UČNI NAČRT Z DIDAKTIČNIMI PRIPOROČILI Srednje splošno izobraževanje 14:11 SOCIOLOGIJA / Gimnazija // 5 Gimnazija s slovenskim učnim jezikom na 2 0 narodno mešanem območju v slovenski . 2 7 Istri . 4 2 Gimnazija z italijanskim učnim jezikom na narodno mešanem območju v slovenski Istri Dvojezična slovensko-madžarska gimnazija na narodno mešanem območju Prekmurja Klasična gimnazija Ekonomska gimnazija Ekonomska gimnazija s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju v slovenski Istri Tehniška gimnazija Tehniška gimnazija s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju v slovenski Istri Umetniška gimnazija Umetniška gimnazija s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju v slovenski Istri 1 UČNI NAČRT Z DIDAKTIČNIMI PRIPOROČILI IME PREDMETA: sociologija Izobraževalni program gimnazije, izobraževalni program gimnazije s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju v slovenski Istri, izobraževalni program gimnazije z italijanskim učnim jezikom na narodno mešanem območju v slovenski Istri, izobraževalni program dvojezične slovensko-madžarske gimnazije na narodno mešanem območju Prekmurja, izobraževalni program ekonomske gimnazije, izobraževalni program ekonomske gimnazije s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju v slovenski Istri, izobraževalni program tehniške gimnazije, izobraževalni program tehniške gimnazije s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju v slovenski Istri, izobraževalni program umetniške gimnazije - glasbena smer; modul A: glasbeni stavek, izobraževalni program umetniške gimnazije - glasbena smer; modul B: petje-instrument, izobraževalni program umetniške gimnazije - glasbena smer; modul C: jazz-zabavna glasba, izobraževalni program umetniške gimnazije - plesna smer; modul A: balet, izobraževalni program umetniške gimnazije - plesna smer; modul B: sodobni ples, izobraževalni program umetniške gimnazije - likovna smer, izobraževalni program umetniške gimnazije - smer gledališče in film, izobraževalni program umetniške gimnazije s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju v slovenski Istri - glasbena smer; modul A: glasbeni stavek, izobraževalni program umetniške gimnazije s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju v slovenski Istri - glasbena smer; modul B: petje-instrument, izobraževalni program umetniške gimnazije s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju v slovenski Istri - likovna smer: obvezni predmet (70 ur) maturitetni standard (280 ur) Izobraževalni program klasične gimnazije: obvezni predmet (70/210 ur) maturitetni standard (280 ur) PR IPR AVIL A PR EDMETNA K UR IK UL ARNA KOMISIJ A V SESTAVI: Tanja Popit, Zavod RS za šolstvo; Vesna Kern, Gimnazija Bežigrad; dr. Živa Kos, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta; Darja Mlakar, Gimnazija Jožeta Plečnika Ljubljana; Blanka Pokeršnik, Prva gimnazija Maribor; dr. Veronika Tašner, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta; dr. Samo Uhan, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede; mag. Nataša Lampret, Zavod RS za šolstvo JEZIKOVNI PREGLED: Nina Žitko Pucer OBLIKOVANJE: neAGENCIJA, digitalne preobrazbe, Katja Pirc, s. p. IZDAL A: Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje in Zavod RS za šolstvo ZA MINISTRSTVO ZA VZGOJO IN IZOBRAŽEVANJE: dr. Vinko Logaj ZA ZAVOD RS ZA ŠOLSTVO: Jasna Rojc Ljubljana, 2025 SPLETNA IZDAJA DOSTOPNO NA POVEZAVI: https://eportal.mss.edus.si/msswww/datoteke/ucni_nacrti/2026/un-dp- sociologija_gim-si-is-dv-kl-ek-ek_si-teh-teh_si-um-um_si.pdf CIP Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 247990787 ISBN 978-961-03-1047-1 (Zavod RS za šolstvo, PDF) BESEDILO O SEJI SS Strokovni svet RS za splošno izobraževanje je na svoji 244. seji, dne 22. 5. 2025, določi učni načrt sociologija za izobraževalni program gimnazije, izobraževalni program gimnazije s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju v slovenski Istri, izobraževalni program gimnazije z italijanskim učnim jezikom na narodno mešanem območju v slovenski Istri, izobraževalni program dvojezične slovensko-madžarske gimnazije na narodno mešanem območju Prekmurja, izobraževalni program klasične gimnazije, izobraževalni program ekonomske gimnazije, izobraževalni program ekonomske gimnazije s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju v slovenski Istri, izobraževalni program tehniške gimnazije, izobraževalni program tehniške gimnazije s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju v slovenski Istri, izobraževalni program umetniške gimnazije in izobraževalni program umetniške gimnazije s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju v slovenski Istri. Strokovni svet RS za splošno izobraževanje se je na svoji 244. seji, dne 22. 5. 2025, seznanil z didaktičnimi priporočili k učnemu načrtu sociologija za izobraževalni program gimnazije, izobraževalni program gimnazije s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju v slovenski Istri, izobraževalni program gimnazije z italijanskim učnim jezikom na narodno mešanem območju v slovenski Istri, izobraževalni program dvojezične slovensko-madžarske gimnazije na narodno mešanem območju Prekmurja, izobraževalni program klasične gimnazije, izobraževalni program ekonomske gimnazije, izobraževalni program ekonomske gimnazije s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju v slovenski Istri, izobraževalni program tehniške gimnazije, izobraževalni program tehniške gimnazije s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju v slovenski Istri, izobraževalni program umetniške gimnazije in izobraževalni program umetniške gimnazije s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju v slovenski Istri. PRIZNANJE AVTORSTVA – NEKOMERCIALNO – DELJENJE POD ENAKIMI POGOJI Prenova izobraževalnih programov s prenovo ključnih programskih dokumentov (kurikuluma za vrtce, učnih načrtov ter katalogov znanj) KAZALO OPREDELITEV PREDMETA ...................... 10 SPOL, TELO IN ZDRAVJE .................................... 45 Namen predmeta Spol v družbi ................................................ 45 ......................................... 10 Temeljna vodila predmeta Telo in zdravje .............................................. 47 ........................... 10 Obvezujoča navodila za učitelje RAZISKOVALNA NALOGA .................................. 48 ................... 11 DIDAK TIČNA PRIPOROČILA .................. 12 Raziskovalna naloga ..................................... 48 Kažipot po didaktičnih priporočilih PRILOGE ...............................................49 .............. 12 Splošna didaktična priporočila ..................... 12 Splošna priporočila za vrednotenje znanja ... 14 Specialnodidaktična priporočila področja/predmeta ..................................... 15 TEME, CILJI, STANDARDI ZNANJA .......... 19 SOCIOLOGIJA KOT ZNANSTVENA DISCIPLINA .... 20 Sociološka perspektiva ................................. 21 Metodologija sociološkega raziskovanja....... 22 KULTURE IN DRUŽBA ........................................ 23 Kulture in družba ......................................... 24 Migracije ...................................................... 25 SOCIALIZACIJA .................................................. 26 Socializacija ................................................. 27 DRUŽBENE NEENAKOSTI ................................... 28 Družbene neenakosti ................................... 29 Ekološka neenakost ..................................... 30 DRŽAVA, DRUŽBA IN DRUŽBENA MOČ.............. 31 Država, družba, družbena moč ..................... 31 MNOŽIČNI MEDIJI IN KOMUNIKACIJE ............... 33 Množični mediji in komunikacije .................. 33 ODKLONSKOST IN KRIMINALITETA.................... 35 Odklonskost in kriminaliteta ........................ 35 RELIGIJE IN DRUŽBA ......................................... 37 Religije in družba ......................................... 37 DRUŽINE .......................................................... 39 Družine ........................................................ 39 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE .............................. 41 Vzgoja in izobraževanje ................................ 41 DELO IN PROSTI ČAS ......................................... 43 Delo in prosti čas ......................................... 43 1 4 : 1 1 / / / 5 2 0 2 . 7 . 4 2 OPREDELITEV PREDMETA NAMEN PREDMETA Namen predmeta sociologije je, da dijakinje in dijake opremi s tistimi znanji in spretnostmi, ki so pomembni in potrebni za razumevanje lastnega osebnega življenja in širših (sodobnih) družbenih odnosov, pojavov in procesov v razmerju z izkušnjo posameznika in družbenih skupin. Sociološka perspektiva je zasnovana na ideji, da je posameznika nemogoče ločiti od družbe, v kateri živi. Ob pridobivanju socioloških znanj dijakinje in dijaki krepijo zavedanje, da so vpeti v družbeno življenje, da niso zgolj skupek posameznikov, hkrati pa se s pomočjo sociološke imaginacije učijo razumevati lastne izkušnje v družbenem kontekstu. Dijake predmet sociologija motivira za znanstveno preučevanje družbenih procesov in skupin ter jih navaja na uporabo znanstvenega mišljenja. S sociološkega vidika prepoznavajo večplastnost in zapletenost sodobnih družb. Ob analiziranju družbenih dogodkov, pojavov in sprememb ter individualnih odločitev razvijajo razumevanje, da okoliščine, v katerih delujejo, niso zgolj naključen splet dogodkov, ampak potekajo po določenih družbenih in kulturnih vzorcih. Razumejo tudi, da delovanje ljudi ni zgolj determinirano s temi okoliščinami, temveč da so ljudje hkrati tudi sami njihovi ustvarjalci. Ta znanja in spretnosti omogočajo dijakom, da se tvorno vključijo v družbo in sodelujejo pri njenih pomembnih odločitvah na osnovi znanstvenih spoznanj, empiričnih dognanj, socioloških raziskav in kritične uporabe sociološkega podatkovja. Omogoči jim razumevanje družbenih procesov, ki prispevajo k družbenim problemom/pojavom, s katerimi se spoprijemamo v 21. stoletju kot so revščina, nasilje, kriminal, podnebne spremembe, vpliv umetne inteligence (UI) … Sociologija, tudi s pojasnjevanjem odnosa med posameznikom in družbo, odpira razmislek, kako družbeni dejavniki oblikujejo individualno odzivanje in skupinsko obnašanje ljudi, ter tako pomaga dijakom boljše razumeti osebne odločitve in doživljanje, saj jim pokaže, kako družbeni svet vpliva na to, kako razmišljajo, čustvujejo in delujejo. Predmet posebej omogoča spoznavanje in analizo slovenske družbe, vendar pa usmerja analitično pozornost dijakov tudi k temeljnim značilnostim drugih sodobnih družb in kultur. TEMELJNA VODILA PREDMETA Didaktični pristopi in učne strategije naj izhajajo iz avtonomije učitelja in spodbujajo aktivno vlogo dijakov. Učitelj naj uporablja raznovrstne oblike, metode in pristope za doseganje 10 1 4 : 1 1 / / / učnih ciljev (diskusija, analiza člankov/virov, igra vlog …), s pomočjo katerih pri dijakih krepi zavedanje o 520 pomembnosti učenja in znanja v sodobni družbi.2.7.4 Pri vseh temah naj učitelj poudarja in spodbuja strpnost, solidarnost in odgovornost ter pri dijakih razvija 2 spoštljivo komunikacijo in kritično razmišljanje. OBVEZUJOČA NAVODILA ZA UČITELJE Učni načrt je zasnovan tako, da se prvih pet tem, ki predstavljajo temeljno sociološko znanje, obravnava v okviru obveznega 70-urnega predmeta. Te teme so: Sociologija kot znanstvena disciplina, Kulture in družba, Socializacija, Družbene neenakosti ter Država, družba in družbena moč. Preostalih osem tem se obravnava v okviru izbirnega 210-urnega predmeta. Te teme so: Množični mediji in komunikacije, Odklonskost in kriminaliteta, Religije in družba, Družine, Vzgoja in izobraževanje, Delo in prosti čas, Spol, telo in zdravje ter Raziskovalna naloga. V okviru izbirnega predmeta lahko dijaki teme iz obveznega predmeta poglobijo, pri nekaterih temah pa aplicirajo osnovne koncepte in koncepcije tudi na posamezne družbene podsisteme, ki bistveno zaznamujejo življenje v sodobnih družbah. Tudi v okviru obveznega predmeta lahko učitelj obravnava posamezne teme ali cilje iz izbirnega predmeta. Za maturitetni predmet (280 ur) so obvezne vse teme, tako iz obveznega kot izbirnega predmeta. Vsebinski sklopi se dopolnjujejo, so enakovredni, kronološko zaporedje pri izvedbi pa je v avtonomiji učitelja. Tako v osnovnem, predvsem pa v maturitetnem delu spodbujamo aktivno delo dijakov, ki naj pokažejo svojo iniciativnost in kreativnost pri zanimanju za določeno sociološko vsebino. 11 1 4 : 1 1 / / / 5 2 2 DIDAK TIČNA PRIPOROČILA 0 . 7 . 4 2 KAŽIPOT PO DIDAKTIČNIH PRIPOROČILIH Razdelke Kažipot po didaktičnih priporočilih, Splošna didaktična priporočila in Splošna priporočila za vrednotenje znanja je pripravil Zavod RS za šolstvo. Didaktična priporočila prinašajo učiteljem napotke za uresničevanje učnega načrta predmeta v pedagoškem procesu. Zastavljena so večplastno, na več ravneh (od splošnega h konkretnemu), ki se medsebojno prepletajo in dopolnjujejo. » Razdelka Splošna didaktična priporočila in Splošna priporočila za vrednotenje znanja  vključujeta krovne usmeritve za načrtovanje, poučevanje in vrednotenje znanja, ki veljajo za vse predmete po celotni izobraževalni vertikali. Besedilo v teh dveh razdelkih je nastalo na podlagi Usmeritev za pripravo didaktičnih priporočil k učnim načrtom za osnovne šole in srednje šole (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/3ladrdr) ter Izhodišč za prenovo učnih načrtov v osnovni šoli in gimnaziji (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/plw0909) in je v vseh učnih načrtih enako. » Razdelek Specialnodidaktična priporočila področja/predmeta vključuje tista didaktična priporočila, ki se navezujejo na področje/predmet kot celoto. Zajeti so didaktični pristopi in strategije, ki so posebej priporočeni in značilni za predmet glede na njegovo naravo in specifike. Učni načrt posameznega predmeta je členjen na teme, vsaka tema pa se lahko nadalje členi na skupine ciljev. » Razdelka Didaktična priporočila za temo in Didaktična priporočila za skupino ciljev vključujeta konkretne in specifične napotke, ki se nanašajo na poučevanje določene teme oz. skupine ciljev znotraj teme. Na tem mestu so izpostavljene preverjene in učinkovite didaktične strategije za poučevanje posamezne teme ob upoštevanju značilnosti in vidikov znanja, starosti dijakov, predznanja, povezanosti znanja z drugimi predmeti/področji ipd.  Na tej ravni so usmeritve lahko konkretizirane tudi s primeri izpeljave oz. učnimi scenariji. Didaktična priporočila na ravni skupine ciljev zaokrožujeta razdelka Priporočeni načini izkazovanja znanja in Opisni kriteriji, ki vključujeta napotke za vrednotenje znanja (spremljanje, preverjanje, ocenjevanje) znotraj posamezne teme oz. skupine ciljev. SPLOŠNA DIDAKTIČNA PRIPOROČILA Učitelj si za uresničitev ciljev učnega načrta, kakovostno učenje ter optimalni psihofizični razvoj dijakov prizadeva zagotoviti varno in spodbudno učno okolje. V ta namen pri poučevanju uporablja raznolike 12 1 4 : 1 1 / / / didaktične strategije, ki vključujejo učne oblike, metode, tehnike, učna sredstva in gradiva, s katerimi dijakom 520 omogoča aktivno sodelovanje pri pouku, pa tudi samostojno učenje. Izbira jih premišljeno, glede na namen in 2.7 naravo učnih ciljev ter glede na učne in druge, za učenje pomembne značilnosti posameznega dijaka, učne .42 skupine ali oddelka. Varno in spodbudno učno okolje učitelj zagotavlja tako, da: » spodbuja medsebojno sprejemanje, sodelovanje, čustveno in socialno podporo; » neguje vedoželjnost, spodbuja interes in motivacijo za učenje, podpira razvoj različnih talentov in potencialov; » dijake aktivno vključuje v načrtovanje učenja; » kakovostno poučuje in organizira samostojno učenje (individualno, v parih, skupinsko) ob različni stopnji vodenja in spodbujanja; » dijakom omogoča medsebojno izmenjavo znanja in izkušenj, podporo in sodelovanje; » prepoznava in pri poučevanju upošteva predznanje, skupne in individualne učne, socialne, čustvene, (med)kulturne, telesne in druge potrebe dijakov; » dijakom postavlja ustrezno zahtevne učne izzive in si prizadeva za njihov napredek; » pri dijakih stalno preverja razumevanje, spodbuja ozaveščanje in usmerjanje procesa lastnega učenja; » proces poučevanja prilagaja ugotovitvam sprotnega spremljanja in preverjanja dosežkov dijakov; » omogoča povezovanje ter nadgrajevanje znanja znotraj predmeta, med predmeti in predmetnimi področji; » poučuje in organizira samostojno učenje v različnih učnih okoljih (tudi virtualnih, zunaj učilnic), ob uporabi avtentičnih učnih virov in reševanju relevantnih življenjskih problemov in situacij; » ob doseganju predmetnih uresničuje tudi skupne cilje različnih področij (jezik, državljanstvo, kultura in umetnost; trajnostni razvoj; zdravje in dobrobit; digitalna kompetentnost; podjetnost). Učitelj pri uresničevanju ciljev in standardov znanja učnega načrta dijakom omogoči prepoznavanje in razumevanje: » smisla oz. namena učenja (kaj se bodo učili in čemu); » uspešnosti lastnega učenja oz. napredka (kako in na temelju česa bodo vedeli, da so pri učenju uspešni in so dosegli cilj); » pomena različnih dokazov o učenju in znanju; » vloge povratne informacije za stalno izboljševanje ter krepitev občutka »zmorem«; » pomena medvrstniškega učenja in vrstniške povratne informacije. Za doseganje celostnega in poglobljenega znanja učitelj načrtuje raznolike predmetne ali medpredmetne učne izzive, ki spodbujajo dijake k aktivnemu raziskovanju, preizkušanju, primerjanju, analiziranju, argumentiranju, 13 1 4 : 1 1 / / / reševanju avtentičnih problemov, izmenjavi izkušenj in povratnih informacij. Ob tem nadgrajujejo znanje ter 520 razvijajo ustvarjalnost, inovativnost, kritično mišljenje in druge prečne veščine. Zato učitelj, kadar je mogoče, 2.7 izvaja projektni, problemski, raziskovalni, eksperimentalni, izkustveni ali praktični pouk in uporablja temu .42 primerne učne metode, pripomočke, gradiva in digitalno tehnologijo. Učitelj upošteva raznolike zmožnosti in potrebe dijakov v okviru notranje diferenciacije in individualizacije pouka ter personalizacije učenja s prilagoditvami, ki obsegajo: » učno okolje z izbiro ustreznih didaktičnih strategij, učnih dejavnosti in oblik; » obsežnost, zahtevnost in kompleksnost učnih ciljev; » raznovrstnost in tempo učenja; » načine izkazovanja znanja, pričakovane rezultate ali dosežke. Učitelj smiselno upošteva načelo diferenciacije in individualizacije tudi pri načrtovanju domačega dela dijakov, ki naj bo osmišljeno in raznoliko, namenjeno utrjevanju znanja in pripravi na nadaljnje učenje. Individualizacija pouka in personalizirano učenje sta pomembna za razvijanje talentov in potencialov nadarjenih dijakov. Še posebej pa sta pomembna za razvoj, uspešno učenje ter enakovredno in aktivno vključenost dijakov s posebnimi vzgojno-izobraževalnimi potrebami, z učnimi težavami, dvojno izjemnih, priseljencev ter dijakov iz manj spodbudnega družinskega okolja. Z individualiziranimi pristopi preko inkluzivne poučevalne prakse učitelj odkriva in zmanjšuje ovire, ki dijakom iz teh skupin onemogočajo optimalno učenje, razvoj in izkazovanje znanja, ter uresničuje v individualiziranih programih in v drugih individualiziranih načrtih načrtovane prilagoditve vzgojno-izobraževalnega procesa za dijake iz specifičnih skupin. SPLOŠNA PRIPOROČILA ZA VREDNOTENJE ZNANJA Vrednotenje znanja razumemo kot ugotavljanje znanja dijakov skozi celoten učni proces, tako pri spremljanju in preverjanju (ugotavljanje predznanja in znanja dijaka na vseh stopnjah učenja) kot tudi pri ocenjevanju znanja. V prvi fazi učitelj kontinuirano spremlja in podpira učenje, preverja znanje vsakega dijaka, mu nudi kakovostne povratne informacije in ob tem ustrezno prilagaja lastno poučevanje. Pred začetkom učnega procesa učitelj najprej aktivira in ugotavlja dijakovo predznanje in ugotovitve uporabi pri načrtovanju pouka. Med učnim procesom sproti preverja doseganje ciljev pouka in standardov znanja ter spremlja in ugotavlja napredek dijaka. V tej fazi učitelj znanja ne ocenjuje, pač pa na osnovi ugotovitev sproti prilagaja in izvaja dejavnosti v podporo in spodbudo učenju (npr. dodatne dejavnosti za utrjevanje znanja, prilagoditve načrtovanih dejavnosti in nalog glede na zmožnosti in potrebe posameznih dijakov ali skupine). Učitelj pripomore k večji kakovosti pouka in učenja, tako da: » sistematično, kontinuirano in načrtno pridobiva informacije o tem, kako dijak dosega učne cilje in usvaja standarde znanja; » ugotavlja in spodbuja razvoj raznolikega znanja – ne le vsebinskega, temveč tudi procesnega (tj. spretnosti in veščin), spremlja in spodbuja pa tudi razvijanje odnosnega znanja; 14 1 4 : 1 1 / / » spodbuja dijaka, da dosega cilje na različnih taksonomskih ravneh oz. izkazuje znanje na različnih ravneh 52/ zahtevnosti; 0 2 . 7 » spodbuja uporabo znanja za reševanje problemov, sklepanje, analiziranje, vrednotenje, argumentiranje 4. 2 itn.; » je naravnan na ugotavljanje napredka in dosežkov, pri čemer razume, da so pomanjkljivosti in napake zlasti priložnosti za nadaljnje učenje; » ugotavlja in analizira dijakovo razumevanje ter odpravlja vzroke za nerazumevanje in napačne predstave; » dijaka spodbuja in ga vključuje v premisleke o namenih učenja in kriterijih uspešnosti, po katerih vrednoti lastno učno uspešnost (samovrednotenje) in uspešnost vrstnikov (vrstniško vrednotenje); » dijaku sproti podaja kakovostne povratne informacije, ki vključujejo usmeritve za nadaljnje učenje. Ko so dejavnosti prve faze (spremljanje in preverjanje znanja) ustrezno izpeljane, sledi druga faza, ocenjevanje znanja. Pri tem učitelj dijaku omogoči, da lahko v čim večji meri izkaže usvojeno znanje. To doseže tako, da ocenjuje znanje na različne načine, ki jih je dijak spoznal v procesu učenja. Pri tem upošteva potrebe dijaka, ki za uspešno učenje in izkazovanje znanja potrebuje prilagoditve. Učitelj lahko ocenjuje samo znanje, ki je v učnem načrtu določeno s standardi znanja. Predmet ocenjevanja znanja niso vsi učni cilji, saj vsak cilj nima z njim povezanega specifičnega standarda znanja. Učitelj ne ocenjuje stališč, vrednot, navad, socialnih in čustvenih veščin ipd., čeprav so te zajete v ciljih učnega načrta in jih učitelj pri dijaku sistematično spodbuja, razvija in v okviru prve faze tudi spremlja. Na podlagi standardov znanja in kriterijev uspešnosti učitelj, tudi v sodelovanju z drugimi učitelji, pripravi kriterije ocenjevanja in opisnike ter jih na ustrezen način predstavi dijaku. Če dijak v procesu učenja razume in uporablja kriterije uspešnosti, bo lažje razumel kriterije ocenjevanja. Ugotovitve o doseganju standardov znanja, ki temeljijo na kriterijih ocenjevanja in opisnikih, se izrazijo v obliki ocene. Učitelj z raznolikimi načini ocenjevanja omogoči izkazovanje raznolikega znanja (védenje, spretnosti, veščine) na različnih ravneh. Zato poleg pisnih preizkusov znanja in ustnih odgovorov ocenjuje izdelke (pisne, likovne, tehnične, praktične in druge za predmet specifične) in izvedbo dejavnosti (govorne, gibalne, umetniške, eksperimentalne, praktične, multimedijske, demonstracije, nastope in druge za predmet specifične), s katerimi dijak izkaže svoje znanje. SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA PODROČJA/PREDMETA Dijake želimo opremiti z naborom socioloških teorij, konceptov in metod, s katerimi bodo lahko prepoznavali, razumeli in preučevali različne družbene procese in v njih lastne izkušnje. Sociologijo v učnem procesu vzpostavljamo kot znanstveno disciplino, zato pri temah poudarjamo povezanost socioloških teorij, konceptov in izbranih metodoloških pristopov z relevantnimi raziskavami (kvalitativnimi, kvantitativnimi, kombinacija obeh pristopov) in slednje apliciramo na aktualna družbena vprašanja. 15 1 4 : 1 1 / / / Ob tem dijaki razvijajo sposobnost, da družbe ali dejanj posameznikov ne ocenjujejo zgolj z vidika lastne 520 izkušnje, temveč s širše družbene in kulturne perspektive, ki temelji na načelih znanstvenega spoznavanja, in ne 2.7 na »zdravo razumskih« načelih. S takim pristopom spodbujamo krepitev sociološke perspektive/imaginacije, ki .42 mladim pokaže vrednost sociologije kot znanstvene discipline, ki omogoča boljše razumevanje kompleksnosti človeških družb in hkrati ponuja orodja za gradnjo pravičnejše družbe. Pri poučevanju mora biti vseskozi nakazana raziskovalna naravnanost sociologije, njena aktualnost in težnja, da bi prispevala k racionalnemu urejanju družbenega življenja. Zato naj bosta vsebina in raba posameznih pojmov konkretizirani s primeri iz sodobnih socioloških raziskav, še zlasti tistih, ki obravnavajo slovensko družbo. Pri tem je mogoče uporabljati baze podatkov, npr. Slovensko javno mnenje (SJM), Arhiv družboslovnih podatkov (https://www.adp.fdv.uni-lj.si) … Uporabiti pa je mogoče tudi odprtokodne platforme za analizo podatkov, ki omogočajo razumevanje globalnih družbenih trendov, npr. Gapminder, Our World in Data. Podobno velja za obravnavanje različnih teoretskih usmeritev v sociologiji, ki naj jih učitelj vključuje predvsem pri obravnavi posameznih tem in raziskovalnih problemov. Kot primere izpostavljamo: socializacijo, družbeno neenakost, spol itd., ki jih je mogoče obravnavati z različnimi teoretskimi usmeritvami in različnimi metodami, ki osvetljujejo različne vidike izbranega družbenega fenomena. Pri tem je treba pokazati, da različne teoretične usmeritve pogosto vključujejo izbiro različnih raziskovalnih postopkov in različne predstave o praktični relevantnosti socioloških spoznanj. Vrstni red obravnave tem, ki jih vsebuje učni načrt, ni obvezen, zaželeno pa je, da dijaki spoznajo medsebojno povezanost družbenih pojavov in kompleksnost procesov v družbi. To omogoča tudi povezovanje socioloških spoznanj z znanji z drugih predmetnih področij in usposabljanje dijakov za uporabo socioloških znanj pri drugih predmetih. Zavzemamo se za interdisciplinarni pristop, saj se sociologija povezuje z drugimi znanstvenimi disciplinami, kot so: psihologija, zgodovina, filozofija, geografija, slovenščina, ekonomija, politologija itd., kar vabi k uporabi interaktivnih metod poučevanja. Povezovanje z drugimi predmetnimi področji kaže dijakom, da je učenje sociologije del širšega koncepta vseživljenjskega učenja in da lahko pridobljene veščine in znanja iz sociologije uporabijo bodisi v vsakdanjem življenju bodisi v povezavi z drugimi znanostmi. V učnem načrtu so zapisana splošna znanja, ki so obvezna za vse dijake, med ponujenimi znanji pa učitelj izbere znanja glede na interese in sposobnosti dijakov. Pri poučevanju sociologije je treba nameniti pozornost: razvijanju osnovne podatkovne pismenosti, spodbujanju sodelovanja in dialoga, prakticiranju strpnosti do drugačnosti; sposobnosti argumentiranega in strpnega izražanja lastnih stališč; sposobnosti refleksije lastnega socialnega položaja, prepričanj, predsodkov in delovanj; sposobnosti kritične analize in presoje izsledkov raziskav pa tudi različnih vrst gradiv in virov, ki jih srečujejo v vsakdanjem življenju; raziskovalnim sposobnostim in spretnostim. Učitelj je avtonomen pri izbiri oblik in metod poučevanja, razvijanja spretnosti in sposobnosti, pri tem pa naj upošteva, da poučevanje sociologije zahteva izbor didaktičnih metod, ki omogočajo uresničevanje tudi prej izbranih ključnih skupnih ciljev. Ob tem naj učitelj prilagodi metode učni skupini, ob upoštevanju heterogenosti znanja, interesov in zmožnosti dijakov. 16 1 4 : 1 1 / / / Cilji oziroma standardi znanja so zapisani in strukturirani tako, da omogočajo smiselno diferenciacijo in 520 individualizacijo pouka. Načelo individualizacije in inkluzije se pri pouku zagotavlja oziroma udejanja pri vseh 2.7 temah in ciljih, saj so zapisani dovolj široko, da omogočajo znanje na različnih nivojih. Opredeljeni so tudi .42 minimalni standardi. Priporočila za preverjanje in ocenjevanje znanja Različni cilji, spretnosti in sposobnosti, ki jih razvija sociologija, usmerjajo v različne načine ocenjevanja. Učitelj naj zato kombinira različne oblike vrednotenja glede na zastavljene cilje, priporočamo pa, da eno oceno dijaki pridobijo s pisanjem sociološkega eseja in/ali s pripravo in predstavitvijo samostojnega dela (krajše pisne interpretacije manj zahtevnega sociološkega besedila, kritične analize medijskih sporočil, kritične interpretacije raziskovalnih poročil - kvalitativnih in kvantitativnih, s pripravo in predstavitvijo osnutka raziskovalne naloge, izdelavo krajše raziskovalne naloge ali drugega samostojnega dela). Pri ocenjevanju naj bo poudarek na osmišljanju in vrednotenju podatkov, dejstev, definicij, na strokovnem utemeljevanju trditev, pojasnjevanju in presojanju procesov in pojavov z različnih zornih kotov, uporabi socioloških konceptov, razlag in teorij pri pojasnjevanju družbenih fenomenov, seveda z upoštevanjem stopnje, ki jo dijaki lahko dosežejo glede na starost in znanje. Legenda V učnem načrtu so označeni: » z oznako O obvezni cilji; » z ležečim tiskom in oznako I izbirni cilji, ki jih učitelji obravnavajo po svoji izbiri in zato naj ne bodo predmet ocenjevanja pisnega dela izpita na splošni maturi; » s krepko označenim besedilom minimalni standardi znanja; » z oznako SC ključni cilji s posameznih področij skupnih ciljev, številčni zapis pri oznaki skupnih ciljev se navezuje na posamezna področja skupnih ciljev (priloga). Skupni cilji Poučevanje sociologije že v vsebinah in svoji osnovni zastavitvi vključuje ključne skupne cilje z vseh petih področij. Predlagamo pa, da učitelj pri posameznih temah sistematično vključuje spodaj izbrane cilje s področij skupnih ciljev: 1. Jezik, državljanstvo, kultura in umetnost: pri tem krepimo bralno pismenost in ustno izražanje s poudarkom na poznavanju in uporabi strokovnih besedil in strokovne (sociološke) terminologije. Dijake spodbujamo k privzemanju človekovih pravic in dolžnosti, krepimo sodelovanje v skupnosti, razvijamo kritično mišljenje ter krepimo družbeno angažiranost in aktivno državljanstvo. (1.1.1.1) (1.1.2.1) (1.1.2.2) (1.1.4.1) (1.2.1.1) (1.2.1.2) (1.2.1.4) (1.2.1.5) (1.2.2.1) (1.2.2.2) (1.1.5.1) Učitelj naj dijake spodbuja k ustvarjalnemu delovanju in izražanju in temu, da prepoznajo in cenijo lastne dosežke in dosežke drugih. (1.3.4.1) (1.3.4.2) 2. Trajnostni razvoj: pri tem oblikujemo zavedanje, da so vprašanja trajnosti vezana na naravno okolje ter povezana z družbenimi pogoji življenja in človeškimi praksami v teh okoljih. Dijaki naj razvijajo vrednote trajnostnosti in pravičnosti ter oblikujejo odgovoren odnos do naravnih sistemov, prav tako pa naj krepijo 17 1 4 : 1 1 / / / lastno in spodbujajo kolektivno odgovornost in angažiranost. (2.1.1.1) (2.1.3.1) (2.2.1.1) (2.3.1.1) 520 (2.3.1.2) (2.3.2.1) (2.3.3.1) (2.1.2.1) (2.4.2.1) (2.4.3.1) (2.2.1.2) (2.2.2.1) Priporočamo, da 2.7 učitelj pri načrtovanju razvijanja kompetenc s področja trajnostnega razvoja uporablja Evropski okvir .42 kompetenc za trajnostnost ( https://www.zrss.si/pdf/greencomp.pdf ). 3. Zdravje in dobrobit: pri tem ob analizi družbenih problematik upoštevamo socialno dobrobit posameznikov in skupnosti, razvijamo pozitiven odnos do sebe in sveta ter sprejemanje drugačnosti in različnih pogledov. (3.3.1.1) (3.3.1.2) (3.3.2.1) (3.3.3.1) (3.3.4.1) (3.3.4.2) (3.3.4.3) (3.3.5.1) (3.3.5.3) (3.1.2.4) Z različnimi metodami in oblikami dela naj učitelj spodbujajo dijake, da ozavestijo skrb za svoje duševno in telesno zdravje. Vodi naj z zgledom, s kombinacijo spodbudnosti in odločnosti, jasnih pričakovanj in ustrezne podpore, dijake naj spodbuja k odgovornosti, samostojnosti in samouravnavanju ter organizira pouk na način, ki dijakom omogoča prekinitve sedenja (npr. aktivnimi odmori), pa tudi kratke aktivnosti za umirjanje, zbranost, sproščanje, s čimer prispeva k boljšemu splošnemu počutju učencev. (3.1.3.1) (3.1.5.1) (3.2.1.4) (3.2.3.1) (3.2.4.2) 4. Digitalna kompetentnost: pri tem krepimo informirano uporabo tehnologije in digitalnih virov tako pri pouku kot tudi pri samostojnem delu. Razvijamo informacijsko in podatkovno pismenost, tako da spodbujamo vrednotenje podatkov, informacij in digitalnih vsebin, krepimo sodelovanje in komunikacijo z državljanskim udejstvovanjem ob uporabi digitalnih tehnologij ter ozaveščamo dijake o avtorskih pravicah in licencah. Učitelj se avtonomno odloči, kako bodo določeno digitalno kompetenco predstavil in s katerimi dejavnostmi bo pomagal dijakom, da jo razvijejo. Pri tem se opira in navezuje na okvir DigComp 2.2 (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/n0n2c3c), in sicer: » za kompetenco (4.1.2.1) na povezavi https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/f2l5v89 (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/wytoy9e); » za kompetenco (4.2.3.1) na povezavi https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/sl8ivsb (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/sl8ivsb); » za kompetenco (4.3.3.1) na povezavi https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/ncuzo7y (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/ncuzo7y) 5. Podjetnost: pri tem dejavnosti, ki dijakom omogočajo razvoj podjetnostne kompetence, temeljijo na ustvarjanju priložnosti za reševanje realnih problemov, sodelovanju in ustvarjalnem razmišljanju. Delo naj poteka v skupinah, v katerih si dijaki razdelijo vloge in se učijo sodelovanja, komunikacije in mreženja. Dijaki naj bodo v čim bolj vključeni v proces prepoznavanja problema, priprave nabora možnih rešitev problema, izbire najbolj optimalne rešitve na podlagi predhodno zastavljenih kriterijev razvijanja možne rešitve. Pomembno je, da dijaki načrtujejo in upravljajo različne vire (npr. materialne, finančne, zunanje osebe kot vir znanja). Učitelj naj spodbuja dijake, da se učijo na podlagi izkušenj, reflektirajo svoje odločitve in ovrednotijo rezultate. S takšnim pristopom bodo dijaki razvijali ustvarjalnost, odgovornost, prilagodljivost in sposobnost prenosa idej v prakso. (5.1.1.1) (5.1.2.1) (5.1.2.2) (5.1.5.1) (5.3.1.1) (5.3.4.2) (5.2.2.2) (5.2.4.2) V prilogi so pisno opredeljeni vsi skupni cilji z vseh področij, ki so tu zapisani številčno. 18 TEME, CILJI, STANDARDI ZNANJA 1 4 : 1 1 / / / SOCIOLOGIJA KOT 5202.7.42 ZNANSTVENA DISCIPLINA OBVEZNO OPIS TEME V uvodnem delu dijaki spoznajo sociologijo kot znanstveno disciplino, katere značilnost je 'sociološka perspektiva'. Posebnost te perspektive je razumevanje in razlaganje družbenih procesov in položaja posameznika kot akterja v širšem družbenem kontekstu, katerega bistvene značilnosti so družbene institucije, družbena struktura, družbene vloge, družbena moč in neenakosti ter družbene spremembe. Sociološka perspektiva upošteva medsebojno povezanost družbenih struktur, institucij in kulturnih norm, kar sociologiji kot znanstveni vedi omogoča širše razumevanje družbenih pojavov. Prav tako bodo dijakinje pri obravnavi tega poglavja spoznali sociologijo kot znanstveno disciplino, ki se ukvarja s preučevanjem družb na osnovi sistematičnega opazovanja družbenega vedenja. Prepoznali bodo pomen empiričnega raziskovanja v sociologiji ter usvojili procese sociološkega spoznavanja z uporabo raziskovalnih metod. Razumeli bodo potek oblikovanja socioloških razlag in teorij ter prispevek sociologije kot znanosti k povečevanju skupnega znanja o razvoju in delovanju družb. Spoznali bodo omejitve sociologije kot znanstvene discipline in razumeli pomen upoštevanja etičnih načel v znanosti. DODATNA POJASNILA ZA TEMO Namen uvodnega poglavja ni obravnava konkretnih vsebin, povezanih z navedenimi cilji obravnavane teme (npr. posameznih družbenih institucij, družbenih vlog, neenakosti …), temveč vzpostavljanje in poudarjanje distinktivnosti sociološke perspektive, seznanjanje s sociološkimi kategorijami in navajanje na sociološko izrazje. DIDAK TIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO Sociologijo v učnem procesu z uvodno temo vzpostavljamo kot znanstveno disciplino, zato pri obravnavi te teme poudarjamo povezanost socioloških teorij, konceptov in izbranih metodoloških pristopov z relevantnimi raziskavami (kvalitativnimi, kvantitativnimi in kombinacija obeh pristopov) ter slednje apliciramo na aktualna družbena vprašanja in perspektivo izobraževalnega področja. Pri tem je mogoče uporabljati obstoječe baze podatkov, npr. Slovensko javno mnenje (SJM), Arhiv družboslovnih podatkov (https://www.adp.fdv.uni-lj.si) … Uporabiti pa je mogoče tudi odprtokodne platforme za analizo podatkov, ki omogočajo razumevanje globalnih družbenih trendov, npr. Gapminder, Our World in Data … Posamezne raziskovalne metode in teorije lahko učitelj vključuje tudi pri drugih temah (iz temeljnega ali maturitetnega dela) in tako doseže učne cilje te teme. 20 1 4 : 1 1 / / SOCIOLOŠKA PERSPEKTIVA / 5 2 0 2 . 7 . 2 CILJI 4 Dijak: O: prepoznava sociologijo kot znanstveno disciplino, katere glavni raziskovalni predmet je družba; O: spoznava, da sociologija obravnava družbo z različnimi teoretskimi pristopi; O: seznani se s sociološko terminologijo in osnovnimi sociološkimi kategorijami: družbene strukture in institucije, družbene vloge, družbena moč in vrste družbene neenakosti, družbene spremembe in (ne)stabilnost, družbena kontekstualizacija individualnih izkušenj, sociološka imaginacija, sociološka teorija. (1.1.2.1 | 1.1.2.2) STANDARDI ZNANJA Dijak: » pojasni posebnosti raziskovanja v sociologiji in jih loči od drugih načinov prikazovanja in raziskovanja družbenega življenja; » razloži koncept družbe; » opredeli različne teoretske pristope (npr. funkcionalistični, konfliktni, interakcionistični …). TERMINI ◦ družbene institucije ◦ družbene vloge ◦ družbene spremembe ◦ tipologija ◦ družba ◦ teorija ◦ koncept ◦ paradigma ◦ sociološka imaginacija 21 1 4 : 1 1 / / METODOLOGIJA SOCIOLOŠKEGA RAZISKOVANJA / 5 2 0 2 . 7 . 2 CILJI 4 Dijak: O: ločuje med znanstvenimi in zdravorazumskimi spoznanji; (1.1.2.2) O: spoznava osnovne elemente znanstvenega raziskovanja v družboslovju; O: zna opredeliti raziskovalni problem, oblikovati raziskovalna vprašanja in formulirati hipoteze; (5.3.2.1) O: razume osnove in načela raziskovalne metodologije; (5.3.3.2) O: spoznava osnove kvantitativnega raziskovanja (koncept merjenja, oblikovanje instrumentov, vzorčenje, raziskovanje razmerij med spremenljivkami); O: spoznava osnovne kvalitativne pristope v raziskovanju (intervjuji, fokusne skupine, opazovanje, analiza dokumentov); (3.3.4.2) O: razume osnove analize podatkov; (4.1.2.1) I: oblikuje ugotovitve in zna prikazati rezultate raziskovanja* (maturitetni standard); (4.3.3.1) I: razume etične dimenzije raziskovalnega procesa in načela delovanja znanstvene skupnosti* (maturitetni standard). (2.1.2.1) STANDARDI ZNANJA Dijak: » razloži razliko med znanstvenimi in zdravorazumskimi spoznanji; » pojasni potek raziskovanja v sociologiji – od koncepta do empiričnega gradiva; » interpretira rezultate kvantitativnih in kvalitativnih raziskav; » predstavi ali izdela preprost načrt raziskave (spremenljivke, anketni in drugi raziskovalni instrumenti, analize on-line spremenljivk …); » izdela raziskovalno (maturitetno) nalogo* (maturitetni standard); » vrednoti etične izzive raziskovanja* (maturitetni standard); » pojasni načela delovanja znanstvene skupnosti* (maturitetni standard). TERMINI ◦ metoda ◦ hipoteza ◦ raziskovalno vprašanje ◦ spremenljivka ◦ korelacija ◦ populacija ◦ reprezentativni vzorec ◦ podatek ◦ raziskovalna etika ◦ diskurz 22 1 4 : 1 1 / / KULTURE IN DRUŽBA / 5 2 0 2 . 7 . 4 OBVEZNO 2 OPIS TEME Dijaki spoznajo, da naučeni obrazci mišljenja, občutenja in delovanja, kot tudi njihovo opredmetenje v materialnih objektih, tvorijo enovit in integriran kulturni sistem, ki je značilen za neko skupino ljudi/skupnost/družbo. V poglavju dijaki razvijajo razumevanje, da je kultura izvor človekovega kultiviranja in s tem proizvod socialne zgodovine človeštva ter da so kultura, družba in socialno učenje tesno povezani fenomeni, ki vedno potekajo v odnosu do narave. Seznanijo se s sestavinami kulture in njihovimi družbenimi funkcijami, analizirajo kulturno raznolikost znotraj kultur in odnose med kulturami v sodobnih družbah ter prepoznavajo njihove posledice, tudi v povezavi z migracijami. Poznavanje sestavin in dinamike kulturnega sistema dijakom omogoča vpogled v lastno kolektivno identiteto in razumevanje, da ureditev družbenega življenja in posamičnih življenj nujno poteka s posredovanjem skupne kulture. Dijaki razvijejo razumevanje kulture kot načina življenja, njene sestavne dele (pomene jezika, simbolov, vrednot, norm, kolektivnih obrazcev, idejnih sistemov …) pa kot orodja za interpretacijo individualnega in kolektivnega izkustva. DIDAK TIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO Dijaki naj razvijejo sposobnost, da družbe ali dejanj posameznikov ne ocenjujejo zgolj z vidika lastne izkušnje, temveč s širše družbene in kulturne perspektive, ki temelji na načelih znanstvenega spoznavanja, in ne na »zdravorazumskih« načelih. Učitelj naj poudarja povezanost socioloških teorij, konceptov in izbranih metodoloških pristopov z relevantnimi raziskavami (kvalitativnimi, kvantitativnimi in kombinacija obeh pristopov) ter slednje aplicira na aktualna družbena vprašanja in perspektivo izobraževalnega področja. Pri tem je mogoče uporabljati obstoječe baze podatkov, npr. Slovensko javno mnenje (SJM), Arhiv družboslovnih podatkov (https://www.adp.fdv.uni-lj.si) … Uporabiti pa je mogoče tudi odprtokodne platforme za analizo podatkov, ki omogočajo razumevanje globalnih družbenih trendov, npr. Gapminder, Our World in Data, Eurobarometer, Eurostat, Si Stat, Unicef … Vrstni red obravnave tem, ki jih vsebuje učni načrt, ni obvezen, zaželeno pa je, da dijaki spoznajo medsebojno povezanost posameznih družbenih pojavov in kompleksnost procesov v družbi. Zato lahko posamezne učne cilje te teme učitelj obravnava ali poglobi tudi pri drugih temah (npr. globalizacija, Socializacija, Družbene neenakosti, Odklonskost in kriminaliteta …). 23 1 4 : 1 1 / / KULTURE IN DRUŽBA / 5 2 0 2 . 7 . 2 CILJI 4 Dijak: O: razume sociološko opredelitev kulture; (1.3.5.1 | 2.1.3.1) O: pojasnjuje značilnosti in sestavine kulture ter njihov vpliv na način življenja; O: spoznava načine spreminjanja kulture in posledice stikov med kulturami; O: analizira vpliv globalizacije na kulturo; O: razume koncept pluralnosti kultur in raznovrstnost kulturnih pojavov znotraj dominantnih kultur (subkulture, kontrakulture, multikulturnost …); (2.2.1.1) O: reflektira odnos do lastne in do drugih kultur. (1.2.2.2) STANDARDI ZNANJA Dijak: » analizira sociološko opredelitev kulture; » razloži pomen simbolov, jezika, vrednot, družbenih norm, materialne kulture in njihov vpliv na način življenja; » pojasni pomen sobivanja različnih kultur znotraj sodobnih družb; » razpravlja o vzrokih za multikulturnost družb in možnih posledicah stikov med kulturami; » ovrednoti vplive globalizacije na kulturo; » razpravlja o razmerju med globalnim in lokalnim; » opredeli primere kulturne heterogenosti (npr. subkulture …); » reflektira (utemeljuje) odnos do lastne kulture in do drugih kultur (npr. etnocentrizem/kulturni relativizem). TERMINI ◦ kulturna difuzija ◦ subkultura ◦ multikulturnost ◦ unifikacija kulture ◦ etnocentrizem ◦ kulturni relativizem ◦ globalizacija 24 1 4 : 1 1 / / MIGRACIJE / 5 2 0 2 . 7 . 2 CILJI 4 Dijak: O: razume družbene vzroke in posledice (sodobnih) migracij; (3.3.3.2 | 3.3.4.3 | 2.2.1.2) O: analizira različne vrste migracij (notranje, mednarodne, priseljevanje, odseljevanje …); (1.2.1.2) O: spoznava modele vključevanja migrantov v imigracijske družbe in pozna koncepte etnocentrizma, ksenofobije, nestrpnosti, nacionalizma, tolerance; (1.2.1.5 | 1.2.4.1) O: analizira protislovnost odzivanja na migracije in migracijske politike v (sodobnih) družbah. STANDARDI ZNANJA Dijak: » opredeli družbene vzroke in posledice (sodobnih) migracij; » ovrednoti načine odzivanja na migracije v sodobni družbi (v emigrantskih in imigrantskih družbah). TERMINI ◦ migracije ◦ migracijske politike ◦ migracijski trendi ◦ okoljski migranti DIDAK TIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV Učitelj naj obravnavo migracij povezuje tudi z drugimi temami, kot so Družbene neenakosti, Odklonskost in kriminaliteta, Delo in prosti čas, ekološka vprašanja … Prav tako se lahko opre oziroma izhaja iz aktualnih in relevantnih družboslovnih raziskav (npr. ESS - Evropska družboslovna raziskava idr.). 25 1 4 : 1 1 / / SOCIALIZACIJA / 5 2 0 2 . 7 . 4 OBVEZNO 2 OPIS TEME Dijaki bodo razumeli proces socializacije kot vseživljenjski proces, v katerem posameznik po eni strani sprejme (pridobiva) družbene vrednote, norme, navade, znanja, po drugi strani pa razvija tudi lastne sposobnosti in identiteto. Razumeli bodo, da poteka preko različnih dejavnikov, kot so družina, šola, vrstniki, mediji … in se usposobili za prepoznavanje in analizo njihovih vplivov. Spoznali bodo diferenciranost socializacije glede na razred, spol, etnično pripadnost, starost … Analizirali bodo vprašanje svobode in determinizma v procesih socializacije. DIDAK TIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO Pri obravnavi dejavnikov socializacije naj učitelj upošteva njihovo relativno avtonomnost, vendar v povezavi z družbenimi in kulturnimi dejavniki. Prav tako naj upošteva vpliv družbe in kulture na posameznika in obratno – vpliv posameznika na družbo in kulturo. Vrstni red obravnave tem, ki jih vsebuje učni načrt, ni obvezen, zaželeno pa je, da dijaki spoznajo medsebojno povezanost posameznih družbenih pojavov in kompleksnost procesov v družbi. Zato lahko posamezne učne cilje te teme učitelj obravnava ali poglobi tudi pri drugih temah oziroma lahko obravnavo posameznih segmentov te teme (npr. dejavniki socializacije) dopolni in/ali poglobi glede na učne cilje nekaterih drugih tem (npr. Družine, Vzgoja in izobraževanje, Množični mediji in komunikacije, Religije in družba, Spol, telo in zdravje …). 26 1 4 : 1 1 / / SOCIALIZACIJA / 5 2 0 2 . 7 . 2 CILJI 4 Dijak: O: razume proces socializacije kot proces reprodukcije družbe in kot vseživljenjski proces, v katerem posameznik po eni strani pridobiva, sprejema in tudi ponotranja družbene vrednote, norme, navade in znanja, po drugi strani pa razvija tudi lastne sposobnosti; (3.3.1.1 | 3.3.5.3) O: spoznava dejavnike socializacije ter analizira interakcijo med dejavniki socializacije in povezanost s širšim družbenim okoljem; (3.3.1.2) O: razume diferenciranost socializacije glede na razred, spol, starost, etnično skupino; (3.3.4.1) O: razume in analizira problem svobode in determinizma v procesu socializacije. (3.1.5.1 | 2.2.1.2 | 5.1.3.1) STANDARDI ZNANJA Dijak: » opredeli koncept socializacije; » razloži koncept družbene pogojenosti človeka; » primerja vrste (faze) socializacije; » razloži pomen dejavnikov socializacije za proces socializacije; » pojasni diferenciranost socializacije glede na razred, spol, starost in etnično skupino; » utemeljuje svobodo in determinizem v procesu socializacije. TERMINI ◦ socializacija ◦ primarna socializacija ◦ sekundarna socializacija ◦ resocializacija ◦ dejavnik socializacije 27 1 4 : 1 1 / / DRUŽBENE NEENAKOSTI / 5 2 0 2 . 7 . 4 OBVEZNO 2 OPIS TEME Pri obravnavi poglavja o družbenih neenakostih je ključno, da dijaki razumejo osnovne pojme, vzroke in posledice neenakosti ter načine zmanjševanja neenakosti v družbi. Dijaki poznajo vzroke družbenih neenakosti: od različnih dostopov do virov, družbene moči, priložnosti in možnosti do pravic ter vpliva posameznikov in skupin. Ločijo med ekonomsko, izobraževalno, spolno, rasno in etnično neenakostjo. Dijaki znajo pojasniti pojem slojevitosti družb in zmorejo argumentirano razpravljati o družbenih neenakostih in vzrokih zanje. Razumejo, kaj je neenakost zaradi spola, rase, vere, narodnosti ali drugih osebnih značilnosti in kakšne so posledice teh neenakosti. Poznajo različne pristope k zmanjševanju družbenih neenakosti (socialna politika, izobraževanje, trajnostni razvoj ipd.). Prav tako dijaki razumejo, da je tudi različna stopnja izpostavljenosti okoljskim tveganjem povezana z razlikami v razvitosti in neenakem dostopu do življenjskih pogojev. Neenakosti obravnavamo tako v lokalnem kot globalnem kontekstu. DIDAK TIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO Tema je interdisciplinarna in lahko vključuje zgodovinske, sociološke, ekonomske, ekološke, digitalne in etične vidike. Posebej pri obravnavi vzrokov družbene neenakosti, kot so zgodovinski (kolonializem, fevdalizem, suženjstvo), ekonomski (kapitalizem), politični in kulturni (patriarhat, predsodki, stereotipi), je mogoča povezava z drugimi predmeti in aktualizacija (razprava o aktualnih primerih neenakosti v Sloveniji in svetu npr. razlika v dohodkih, migranti, vprašanja skupnosti LGBTIQ+, digitalni razkorak, okoljska neenakost), prav tako poglavje omogoča tematizacijo primerov uspešnih politik, ki so zmanjšale neenakost (npr. nordijski model, boj proti apartheidu). 28 1 4 : 1 1 / / DRUŽBENE NEENAKOSTI / 5 2 0 2 . 7 . 2 CILJI 4 Dijak: O: spoznava koncept družbene neenakosti in družbene slojevitosti; (1.2.1.2) O: razlikuje med pripisanim in pridobljenim družbenim statusom; O: razume koncept družbene mobilnosti ter razume vzroke in omejitve za družbeno mobilnost; O: razume razredno, etnično/rasno, starostno, spolno neenakost in koncept intersekcionalnosti; (3.3.2.1) O: analizira učinke družbenih neenakosti; O: spoznava različne teoretične razlage družbene neenakosti in slojevitosti (funkcionalistični pogled, marksistična teorija, Webrova teorija, moderne teorije družbene neenakosti, npr. Bourdieujeva); O: razume koncept revščine ter različne razlage vzrokov in posledic revščine in socialne izključenosti. (3.3.4.1) STANDARDI ZNANJA Dijak: » opredeli koncept družbene neenakosti in družbene slojevitosti; » pojasni določnice družbenega statusa in razlikuje med pripisanim in pridobljenim družbenim statusom; » primerja odprte in zaprte sisteme družbene slojevitosti; » razloži prevladujoče vzorce neenakosti glede na posamezne družbene kategorije (razred, rasa/etnija, spol, starost) in pojasni družbeno konstrukcijo teh kategorij; » analizira učinke družbenih neenakosti na izobrazbo, zdravje, zaposlovanje ipd; » primerja različne teoretične razlage družbene neenakosti in slojevitosti (funkcionalistični pogled, marksistična teorija, Webrova teorija, moderne teorije družbene neenakosti, npr. Bourdieujeva); » opredeli koncept revščine, analizira njene vzroke in posledice ter pozna različne razlage revščine. TERMINI ◦ kulturni/ekonomski/simbolni/socialni kapital ◦ družbena reprodukcija ◦ družbena mobilnost ◦ biološki in družbeni spol ◦ intersekcionalnost ◦ družbena slojevitost ◦ starizem ◦ dolgožive družbe ◦ socialna pravičnost ◦ pripisani, pridobljeni družbeni status 29 1 4 : 1 1 / / EKOLOŠKA NEENAKOST / 5 2 0 2 . 7 . 2 CILJI 4 Dijak: O: razume družbene vzroke in posledice ekološke krize; (5.1.5.1) O: razume in analizira povezanost med družbeno neenakostjo in ekološko problematiko; (2.2.1.1 | 2.2.1.2) O: spoznava pravične okoljske politike. (2.4.1.1 | 2.4.3.1) STANDARDI ZNANJA Dijak: » razloži družbene vzroke in posledice ekološke krize; » analizira povezanost med družbeno neenakostjo in ekološko problematiko. TERMINI ◦ ekološka kriza ◦ okoljska tveganja ◦ odrast ◦ antropocen DIDAK TIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV Zaželeno je, da dijaki spoznajo medsebojno povezanost posameznih družbenih pojavov in kompleksnost procesov v družbi. Zato lahko posamezne učne cilje ene teme učitelj obravnava ali poglobi tudi pri drugih temah. Priporočamo, da učitelj temo Ekološke neenakosti poveže tudi s temo Migracij. 30 1 4 : 1 1 / DRŽAVA / DRUŽBA IN , / 5 2 0 2 DRUŽBENA MOČ . 7 . 4 2 OBVEZNO OPIS TEME Dijaki bodo v tem poglavju spoznali koncept družbene moči in njen vpliv na družbene strukture in procese. Spoznali bodo različne vire moči v družbi, vključno z ekonomsko, politično in ideološko ter analizirali njihovo medsebojno prepletenost. Spoznali bodo načine oblikovanja in temeljne značilnosti delovanja modernih držav, vključno s pravnim, demokratičnim, socialnim in nacionalnim vidikom, ter reflektirali načine in pomen politične participacije v demokratičnih družbah. Analizirali bodo odnose med suvereno državo in mednarodnimi institucijami ter prepoznavali izzive in priložnosti, ki jih ti odnosi prinašajo. DIDAK TIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO Predlagamo interdisciplinarni pristop, saj se sociologija povezuje z drugimi znanstvenimi disciplinami, kot so: psihologija, zgodovina, filozofija, geografija, ekonomija, politologija ipd., kar omogoča uporabo interaktivnih metod poučevanja. Vrstni red obravnave tem, ki jih vsebuje učni načrt, ni obvezen, zaželeno pa je, da dijaki spoznajo medsebojno povezanost družbenih pojavov in kompleksnost procesov v družbi. Zato lahko učitelj posamezne učne cilje ene teme obravnava ali poglobi tudi pri drugih temah. DRŽAVA , DRUŽBA , DRUŽBENA MOČ CILJI Dijak: O: razume koncept družbene moči ter prepozna njeno vlogo v družbi pri oblikovanju identitet, prepričanj, življenjskih slogov in spozna različne teorije moči (Weber, Marx, funkcionalisti …); O: razume koncept ideologije; O: prepoznava različne vire družbene moči in njihovo medsebojno povezanost (ekonomska, politična, ideološka, vojaška …); 31 1 4 : 1 1 / / O: / razume koncept ekonomske moči in analizira dejavnike, ki oblikujejo ekonomsko moč, 520 O: 2 analizira družbeno moč množičnih medijev, .7 . 2 O: 4 razume delovanje politične moči v povezavi z oblastjo in državo ter civilno družbo; (1.2.4.1) O: spoznava temeljne značilnosti delovanja moderne države (pravna, demokratična, socialna, nacionalna) ter analizira odnos med suvereno državo in mednarodnimi institucijami in organizacijami; (1.2.1.1 | 1.2.1.2 | 1.2.4.1 | 1.2.5.1 | 3.3.5.3) O: razume spremembe v razmerjih ekonomske in politične moči v svetu. STANDARDI ZNANJA Dijak: » pojasni koncept družbene moči in pozna teorije družbene moči; » razloži koncept ideologije in analizira njeno družbeno moč; » opredeli različne vire družbene moči; » analizira moč nacionalnih in globalnih ekonomskih subjektov (npr. podjetja, multinacionalna podjetja, mednarodne finančne institucije, finančni trgi …); » ovrednoti moč medijev v sodobnih družbah; » razloži koncept države v ožjem in širšem smislu; » pojasni koncept civilne družbe; » razloži temeljna načela pravne države in pojasni temeljne značilnosti demokracije kot političnega sistema, razlikuje koncept demokracije od avtokracije; » razloži pomen delovanja različnih subjektov pri odločanju v demokratičnih družbah (stranke, interesne skupine in združenja, nevladne organizacije …); » pojasni način delovanja socialne države in države blaginje; » opredeli koncepta etnije in nacionalne države ter analizira vlogo nacionalizma; » razloži spremembe v razmerjih ekonomske in politične moči v svetu, analizira vpliv globalizacijskih in antiglobalizacijskih gibanj. TERMINI ◦ družbena moč ◦ oblast ◦ država ◦ demokracija ◦ avtokracija ◦ pravna država ◦ socialna država ◦ država blaginje ◦ nacionalna država ◦ nacionalizem ◦ ekonomska/politična globalizacija ◦ politična participacija ◦ narod ◦ nacija ◦ etnija ◦ volitve ◦ civilna družba ◦ zasebnost 32 1 4 : 1 1 / / MNOŽIČNI MEDIJI IN / 5 2 0 2 KOMUNIKACIJE . 7 . 4 2 IZBIRNO OPIS TEME Pri obravnavi tega poglavja bodo dijaki spoznali množične medije v vlogi oblikovalcev stvarnosti. Seznanili se bodo s funkcijami in učinki medijev, njihovo družbeno močjo in vlogo v socializaciji. Analizirali bodo različne vrste množičnih medijev ter primerjali načine delovanja množičnih medijev in družbenih omrežij. Razumeli bodo pomen avtonomije medijev in spoznali vlogo javnih RTV sistemov za demokratičen razvoj družb. Spoznali bodo vlogo sodobnih medijskih tehnologij in družbenih omrežij ter pomene, ki jih imajo družbene platforme v sodobni družbi. DIDAK TIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO Priporočamo, da dijaki kritično vrednotijo delovanje množičnih medijev ter vpliv medijev na oblikovanje odnosa do sebe in družbe - od pozitivnih do negativnih vplivov (spletno nasilje, odvisnosti od zaslonskih tehnologij, vpliv na izoblikovanje samopodobe …), pri čemer naj učitelj izpostavi razliko med klasičnimi in novimi mediji, vlogo spletnih vplivnežev ipd. Za doseganje ciljev priporočamo uporabo različnih metod in oblik, ki zahtevajo aktivno vlogo dijakov, kot so npr. razprava, analize medijskih vsebin, metodo pro et contra, ogled dokumentarcev z diskusijo … MNOŽIČNI MEDIJI IN KOMUNIKACIJE CILJI Dijak: O: razume pojem in zakonitosti množičnih medijev in množičnega komuniciranja; O: spoznava družbene funkcije množičnih medijev in ovrednoti njihovo družbeno (ne)moč; O: razume pomen avtonomije medijev; O: razume pomen etičnosti in profesionalnosti v novinarstvu; O: spoznava in kritično vrednoti medijske reprezentacije različnih družbenih skupin (spola, starosti, razreda, etnije ...); (4.1.2.1) 33 1 4 : 1 1 / / O: / prepoznava pomen množičnih medijev in vlogo sodobnih medijskih tehnologij za razvoj družbe in 52 oblikovanje odnosa do sveta in samega sebe; 02.7 (3.1.5.1).42 O: analizira povezanost množičnih medijev in globalizacije ter ovrednoti njene družbene učinke; O: prepoznava izzive sodobnih medijev. (5.3.1.1 | 4.1.2.1) STANDARDI ZNANJA Dijak: » opredeli pojem množičnih medijev in pojasni množično komuniciranje; » opiše družbene funkcije množičnih medijev; » pojasni koncept javnosti; » pojasni razliko med javnimi in komercialnimi mediji; » razloži pomen neodvisnosti medijev in opredeli dejavnike, ki ogrožajo avtonomijo medijev; » razpravlja o pomenu etičnosti in profesionalnosti v novinarstvu; » pojasni pojem medijske konstrukcije realnosti; » kritično ovrednoti primere medijske reprezentacije (spola, starosti, razreda, etnije ...) in prepozna stereotipne medijske podobe (spola, starosti, razreda, etnije …); » pozna nove medijske tehnologije in vpliv družbenih omrežij ter analizira njihove učinke; » reflektira družbene posledice medijske globalizacije in vrednoti pomen medijskega pluralizma; » analizira izzive sodobnih medijev (lažne novice, spletno nasilje, manipuliranje z javnim mnenjem …). TERMINI ◦ množični mediji ◦ medijska konstrukcija realnosti ◦ medijska pismenost ◦ avtonomija medijev ◦ množično komuniciranje ◦ medijske reprezentacije ◦ medijske tehnologije ◦ družbena omrežja 34 1 4 : 1 1 / / ODKLONSKOST IN / 5 2 0 2 KRIMINALITETA . 7 . 4 2 IZBIRNO OPIS TEME Namen poglavja je, da dijaki prepoznajo vzroke in posledice odklonskih dejanj. Spoznajo različne vrste odklonskosti, različne načine merjenja kriminalitete ter analizirajo odnos med kriminaliteto in ključnimi določnicami družbene neenakosti. Poznajo značilnosti in vlogo formalnega in neformalnega družbenega nadzora ter problematizirajo učinkovitost načinov in ciljev kaznovanja v sodobnih družbah. DIDAK TIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO Z različnimi metodami in oblikami poučevanja spodbujamo aktivno vlogo dijakov. Priporočamo diskusijo, debato, sodelovalno učenje, pa tudi ogled filmov, oddaj, dokumentarcev ipd. z razpravo na to temo. Priporočamo, da dijaki kritično vrednotijo tudi problematiko in dileme mladinske delinkventnosti (kot so npr. pretepanje, problematiziranje zvočnega in slikovnega snemanja, deljenja in objavljanja na spletu, posedovanje prepovedanih substanc, medvrstniško trpinčenje, zasmehovanje, nadlegovanje ipd.). ODKLONSKOST IN KRIMINALITETA CILJI Dijak: O: razume koncept odklonskosti; (1.1.2.2) O: spoznava, da obstajajo različni odzivi družbe na kršitve družbenih norm; (3.3.1.1) O: analizira spremenljivost družbenih norm in relativnost odklonskosti/konformnosti; O: analizira sodobne pojave odklonskosti kot na primer oblike nasilja (medvrstniško, intimnopartnersko, nasilje na spletu …), odvisnosti (od zaslonskih tehnologij, …), kriminala (okoljski, beloovratniški, organizirani …); O: razume povezanost ključnih določnic neenakosti z različnimi načini zbiranja in uporabe (statističnih) podatkov o kriminalu; O: primerja značilnosti in učinkovitost formalnega in neformalnega družbenega nadzora; (5.1.5.1) 35 1 4 : 1 1 / / O: / spoznava različne teoretične razlage odklonskosti; 520 O: 2 analizira načine in cilje kaznovanja ter problematizira njihovo učinkovitost v sodobnih družbah; .7 (3.3.4.1) 4. 2 I: razpravlja o povezanosti med uresničevanjem človekovih pravic in kaznovanjem. (3.3.5.3 | 1.2.1.5) STANDARDI ZNANJA Dijak: » opredeli koncept odklonskosti in kriminaliteto ter pojasni razliko med njima; » pojasni družbeno in kulturno pogojenost deviantnosti in razloži procese dekriminalizacije, legalizacije oz. inkriminacije; » analizira sodobne pojave odklonskosti; » primerja različne načine pridobivanja podatkov o kriminaliteti; » razloži delovanje formalnega in neformalnega družbenega nadzora ter primerja nosilce, mehanizme, postopke in sankcije formalnega in neformalnega družbenega nadzora; » pozna temeljne sociološke razlage odklonskosti in jih kritično ovrednoti (funkcionalistične teorije - Durkheim, Merton, subkulturna teorija delinkventnosti, konfliktna teorija kriminala belih ovratnikov, interakcionistične teorije - teorija etiketiranja, sodobne teorije, npr. ženske in kriminal, državni kriminal, zeleni kriminal, biologicistične razlage kriminalitete …); » na podlagi teorij problematizira povezanost sociodemografskih značilnosti storilcev in storjenih kaznivih dejanj; » primerja načine in cilje kaznovanja nekoč in danes ter problematizira njihovo učinkovitost. TERMINI ◦ uradni statistični podatki ◦ viktimološke študije ◦ samonaznanitvene študije ◦ moralna panika ◦ temno polje zločina ◦ anomija ◦ strukturna napetost ◦ kriminal belih ovratnikov ◦ etiketiranje ◦ panopticizem ◦ spletni nadzor ◦ nasilje na spletu ◦ inkriminacija ◦ dekriminalizacija ◦ nasilje v družinah 36 1 4 : 1 1 / / RELIGIJE IN DRUŽBA / 5 2 0 2 . 7 . 4 IZBIRNO 2 OPIS TEME Poudarek je na religiji kot kompleksnem zgodovinskem, družbenem in kulturnem pojavu, raznovrstnih pomenih religij za posameznika in družbo ter različnih razlagah; poglavje obravnava različne načine organiziranja religijskih skupnosti v različnih religijah in spreminjanje religioznosti v sodobnih družbah (v odnosu do posameznika, družbe, države). DIDAK TIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO Učitelj z različnimi metodami poučevanja spodbuja aktivno vlogo dijakov. Priporočamo diskusijo, debato, sodelovalno učenje, pa tudi ogled filmov, oddaj, dokumentarcev ipd. z razpravo na to temo. Učitelj naj spodbuja strpno razpravo o različnih religioznih pogledih in vlogi religije v družbi. RELIGIJE IN DRUŽBA CILJI Dijak: O: razume religijo kot kompleksen zgodovinski, družbeni in kulturni pojav; I: spoznava temeljne značilnosti religij (npr. krščanstvo, islam, hinduizem, budizem, judaizem idr.); (3.3.1.2) O: kritično ovrednoti paradigmo svetovnih religij; O: razume različne razlage religije; (1.2.2.2) O: spoznava sestavine in funkcije religije; O: razlikuje različne sociološke tipe religijskih organizacij; O: razume temeljne značilnosti procesov sekularizacije in sodobnih sprememb v razmerah religijskega pluralizma; (3.3.4.1) O: razume koncept religijske svobode in pozna koncept enakopravnosti religijskih skupnosti. (1.2.3.1 | 1.2.1.2 | 3.3.4.3) 37 1 4 : 1 1 / / STANDARDI ZNANJA / 5 2 0 Dijak: .2 7 . 4 » 2 pojasni koncept religije in razloži heterogenost religij; » razloži in primerja značilnosti različnih religij in njihov položaj v svetu; » razloži koncept svetovne religije kot zahodnega konstrukta; » pojasni in primerja različne teoretske razlage religije; » razloži temeljne funkcije in sestavine religije; » primerja različne tipe religijskih organizacij po Starku in Bainbridgeu (cerkev, sekta, kult); » razloži in analizira procese spreminjanja religij v sodobnih družbah (sekularizacija, postsekularnost); » analizira razmerja med religijo, znanostjo in politiko; » pojasni koncept religijske svobode; » problematizira religijski pluralizem in enakopravnost religijskih skupnosti v sodobnih družbah. TERMINI ◦ religija ◦ religijska pripoved ◦ verska dogma ◦ versko ravnanje ◦ verska simbolika ◦ versko doživetje ◦ fundamentalizem ◦ cerkev/sekta/kult ◦ sekularizacija ◦ postsekularnost ◦ religijski pluralizem ◦ sinkretizem ◦ eklekticizem 38 1 4 : 1 1 / / DRUŽINE / 5 2 0 2 . 7 . 4 IZBIRNO 2 OPIS TEME Dijaki spoznajo pomen in vlogo družine kot primarne skupine in institucije za posameznika in družbo, razumejo kompleksnost družinskih oblik ter univerzalnost in spremenljivost oblik in funkcij družin, razumejo pravila oblikovanj družin ter načine in vzroke spreminjanja družin v sodobnih družbah. DIDAK TIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO Predlagamo, da učitelj na ozadju univerzalnosti predstavi pluralističen pogled na družine, ki se smiselno povezuje s poglavjema Spol, telo in zdravje in Družbene neenakosti. Če je mogoče, naj vključi aktualne podatke, npr. Statistični urad RS (SURS), European Values Study (EVS) in Atlas of European Values, in javne razprave, ki se lahko problematizirajo na ozadju razmerij družbene moči v definiranju družine. DRUŽINE CILJI Dijak: O: razume sociološko definicijo družine in jo primerja z drugimi opredelitvami (pravno, statistično …); O: razume družino kot družbeno institucijo in primarno družbeno skupino ter spoznava njene funkcije; (2.2.2.1) O: analizira pluralnost družinskih oblik; (3.3.1.2) O: analizira delitev dela in vlog v družini; (1.2.4.1) O: razpravlja o izzivih družin v sodobnih družbah. (3.3.3.1) STANDARDI ZNANJA Dijak: 39 1 4 : 1 1 / / » razloži sociološko definicijo družine in problematizira enoznačnost definicije družine (Murdock, Gough, 52/ Browne, Beck); 0 2 . 7 » pojasni funkcije družine 4. ; 2 » opredeli in analizira pluralnost družinskih oblik (razmerja med starši in otroki, različni [družinski] življenjski poteki); » analizira delitev dela in vlog v družini (med partnerji, med starši in otroki); » opredeli in analizira izzive družin v sodobnih družbah (družbeni pogoji za ustvarjanje družin, nasilje v družini, alternativne oblike skupnega življenja kot so npr. izvenzakonska skupnost, samsko življenje, partnerstvo brez otrok ipd.). TERMINI ◦ simetrična/asimetrična delitev dela ◦ univerzalnost družine ◦ femicid ◦ patriarhalna družina ◦ moderna družina ◦ sodobna družina ◦ temna plat družinskega življenja 40 1 4 : 1 1 / / VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE / 5 2 0 2 . 7 . 4 IZBIRNO 2 OPIS TEME Dijaki umestijo vzgojo in izobraževanje kot temeljno družbeno institucijo moderne družbe v širši kontekst sociološke misli, predvsem v razmerje s socializacijo, produkcijo in reprodukcijo kulture in družbenih razmerij neenakosti. DIDAK TIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO Poglavje naj se, kjer je to mogoče, navezuje na cilje poglavja Socializacija, Družine, Družbene neenakosti, Množični mediji in komunikacije ter Spol, telo in zdravje. Učitelj lahko vključi različne podatke, npr. Atlas of European Values. Učenci lahko razpravljajo o uporabi umetne inteligence v izobraževanju in ustvarijo smernice za etično uporabo umetne inteligence pri šolskem delu. Na tej osnovi razmišljajo o razliki med informacijami in znanjem. VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE CILJI Dijak: O: razume pomen in funkcije vzgojno-izobraževalnih institucij v razvoju družb; O: spoznava sociološke teorije s področja edukacije; O: povezuje razvoj vzgoje in izobraževanja in neenakosti, spoznava in ovrednoti koncept meritokracije; (3.3.4.1) O: razume vlogo vzgoje in izobraževanja kot dejavnika mobilnosti in neenakosti; O: razpravlja o sodobnih izzivih vzgoje in izobraževanja; (5.3.5.2 | 5.1.3.1 | 3.3.2.1) I: s pomočjo sociološke imaginacije razpravlja o vlogi šole, ki jo obiskuje v lokalnem okolju. (2.4.3.1 | 5.3.5.3) STANDARDI ZNANJA 41 1 4 : 1 1 / / / Dijak: 5202. » razloži pomen in funkcije vzgojno-izobraževalnih institucij v razvoju družb;7.42 » pojasni funkcije vzgoje in izobraževanja v sodobni družbi (socializacija , izobraževanje , družbena mobilnost); » razloži sociološke teorije s področja edukacije: funkcionalistične (Durkheim, Parsons), konfliktne (Althusser), kritične (Bourdieu, Bernstein, Young), sodobne teorije (Apple, Laval …); » razloži idejo enakih formalnih možnosti izobraževanja za vse; » pojasni koncept meritokracije; » opredeli sodobne izzive vzgoje in izobraževanja in o njih razpravlja (npr. umetna inteligenca, digitalizacija, izzivi trajnosti, vseživljenjsko učenje, neformalno izobraževanje, alternativne oblike šolanja, spremembe trga dela, nove tehnologije, pojav nasilja v šolah, pravice manjšin, migrantov, oseb s posebnimi potrebami, s spreminjajočim se konceptom spolne identitete, pritiski storilnosti, uspešnosti, potrebe države in posameznika …). TERMINI ◦ meritokracija ◦ kulturni kapital ◦ edukacija ◦ vseživljenjsko učenje ◦ pedagogizacija ◦ družbena mobilnost 42 1 4 : 1 1 / / DELO IN PROSTI ČAS / 5 2 0 2 . 7 . 4 IZBIRNO 2 OPIS TEME Delo, zaposlitev in prosti čas so ključni vidiki, ki oblikujejo vsakodnevno življenje posameznika in družbe kot celote. V sodobnem svetu se ta področja stalno prepletajo, saj se hitre spremembe v ekonomiji, tehnologiji in družbi nenehno odražajo v novih oblikah dela ter načinih preživljanja prostega časa. Analiza sodobnih izzivov na področju dela, od tehnoloških sprememb do novodobnih oblik zaposlitve, omogoča globlje razumevanje, kako ti dejavniki vplivajo na kakovost življenja posameznikov in družbe kot celote. Razumevanje teh sprememb in njihovih vplivov na posameznike in širšo skupnost je ključno za razvoj kritičnega mišljenja in sposobnosti za oblikovanje pravičnejše in stabilnejše družbe. DIDAK TIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO Učitelj z različnimi metodami poučevanja spodbuja aktivno vlogo dijakov. Priporočamo diskusijo, debato, sodelovalno učenje, pa tudi ogled filmov, oddaj, dokumentarcev ipd. z razpravo na to temo. Dijaki naj razmislijo tudi o tveganjih pri zaposlovanju na različnih poklicnih področjih, seznanijo naj se s pravicami in odgovornostmi pri vstopanju na trg dela. DELO IN PROSTI ČAS CILJI Dijak: O: razume razliko med delom, zaposlitvijo in prostim časom; (1.1.2.1 | 1.1.2.2) O: razpravlja o pomenu zaposlenosti za posameznika in družbo; (5.1.3.1 | 5.2.5.1) O: spoznava vrste, vzroke in posledice brezposelnosti; O: analizira, kako sodobne tehnološke spremembe vplivajo na načine produkcije, zaposlitev in preživljanje prostega časa; (2.2.1.1) O: razlikuje načine organiziranja zaposlenih in pozna vlogo sindikatov; (1.2.1.5) 43 1 4 : 1 1 / / O: / prepoznava in presoja novodobne izzive na področju dela ter razpravlja o nehumanih oblikah dela; 52 (2.2.1.1 | 3.3.2.1) 0 2 . 7 O: . razume, da razmerja moči vplivajo na regulacijo dela in delovna razmerja; 4 2 O: razume povezanost med delom in prostim časom ter analizira obseg in način rabe prostega časa različnih družbenih skupin. (2.4.3.1) STANDARDI ZNANJA Dijak: » opredeli delo, zaposlitev, zunajdelovni čas in prosti; » razlikuje med različnimi oblikami dela (formalno delo, neformalno delo, fleksibilne oblike dela, prekarno delo, platformno delo in agencijsko delo, delo na črno …); » analizira pomen zaposlitve za posameznika in družbo; » opiše in analizira vzroke in posledice brezposelnosti v sodobnih družbah; » pojasni prednosti in tveganja, ki jih prinesejo različne vrste tehnoloških sprememb; » razloži družbeni pomen organiziranja zaposlenih in pojasni vlogo sindikatov; » problematizira otroško delo, novodobno suženjsko delo ipd.; » analizira vpliv družbene moči na regulacijo dela in delovna razmerja; » analizira obseg in način rabe prostega časa različnih družbenih skupin. TERMINI ◦ delo ◦ instrumentalni odnos do dela ◦ zaposlitev ◦ prekarno delo ◦ sindikat ◦ brezposelnost ◦ prosti čas 44 1 4 : 1 1 / / SPOL, TELO IN ZDRAVJE / 5 2 0 2 . 7 . 4 IZBIRNO 2 OPIS TEME Dijaki spoznajo temeljne sociološke kategorije spola. Prepoznajo in analizirajo spol kot eno od temeljnih socioloških kategorij pozicioniranja posameznika v družbi, v razmerju s kulturo, socializacijo, družbeno močjo, družbenimi institucijami in družbeno neenakostjo. Spoznajo družbeno konstrukcijo telesa in pomen telesa v sodobni družbi. Razumejo problematiko opredelitve zdravja in bolezni ter medikalizacije družbe. Razumejo povezanost zdravja in družbenih neenakosti ter analizirajo pomen javnega zdravstva. Seznanijo se z izzivi, ki jih prinaša prehod v dolgožive družbe. DIDAK TIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO Poglavje naj se, kjer je to mogoče, navezuje na cilje poglavja Socializacija, Družine, Družbene neenakosti, Množični mediji in komunikacije ter Vzgoja in izobraževanje Učitelj lahko vključi različne podatke, npr. Atlas of European Values. Učitelj naj spodbuja strpno razpravo o različnih pogledih in vlogi telesa, spola in starosti v družbi. SPOL V DRUŽBI CILJI Dijak: O: razume družbeno konstrukcijo spola; (3.3.1.1) O: prepoznava temeljne elemente družbene neenakosti glede na spol in pomen spolnih stereotipov; (5.1.4.1) I: spoznava družbena gibanja za spodbujanje enakosti med spoli (npr. feminizmi, gibanja LGBTIQ+, kritični pogledi na norme moškosti in ženskosti ...); O: analizira sodobne družbene izzive povezane s spolom. (2.1.2.1) STANDARDI ZNANJA 45 1 4 : 1 1 / / / Dijak: 5202. » pojasni spol kot eno od temeljnih družbenih kategorij ;7.42 » razloži družbeno konstrukcijo spola ; » analizira družbene posledice neenakosti glede na spol (družina, delo, izobraževanje, politika, mediji); » analizira pomen družbenih gibanj za spodbujanje enakosti med spoli (npr. feminizmi, gibanja LGBTIQ+, kritični pogledi na norme moškosti in ženskosti ...); » opredeli in analizira spolne stereotipe; » pojasni in analizira sodobne družbene izzive, povezane s spolom (pravica do splava, istospolne poroke in starševstvo, gibanja za človekove pravice žensk, skupnosti LGBTIQ+ … in proti njim). TERMINI ◦ biološki in družbeni spol ◦ feminizem ◦ LGBTIQA+ 46 1 4 : 1 1 / / TELO IN ZDRAVJE / 5 2 0 2 . 7 . 2 CILJI 4 Dijak: O: razume družbeno konstrukcija telesa in analizira pomen telesa v sodobni družbi; O: spoznava družbeno konstrukcijo zdravja; O: razume vlogo medicine v sodobni družbi in pozna proces medikalizacije; O: vrednoti koncept zdravega načina življenja; (3.3.4.1) O: analizira odnos med družbenimi neenakostmi in zdravjem; (2.1.2.1 | 4.1.2.1) O: spoznava vlogo in pomen javnega zdravstva; (5.3.1.1) O: razume prehod v dolgožive družbe in s tem povezane družbene izzive. STANDARDI ZNANJA Dijak: » razloži družbeno konstrukcijo telesa; » razpravlja o pomenu telesa v sodobni družbi; » kritično ovrednoti vpliv medijskih reprezentacij telesa; » problematizira opredeljevanje bolezni oziroma zdravja; » pojasni individualizacijo odgovornosti za zdravje; » utemelji povezanost med družbenimi neenakostmi in zdravjem; » razloži vlogo javnega zdravstva in razpravlja o njegovem pomenu; » analizira izzive dolgožive družbe. TERMINI ◦ javni zdravstveni sistem ◦ medikalizacija ◦ družbena konstrukcija in reprezentacija telesa 47 1 4 : 1 1 / / RAZISKOVALNA NALOGA / 5 2 0 2 . 7 . 4 IZBIRNO 2 OPIS TEME Poglavje je namenjeno pouku sociologije kot izbirnega predmeta na maturi v 4. letniku in pomeni podporo dijakom pri (samostojni) izdelavi maturitetne seminarske naloge. Učitelj vsebine iz teme Metodologija sociološkega raziskovanja časovno načrtuje, dopolni in/ali poglobi v sklopu teh ur. DODATNA POJASNILA ZA TEMO Učitelj je mentor dijakom pri pripravi maturitetne seminarske naloge in jih pri njihovem delu usmerja, opravi konzultacije (najmanj dve konzultaciji) in naloge pregleda. Učitelj lahko podpori dijakom pri izdelavi maturitetne seminarske naloge nameni do tretjine ur (od 210). Dijaki naloge pripravljajo samostojno po navodilih učitelja. RAZISKOVALNA NALOGA CILJI Dijak: O: samostojno izdela raziskovalno maturitetno nalogo in pri tem izkaže poznavanje procesa raziskovanja; O: upošteva načela znanstvenega raziskovanja; O: uporablja primerne in raznovrstne vire, ki jih ustrezno (pravilno) in skrbno navaja. 48 1 4 : 1 1 / / / 5 2 0 2 . 7 . 2 PRILOGE 4 49