, trgovinica polega trgovinice, bogato iz- lahkotnostjo. Že tako smo ob vsej poti občudovali izvirnost in primarnost nove arhitekture, ki je značilna za Italijo, in marsikdo je sam pri sebi sklenil, da se še letos povrne v to lepo deželo. Dobro odpočiti in naspani (prenočevali smo v 50 km oddaljenem termalnem zdravilišču) smo naslednje jutro za- biro »raznoraznih« spominkov stavili pot proti severu. Zopet se meša z lepo pletenimi šopi so se ponavljale podobe prejš-pomaranč in limon, vmes pa njega dne, ko so v svežini temperamentno (ne vsiljivo) sončnega jutra brzele mimo ponujanje prodajalca in za- nas urejene poljane, nasadi, čuda — cene so nižje kot v vmes pa manjša mesta z novo Veroni. Pri nas pa...?! nastajajočo industrijo in pe- Italija — Lago Maggiore Uspešen start dveh »novincev« Centralnih obratov v Ljubljani ni več — dobili smo dva nova samostojna obrata (kovinsko ter strojno-prometni obrat) Na zasedanju centralnega delavskega sveta našega podjetja dne 22. februarja je bil sprejet sklep, da se Centralni obrati v Ljubljani razformirajo v dva povsem samostojna obrata: v kovinski obrat in stroj no-prometni obrat. Tako smo v Ljubljani iz ene dobili zdaj dve samostojni poslovni enoti. Naš novinar je te dni obiskal oba »novinca« — namreč obe novi poslovni enoti — da bi ugotovil, kako sta oba kolektiva, zdaj samostojna, startala v nove razmere. V razgovoru s šefoma obeli novih obratov, tovarišem Antonom Vovkom (stroj-no-prometni obrat) in Jožetom Rep-šetom (kovinski obrat) smo izvedeli marsikaj zanimivega in razveseljivega, seveda pa tudi kup težav, s katerim je prizaneseno le redko-kateremu kolektivu. Pomanjkanje kamionov »Naš obrat je sta.rtal v samostojno življenje,« je pripovedoval tovariš Vovk, »razmeroma uspešno. Imamo zaposlenih 181 ljudi, vendar se bo število zaposlenih že v kratkem povečalo na kakih 200 ljudi. Ena osnovnih težav, ki nas najbolj tare, je pomanjkanje strojev —, kamionov, nakladalnih strojev, bagrov, dempcrjev itd. Zlasti pa je občutno pomanjkanje kamionov-prekucnikov. Pomanjkanje teli vozil je tolikšno, da smo morali celo najeti posameznike, kajti sicer ne bi zmogli vsega dela.« Vendar pa v strojno-prometnem obratu zaradi tega niso obupani. Do konca letošnjega leta bodo dobili 9 novih prekucnikov znamke TAM. od leh so tri že dobili. Vrh tega dobijo v juniju še dva nova bagra. »Potrebe pa bodo vsako leto večje,« je nadaljeval tovariš Vovk, »kajti naš strojni park je že precej izrabljen. Težave so tudi v tem, da je naš strojni park precej neenoten, mi pa bi si želeli čim bolj »uniformiran« strojni nark. Največ težav imamo z nekaterimi stroji iz vzhodnih držav, za katere je zelo težko dobiti nadomestne dele.« Že drugo leto bo treba nabaviti najmanj 15 novih kamionov, seveda Pa bo prav tako treba poslati »v pokoj« nekaj dotrajanih žerjavov (tipe Fiorentini in Kaiser). To pa nkrati pomeni, da bo treba nabaviti nove žerjave pa tudi druge nove stroje — kot so razni vibracijski stroji, vibrovaljarji, vibromalcsi, stroji za gornji ustroj cest in podobno. »Sredstva, ki jih ustvarimo iz amortizacije v Gradisu, so precejšnja, je povzel tovariš Vovk, »okrog 5(H) milijonov letno. To je Seveda jena vsota. Toda če nomi-slimo na naše potrebe, je pa še vedno premalo.« Aktualno: osebni dohodki in stanovanja , V stroj no-prometnem obratu se etos ne bojijo, da bi jim zmanjkalo dela. Tudi za prihodnje leto 111 za leto 1965 dobro kaže. Letos s° morali ponekod (npr. na Jeseni-!;ih) delati celo v dveh izmenah, to-|*ko je bilo nalog. V kratkem se _*?do obsežna dela odprla pri grad-|lt ljubeljske ceste, nrav tako pa na Jesenicah in na Ravnali, kjer se na-(faliuje izgradnia obeh železarn, j evedg pa so to samo večja grad-ni-sča; nič manjše potrebe se ne kažejo tudi drugje. Pred kratkim 0 morali delati v dveh izmenah tudi v Ljubljani na Celovški cesti, kjer gradijo stanovanjski blok B-l. Precejšnje probleme ua ustvarjajo v kolektivu osebni dohodki. Le-ti namreč v nopreč ju zaostajajo za dohodki soroc.mli nodjeti j. Tovariš Vovk nam je povedal, da so gradbena in sorodna pod jeti a mariborskega bazena letos povečala osebne dohodke nekvalif-ciranim delavcem na 90 do 95 dinarjev na uro. To seveda povzroča na j različne iše težave, predvsem pa težnjo sposobnejših kadrov, da bi šli tja, kjer se jim nudi možnost boljšega zaslužka. Po dosedanjem pravilniku se urne postavke strojnikov gibljejo od 85 do 140 din, šoferjev pa so v poprečju za 5 % manjše. Po predlogu delavskega sveta tega kolektiva — oba nova obrata sta seveda takoj, ko sta tudi formalno postala samostojna, izvolila svoje samoupravne organe — naj bi sc te neskladnosti nekoliko omilile, tako da bi se poprečne postavke strojnikov in šoferjev povečale na uro za 10 dinarjev. Po predlogu novega pravilnika o nagrajevanju, ki ga je sprejel delavski svet te poslovne enote in ga "poslal v pregled komisiji za pregled pravilnikov pri centralnem delavskem svetu, naj bi bili šoferji stimulirani po prevoženih polnili kilometrih. uprava pa na prekoračitev plana po dvanajstinah, vendar največ do 0.25 % kvote. Druga težava je pomanjkanje stanovanj. Letos so ta problem nekako rešili, s tem da so kupili 14 družinskih stanovanj (skupno s kovinskim obratom). S temi stanovanji bodo rešili najbolj pereče probleme, ki so jih leta in leta odlagali, ker enostavno ni bilo sredstev. »Če bi še drugo leto lahko kupili kakih 7 stanovanj, bi vsaj najnujnejše stanovanjske probleme spravili pod streho,« je nadaljeval tovariš Vovk, »tako da bi potem reševali samo še tisto, kar se pojavi sproti.« S tem seveda v strojno-promet-nem obratu še ni konec vseli težav. Pereče je pomanjkanje strojnikov, zlasti široko usposobljenih, nekakšnih univerzalnih strojnikov, ki jih lahko daš na vsak stroj. Težave so tudi z nabavo nadomestnih in rezervnih delov. Nujno bi morali dobiti tudi primerno nadstrešnico za stroje in opreme, ker so sedanji prostori za vse stroje že pretesni. Precejšnja ovira v kolektivu je tudi terensko delo. Več kot 80 % zaposlenih je stalno na terenu, zato je zelo težko sklicevati razne seje in sestanke. Pomagajo si pač tako, da organizirajo seje ob nedeljah. »Kljub vsem težavam,« je zaključil tovariš Vovk, »pa smo vendarle optimisti. Naš nlaji j c postavljen na 820 milijonov. Če pomislimo, da imamo zaposlenih manj kot 200 ljudi, je to vsekakor lepa realizacija. Vendar pa sem prepričan, da se bomo letos — če bo šlo vse po sreči — že lesno približali milijardi ali pa jo bomo celo presegli. Že danes smo presegli (sredi meseca maja) naš polletni plan, kar nam vsekakor vliva zaupanje in ustvarja realne možnosti za prekoračenje naših planskih nalog.« Kako stimulirati mlad kader? Tudi v kovinskem obratu kljub raznim težavam optimistično gledajo v prihodnost. O tem in onem iz tega novega kolektiva je pripovedoval šef kovinskega obrata tovariš Jože Repše. V kovinskem obratu je trenutno zaposlenih 170 delavcev in kakih 40 vajencev. V obratu delajo vse stroke — ključavničarji, mehaniki, brusilci, strugarji, električarji, kleparji, vodovodni inštalaterji in drugi. V obratu delajo v glavnem za potrebe »Gradisa« (približno 80 do 85 %), seveda pa takrat, kadar kapacitete niso zasedene, delajo tudi za zunanje naročnike. Največ delajo za zunanje stranke ključavničarji (30 %), pa tudi kleparji (25 %), električarji in še nekateri sektorji. Ključavničarji izdelujejo v glavnem proizvode stavbnega ključavničarstva. za zunanje stranke pa strešne nosilce in vrata. V remontni delavnici popravljajo domače stroje, brusilci pa brusijo motorne gredi. Električna delavnica ima največ dela s previjanjem elektromotorjev, kleparji pa opravljajo vsa kleparsko-krovska dela. Vrli tega v obratu izdelujejo tudi razne prototipe gradbenih strojev. »Imamo kapacitete zasedene tja do jeseni, seveda pa smo prepričani, da bodo poleti prišla še nova naročila, tako da bo za vse leto dovolj dela,« j c pripovedoval tovariš Repše. Seveda pa se v obratu kažejo tudi razne težave. Tako kot v strojno-prometnem obratu je tudi v kovinskem obratu precej pereč problem osebnih dohodkov. Remontne delavnice namreč ne morejo povsem enakopravno konkurirati niti industrijskim podjetjem niti manjšim obrtnim obratom (tudi zasebnim), ki imajo lažje družbene dajatve. Zato je stalno čutiti težnjo sposobnejših kadrov, da bi si poiskali podjetje, k jer so boljši delovni pogoji, predvsem boljši zaslužek. V obratu nujno potrebujejo univerzalne strokovnjake in so za nekatera delovna mesta objavili že več razpisov, na katere pa ni bilo pravega odziva. Kato so tudi v kovinskem obratu — podobno kot v strojno-promet-nem — organi delavskega samoupravljanja izdelali pravilnik o nagrajevanju. ki bo bolj stimulativen, zlasti za mlajše kadre, ki naj v podjetju dobijo trdnejšo perspektivo. Predlog novega pravilnika o delitvi osebnih dohodkov naj bi stimuliral ljudi za povečanje dohodka. Gre za to, da bo vsak delavec spoznal, da mu kaže več delati, ker se bodo s tem precej povečali tudi njegovi osebni dohodki. V našem starem pravilniku šobili razponi od 85 do 143 din na uro,« je razlagal tovariš Repše. »Z novim pravilnikom računamo, da bi se osebni dohodki poprečno povečali za kakih 7 %>. Menim, da to povišanje ni neupravičeno, ker se bo letos v obratu povečala produktivnost za 8 %. Lanski plan je bil postavljen na 555 milijonov, letošnji pa na 600 milijonov, pri tem pa je število zaposlenih ostalo nespremenjeno. Predlog novega pravilnika smo že poslali komisiji pri centralnem delavskem svetu.« Kje naj dobimo rezervne dele? Posebne težave nastajajo v kovinskem obratu tudi zaradi pomanjkanja rezervnih delov. V remontnih delavnicah, kjer pokvarjene stroje raztelesijo, so dostikrat nemočni: enostavno ni mogoče dobiti nadomestnih delov. To je po eni strani posledica precej »pisanega« strojnega parka, ki se je nabral iz najrazličnejših držav — vzhodnih m zahodnih — deloma pa tudi razna) restrikcijskih in drugih ukrepov, ki zelo otežujejo nakup nadomestnih delov z devizami. V obratu so mnenja, da je centralizacija v uvoz.no-izvoznem sektorju lani precej slabo vplivala. Zdaj morajo vse nadomestne dele uvažati izključno prek zagrebškega podjetja »Gramad«. Seveda pri tem nastajajo najrazličnejše težave — zavlačuje se korespondenca, niso mogoče takojšnje intervencije na licu mesta in podobno. Ker pa ne dobijo pravočasno (ali pa sploh ne) rezervnih delov, marsikak stroj čaka v delavnici mesece in mesece. »Rekord« v čakanju znaša celo leto! Odveč je seveda pri tem govoriti o škodi, ki jo trpi gospodarstvo in skupnost. »Tarejo nas še druge težove,« je pripovedoval tovariš Repše, »kot pomanjkanje stanovanj in kadrov. Vendar smo prepričani, da bomo vse ovire uspešno premostili. Velik uspeli bo že v tem, da bomo vsaj delno korigirali naš pravilnik o delitvi osebnih dohodkov. Nujno je namreč, da se nekako ujamemo s sorodnimi podjetji, da damo ljudem stimulacijo in perspektivo. Naši delavci so namreč doslej pokazali veliko dobre volje in zavesti, skoraj redno opravljamo nujna popravila tudi ob nedeljah in praznikih, samo da proizvodnja ne trpi. da so stroji čimprej pripravljeni za delo. Seveda pa sama požrtvovalnost ne rešuje problema, danes hoče delavec za svoje delo in trud dobiti tudi ustrezno nagrado. Če bomo z novim pravilnikom te neskladnosti popravili. potem ljudi ne bo več treba toliko prepričevati in prositi, naj delajo tudi ob nedeljah ali izven rednega delovnega časa, ker bo tu vsaj delna materialna stimulacija, ki bo delovala z ekonomskim učinkom. Ko bodo ljudje videli, da dobijo precej več, če tudi več delajo, potem ne bo težav. Seveda pa nastajajo pri tej delitvi dohodka najrazličnejši problemi zlasti v tem, kako stimulirati posamezne oddelke in posameznika in sploh kako deliti gibliivi del. Pri nas čutimo potrebo, da bi v okviru vsega podjetja »Gradis« neka skupina študijsko proučevala in spremljala ta vprašanja, kaiti od pravilnega nagrajevanja delavcev je v glavnem odvisen tudi uspeh v celotni naši proizvodnji.« Predsednik mladinske organizacije poslovne enote Ravne, D j uro Špiranec KORISTNO S PRIJETNIM Nekaj o delu aktiva ZMS »Gradis« Ravne na Koroškem Mladinska organizacija na Ravnah je iz leta v leto bolj aktivna. Poleg športnega udejstvovanja, ki je pri mladih ljudem razumljivo, se kaže velika zainteresiranost za razna predavanja, krožke in seminarje. Tako so se člani aktiva v zadnjem času polnoštevilno udeležili predavanj o novi ustavi. Na drugi strani pa niso zanemarjali interne zakonodaje v podjetju, tako da je statut podjetja preštudirala večina mladincev. Od drugih predavanj so imela največ obiska predavanja s temo o prodiranju človeka v vesolje. V ravenski občini se je osnovala šola za življenje, ki deluje v okviru dela občinskega komiteja ZMS na Ravnah. Sestankov in seminarjev v okviru te ustanove se udeležuje čedalje več mladine. Izjavljajo, da jim je pridobljeno znanje v veliko korist. V zadnjem času je opaziti, da se mladina vedno bolj aktivno vključuje v samoupravne organe in druge organizacije. Čutiti je večjo povezavo mladinske organizacije z upravnimi organi in podjetjem. Mladina si s svojim delom pridobiva ugled in simpatije pri odraslih. Kakor je že omenjeno, posveti mladina večino svojega prostega časa športnemu udejstvovanju. Na Ravnah pa so prijetno združili s koristnim. Ker navdušeni nogometaši in odbojkarji niso imeli igrišča, so si uredili igrišča s prostovoljnim delom. Pri njihovem delu jim je v veliko pomoč vodstvo PE Ravne in druge organizacije, ki jim vsestransko pomagajo in imajo veliko razumevanje za probleme mladih. Dj Vsi predsedniki na Ravnali: predsednik sindikalne podružnice Karel Lang, predsednik UO Anton Sampl. predsednik DS Slane Kostanjevec in predsednik aktiva LMS Djuro Špiranec KOORDINACIJA DELA je osnova dobre organizacije Prizadevati si moramo, da bodo frekvenčni Pretvorniki pravilno zaščiteni z zaščitnimi vtomati, ki bodo reagirali na električne Preobremenitve. J\a gradbiščih vidimo dokaj pogosto, da epravilno ravnajo s cevmi vibratorjev, j-evi morajo imeti čim večji radij krivljenja, ij1' posebno velja za igličaste vibratorje z bmljivo 'gredjo. Ustrezni radij krivljenja ej'! dosežemo tako, da cev držimo z obema °rulna v razdalji približno 70 cm. I ' utvare, ki nastopajo pri igličastih vibra-R.i’Jih z vgrajenimi električnimi motorji v Layj> 80 največkrat tele: izraba zunanjega i asca, zaradi česar pride v notranjost ce-entn° mleko: izraba ležajev, ker jih siste-- a«eno ne pregledujemo in redno ne ina-tl0m°; Prel{initev faze v cevi. oziroma na Y°du, pregrevanje motorja; ker ni zadost- no hlajen oziroma potopljen v beton, se sčasoma upornost izolacije poruši in motor, kot pravimo, pregori. Take okvare lahko v veliki meri preprečimo z rednim vzdrževanjem in ustrezno zaščito. IGLIČASTI VIBRATORJI Z GIBLJIVO GREDJO Poleg že poznanih igličastih vibratorjev z vgrajenim električnim motorjem v glavi, imamo še mehanske igličaste vibratorje z gibljivo gredjo. Te vibratorje žene poseben električni motor, ki je priključen na nizko naoetost 40—48 V, Podjetje ima več znamk teh kompletov vibratorjev. Najbolj znani so VVackerjevi. Obstajajo naslednji profili: 0 25, 0 35, 0 50 in 0 70. V glavi je na obeh straneh vgrajen ekscenter. Smer vrtenja je obvezno desna, gledano po dolžini cevi od pogonskega motorja proti glavi vibratorja, ker so vse gibljive gredi pletene v desno. Če se zavrti v obratno smer, se gibljiva gred odvija in s tem tudi deformira. Okvare v tem primeru ne nastanejo na gredi ampak se tudi poškoduje notranjost zaščitne cevi. Pogonski motorji znamke Wacker (novejši), imajo že vgrajeno prostotočno napravo, ki onemogoči vrtenje v nasprotno smer (pri nas sta oba z in brez zaščitne prostotočne naprave). Igličasti vibratorji različnih profilov se sestojijo iz glave vibratorja, v kateri je ekscenter. gibljive gredi in zaščitne armirane gumijaste cevi. Gibljiva gred ima na obeh krajih posebne priključke, na eni stra- ni priključek na ekscenter na drugi za pogonski motor. Debelina gredi je za profile 0 35—50 —70 0 12 mm, le za profil 0 25 je 0 gredi 8 mm. Dolžine cevi so standardne, in sicer 4 ali 6 m, isto velja za cevi. Cevi se razlikujejo v tem. da so za profile igel 0 50 in 0 70 nekoliko močnejše, dolge pa obakrat le štiri metre. Za profil 0 35 prideta v poštev obe dolžini. Za profil 0 25 pa se zaščitna cev še razlikuje od ostalih, je tanjša. V notranjosti cevi, kjer teče gibljiva gred. je jeklena armatura izvedena tako, da ne pride mast v notranjosti do gume. Notranje stene cevi in gibljiva gred se mažejo z mastjo, kar je potrebno zaradi trenja. Za to mazanje uporabljamo domačo mast. Obstaja pa posebna masi Molvkot, namenjena tistim, ki vibratorja redno ne vzdržujejo. Običajna mast pa se izrabi in posuši, kar je usodno za gred in cev, vtem ko vsebuje Molykot mast grafit in stene niso izpostavljene prehudemu trenju, čeprav je mast posušena. Vse zaščitne cevi za različne profile imajo enake priključke na strani, kjer pridejo priključene v pogonski motor. Priključki, kjer so privite glave vibratorja, pa so prilagojeni profilom glav vibratorjev. (Nadaljevanje) Izpodkovavanje stene jarka ZAKAJ TAKO? Priloženi fotografski posnetki so dokaz opuščanja varnostnih ukrepov pri izkopih. V vseh primerih se delo opravlja v pogojih, ki niso v skladu z določili 8. in 9. člena pravilnika o higienskih in tehničnih varnostnih ukrepih. Prav tako je kršen člen 115. omenjenega pravilnka, ki pravi, da morajo delavci, ki delajo v ca. 3 m globokih jarkih, imeti zaščitna pokrivala. Ali .je kdo od delavcev, ki delajo, in tistih, ki dopuščajo tak n