GLASNIK LJUBLJANA, 20. DECEMBRA 1955 OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA LETO II., ŠTEV. 94 Okrajni ljudski odbor Sojo je vodili ing. Marijan Brili/, predsednik Svata za urbanizem OLO. Dnevni red je bil naslednji: 1. Razprava in oklepanje o Poročilu in predlogu Komisije Za ureditev regulacijskih območij pri sveta za urbanizem OLO, o osnutku generalnega urbanističnega načnta za ureditev dela občine Ljubljana Šiška med Vodnikovo in Celovško cesto in 0 osnutku idejnega načrta za zazidavo terena med Šišensko in Scopotjevo ulica v Šiški. 2. Razprava in sklepanje o Osnutku programa regulacije središča mesta kot osnove za ta?-Pls natečaja za predložitev idejniih regulacijskih načrtov za t#> območje z določitvijo nadaljnjega postopka za formalno odobritev tega programa po sedanjih pristojnih organih 3. Razprava in sklepanje o osnutku razpisa natečaja, navedenega pod točko 2. s končno določitvijo nadaljnjega formalnega postopka za Izvedbo natečaja v finančnem pogledu in Slede na ostale bistvene elemente razpisa. 4. Razprava in. »klepanje o Prošnji podjetja »Izolinka«, Ljubljana, za dovolitev rekonstrukcije in začasne uporabe opuščene bivše Sitarjeve opekarne v Šiški za novo produk-cUo »terma!it« opeke v dobi 10 let. 5. Razno. Pregledali so se sklepi 2. in 3. kkupne seje, od slednje so bili Vsi v redu izvršeni. 1. Poročilo v zvezi s to točko dnevnega reda je podal tovariš ktg. Vladimir Mušič kakor sledi: Po sklepu Sveta za urbanizem ™LO Ljubljana, na njegovi dru-81 seji ustanovljena komisija za dfeditev regulacijskih območij, na svoji prvi seji dne 19. dnv. 1955 razpravljala o osnutku generalnega urbanističnega na-crta za ureditev terenskega ob-*®°5Ja med Vodnikovo in Ce-^viito cesto v občini Ljubljana Šiška in po idejnem načrtu zabave tega območja med Šišensko in Scopoljevo ulico, ki naj S- izvede v I. etapi izgradnje. ** njega so razvidne naslednje kkivnc ugotovitve, oziroma Ptedlogi komisije k obema ^'Utkoma, ki jih s 'tem predla-8om Svetu za urbanizem OLO ^rad‘ nadaljnjega razpravlja- la in »klepanja o njih, in «ieer; , L Generalni urbanistični na-rt naj »e odobri: a) v pogledu zazidave v njem potega območja v glavnem za ■anoivanjeko namene. e^b) odobri so nakazana glavna ^ stna mreža, ki predvideva na mestih povezavo s sever-](_Vz'>odnim delom, preko Ce-'>vSko ceste; to je Celovške ce-Vodnikove ceste, nova zbl- 4. SEJA SVETA ZA URBANIZEM OLO DNE 9. DECEMBRA 1955 (Izvleček Iz zapisnika) ralna stanovanjska po sredini kompleksa, Solsike, Šišenske, Pavšičeve, Na Jami in povezava centra s Celovško cesto ter povezovalne poti ob Celovški cesti; c) odobri se način regulacije za zazidavo med staro Šišensko cerkvijo in Tržno ulico, ki predvideva postopno odmiranje in spreminjanje v zelene površine. Predlaga se korektura Vodnikove ceste v območju skakalnice med cesto na Jami in sanatorijem Notranje uprave. Komisija za cestno omrežje pa naj prouči upravičenost tega predloga; c) odobrijo se posamezne etape izgradnje z nakazano gostoto zazidave kot jo predvideva generalni načrt. Odobri se lokacija kulturnega centra tega območja s pripombo, da se vizualno povsem odpre proti Celovški cesti. Odobri se lokacija gimnazije v predelu predvidenega centra. 2. Idejni načrt zazidavo dela terenskega območja v okviru navedenega generalnega urbanističnega načrta med Šišensko in Scopoiievo ulico ter Vodnikovo in Celovško cesto, ki naj se Izvede v prvi etapi Izgradnje, se predlaga v odobritev s tem. da so smatrajo v njem predvidene zazidave kot splošno smernice in pogoji, ki pa naj dopuščajo tudi drugačne načine zazidave s posebnim ozirom na postavljanje posameznih gradbenih blokov in gradbenih objektov, kakor jih predvideva ta načrt, če bodo posamezni investitorji iz upravičenih razlogov to želeli v okviru splošnih smernic in urbanističnih tendenc tega načrta in splošnih koristi. Navedeni osnutek generalnega urbanističnega načrta naj se predloži občini Ljubljana šiška s predlogom, da ga izloži javnosti na vpogled zaradi morebitnih pripomb o njem, in to v raku 14 dni, vse v smislu določil Uredbe o generalnem urbanističnem planu (Uradni list FLRJ št. 78-49), nakar naj o njem, o morebitnih pripombah javnosti in občine, ponovno razpravlja Svet za urbanizem OLO zaradi dokončne priprave osnutka in temu pripadajočih sestavnih delov in nato predloži Mestnemu svetu OLO Ljubljana zaradi sklepanja o njem. oziroma zaradi njegove potrditve. V zvezi s tem poročilom je poročevalec predlagal, naj Svet za urbanizem OLO preštudira tudi sevemovzhodni del Celovško in Vodnikove ceste In sicer v času, ko bodo ti načrti izločeni javnosti na vpogled zaradi morebitnih pripomb k njemu. Ljudem Je namreč treba prikazati, kako se bo izvajala pove- zava Celovške ln Vodnikove cesto s centrom, "namreč kako Je mišljeno urediti podhode za pešce. Poleg tega Je poročevalec opozoril še na to, naj bi se križanje na vzporednih poteh na razdalji 30 do 40 metrov ob tej cesti odslej reševalo bolj dosledno, kot pa se je reševalo doslej. Predsednik Sveta za urbanizem OLO je dal Poročilo predsednika Komisije za ureditev regulacijskih območij na območju OLO Ljubljana v razpravo. V razpravi so sodelovali: ing. arh. Božo Gvardjančič, ing. Vladimir Mušič, ing. Sonja La-pajne-Oblak, ing. arh. Branko Simčič, ing. Vladimir Čadež in ing. Marjan Brili/, predsednik Sveta za urbanizem OLO. Na podlagi pripomb diskutan-tov je bil sprejet v zvezi s 1. točko poročila predsednika Komisije za ureditev regulacijskih območij na območju OLO Ljubljana naslednji sklep: Treba je upoštevati naslednje pripombe diskutantov, in sicer: 1. da Je treba med samim postopkom glede pripomb s strani javnosti na generalni urbanistični načrt pregledati tudi stvari v zvezi z rušenjem ob cesti tudi na drugi sitrani, in sicer tako, da se upošteva povezava 1 ene i druge strani ceste, kar vpliva na promet pešcev; 2. da Komisija za ceste preveri nadaljnji odmik cesto pri skakalnici v Šiški m 3. da $e predvidena gostota na tem območju stavlja kot minimalna povprečna gostota, da pa se proti centru mesta stremi za tem, da se le-ta poveča. K drugi točki poročila so se oglasili naslednji diskutantje: ing. arh. Dušam Petek, ing. arh. Branko Simčič, ing. Vladimir Mušič, ing. arh. Božo Gvardjančič ter Ing. Marijan Br'vl!y, predsednik Sveta za urbanizem Okrajnega ljudskega odbora. Na podlagi razprave je bil k 2. točki poročila predsednika Komisije za ureditev regulacijskih območij na območju OLO Ljubljana sprejet naslednji sklep: Id.-jni načrt zazidave dela terenskega območja v okviru navedenega generalnega urbanističnega načrta med Šišensko ln Scopoiievo ulico ter Vodnikovo In Celovško cesto, ki naj se izvede v I. etapi Izgradnje in ki se predlaga v odobritev s tem, da se smatrajo v njem predvidene zazidave kot splošne smernice in pogoji, ki pa naj dopuščajo tudi drugačne načine zazidave s posebnim ozirom na postavljanje posameznih gradbenih blokov in gradbenih objektov, kakor Jih predvideva ta načrt, če bodo posamezni investitorji iz upravičenih razlogov to želeli v okviru splošnih smernic in urbanist, tendenc tega načrta in splošnih1 koristi, se dopolni s tem, da se v idejnem načrtu bolj nazorno fiksira, kaj je fiksno ln kaj premakljivo. To naj se označi z barvo in legendo. K 3. točki poročila predsednika Komisije za ureditev regulacijskih območij na območju OLO Ljubljana so se oglasili naslednji diskutantje: ing. Vladimir Mušič, kn je omenil, da bo treba pripombe, ki jih bo na idejni program dala javnost, obravnavati in na podlagi obravnave sprejeti ali zavrniti. Ta idejni osnutek s pripombami ln mišljenjem javnosti bi nato dali v potrditev Okrajnemu ljudskemu odboru, s čimer bi dobili uradno potrjen generalni osnutek, ki bo služil kot baza na-dainji zazidavi, ne samo mesta, pač pa tudi okolice, v glavnem pa le mesta. Dalje so v razpravi sodelovali: Branko Dolžan, Ing. Vladimir Čadež in predsednik Sveta za urbanizem OLO. Na osnovi razprave je bil v zvezi s 3. točko poročita predsednika Komisije za ureditev reguiacltskih območij na območju OLO Ljubljana sprejet sklep, da ObLO Ljubljana šiška iztoži navedeni osnutek generalnega urbanističnega načr- VABILO Vabim vse predsednike svetov za splošno upravo, občinskih ljudskih odborov na sejo, ki bo V PETEK, DNE 23. 12. 1955, OB 9. URI DOPOLDNE v sejni sobi Tajništva OLO (Kresija, soba 5-1) v Ljubljani. Predlagan je naslednji DNEVNI RED: Pristojnosti in delo svetov za splošno upravo. Smrt fašizmu — svobodo narodu! Predsednik: Jenko Marijan, 1. r. ta Javnosti, katera naj da nanj svoje pripombe, nato bi o teh pripombah sklepal Svet za urbanizem. Dalje bi Svet za urbanizem OLO priporočil ObLO Ljubljana Šiška naj da osnutek generalnega urbanističnega načrta s pripombami javnega mnenja v razpravo Mestnemu svetu OLO, kar je potrebno zaradi vskladitev idejnega načrta zazidalnega dela terenskega območja s celotnim regulacijskim načrtom mesta Ljubljane. Sele na to naj o tem generalnem regulacijskem načrtu sklepa ObLO Ljubljana šiška, OLO pa naj sklep na svoji seji potrdi. Medtem časom pa naj se stvari rešujejo v okviru celotnega generalnega regulacijskega načrta tako kot so se reševale doslej v primerih, kjer načrt še ni bil potrjen. Te stvari obravnava -kot doslej, komisija za določitev zemljišč za gradbene namene OLO. Z Poročilo na 15 straneh so člani Sveta za urbanizem OLO dobili hkrati z vabilom na sejo, zato ga poročevalec ing. arh. Saša Sedlar ni bral. Dodatno k poročilu omeni, da spada k samemu programu regulacije središča mesta kot osnove za razpis natečaja še grafični prikaz, katerega pa člani sveta niso dobili in ga je zato v kratkih besedah in a kartami prikazat Predsednik Sveta za urbanizem OLO je dal poročilo o osnutku programa regulacije središča mesta kot osnove za razpis natečaja za predložitev idejnih regulacijskih načrtov za to obmo'ju z določitvijo na-daljnega postopka za formalno odobritev tega programa po sedanjih pristojnih organih, z grafičnimi prikazi vred na razpravo. V razpravi so sodelovali: ing. arh. Saša Sedlar, ing. Sonja La-pajne-Oblak, ing. Vladimir Mušič, ing. arh. Dušan Petek, ing. arh. Branko Simčič, ing. Živko Sumar in ing. Marijan Bril’/, predsednik Sveta za urbanizem OI.O. Na osnovi predlogov iznesenih v diskusiji so bili v zvezi s to točko dnevnega reda sprejeti naslednji trije sklepi: Sklep, da se pri obdelavi programa regulacije središča mesta kot osnove za razpis natečaja upošteva meje ne samo po sredini ulic Trga revolucije, Kardeljeve, Titove, Dalmatinove, Miklošičeve ln Wolfove. pač pa da se vzame pri natečaju v pretres še nasprotna stran mej teh utic In cest. Sklep, da se obdela v zvezi z natečajem še problem cest, oz. problem povezave cestnega pro-meta z ostalimi predeli mesta Ljubljane in koliko bi ta povezava vplivala na vlogo tranzitnega prometa. ki bi potekal skozi posamezne predele mesta. Sklep, da se obdela problem zazidave Kardeljeve ulice enkrat z upoštevanjem Koslerjeve hiše, da ostane, drugič pa z upoštevanjem, da se ruši. •GLASNIK« Predlog za razpis natečaja za urbanistično ureditev ljubljanskega mes-nega področja med /t Titovo, Kardeljevo ulico, Trgom revolucije, Wolfovo-M'ik!ošičevo in Dalmatinov ulico, je prebral ing. arh. Branko Simčič, šef Urada za regulacijo OLO, kakor sledi: 1. Svet za urbanizem OLO Ljubljana razpisuje v sodelovanju z Društvom arhitektov Slovenije natečaj za urbanistično ureditev ljubljanskega mestnega področja med Titovo, Kardeljevo ulico. Trgom revolucije, VVolfovo. Miklošičevo in Dalmatinovo ulico. 2. Natečaj je splošen, vsedržaven in anonimen. Pravico udelžbe imajo vsi člani FLRJ. 3. Natečaj se bo izvedel v smislu Pravilnika o natečajih (Ur. list FLRJ št. 45-50) in Pravilnika Zveze društev arhitektov Jugoslavije (VII-54). 4. Svet za urbanizem OLO določa naslednje člane ocenjevalne komisije: predsednik: dr. Marijan Dermastja, predsednik OLO, podpredsednik: ing. Marijan Brilly, predsednik Sveta za urbanizem OLO, člani: ing. arh. Marijan Tepina, namestnik: ing. arh. Edo Mihevc, ing. arh. Josip Černivec, namestnik: ing. arh. Niko Bežek, ing. arh. Branko Simčič, namestnik: ing. arh. Božo Gvardjančič. — Poročevalec: ing. arh. Saša Sedlar. 5. Dva člana in dva namestnika članov določi Društvo arhitektov Slovenije. 6. Za stroške natečaja se določi naslednje vsote iz proračuna Sveta za urbanizem OLO: namestnika določi Društvo arhi- tektov Slovenije, od katerih naj bo eden iz druge republike, določi pa naj ga Društvo arhitektov določene republike«. nagrade, odkupi in odškodnine din 1.500.000 pripravljalna dela » 150.000 honorarji ocenjevalne komisije » 350.000 skupaj » 2,000.000 Prošnjo podjetja »Izolirka« je utemeljil tov. Jan, zastopnik tega podjetja. Predsednik Sveta za urbanizem OLO je dal v razpravo poročilo načelnika Tajništva za gradbene in regulacij site zadeve OLO o tej stvari, ki se zaključuje z naslednjim predlogom: Ker dosedanje poizkusno obratovanje ni pokazalo zadovoljivih rezultatov v pogledu zaščite okolice, ker stoji stara opekarna neposredno v zaščitnem zelenem pasu Rožnika in ker je v teku močna akcija za sistematsko izgradnjo terena v Šiški, med Celovško cesto in pobočjem Rožnika, kot izrazito stanovanjsko naselje in končno s posebnim ozirom na to, da obstaja variantna možnost za izgradnjo lokalnega železniškega kolodvora prav na tem mestu, predmetne opekarne na primer rekonstrukcije železniške mreže, iz širokih javnih interesov ni mogoče dovoliti reaktivlza-cije opekarne niti kot provizo-rij. Pripominja se, da se Je • Izolirka« še po zaključku poizkusnega obratovanja v Kosezah večkrat izjavila, da b bila zanjo ureditev novega obrata na tem mestu investicijsko opravičljiva le, če bi bilo zagotovljeno obratovanje za dobo 10 let. Ta zadeva pa še bolj govori zoper to, da bi se ji moglo dovoliti reaktivizacijo opekarne. Mnenja pa smo, da bi bilo treba vprašanje »Izolirke« pričeti reševati kompleksno, to je zajeti bi bilo trefa v konkretno .problematiko produkcije izolacijske opeke tudi problematiko njenega matičnega obrata v Mostah, ki zaradi tesnosti in drugih objektivnih okoliščin ne more pristopiti k sistematskemu reševanju postopne lz- Občinski ljudski odbori OBČINA LJUBLJANA-CENTER VABILO na 4. redno sejo ObLO Na podlagi 38. člena Statuta Občinskega ljudskega odbora Ljubljana Center dne 19. avg. 1655. sklicujem 4. redno sejo Občinskega ljudskega odbora Ljubljana Center, ki bo v petek, dne 23. decembra 1855 ob 16.30 v mali sejni dvorani na magistratu Predlagam naslednji dnevni red: 1. Razprava in sklepanje o planu začasnega financiranja za prvo četrtletje 1956. 2. Razprava in sklepanje o poročilu o organizaciji zdravstvene službe. 3. Razprava In sklepanje o potrditvi pravil Zdravstvenega doma ObLO Ljubljana Center. 4. Razprava in sklepanje o odloku o dopolnilnih plačah osebja Zdravstvenega doma. 5. Razprava in sklepanje o sistemizaciji uslužbencev Uprave za dohodke ObLO Ljubljana Center. 6. Gospodarske zadeve. 7. Personalne zadeve. Vsaik ljudski odbornik ima pravico pismeno predlagati spremembo ali dopolnit >v dnevnega reda. Morebitno odsotnost prijavite Tajništvu ObLO Ljubljana Center (telet. 22-122). Ing. Ivo Klemenčič, preds., s. r. OBČINA LJUBLJANA-VIČ VABILO no 4. redno sejo ObLO 1 7. Ocenjevalna komisija naj — - , . . . so čim prej konstituira in sesta- gradnje in p o večave ^^ra ^ ^ vi definitivni razpis natečaja z vsemi programskimi prilogami, predlogom za termin in razdelitev nagrad. Razpisani elaborat naj se predloži v končno odobritev Svetu za urbanizem OLO do 15. januarja 1956. Predsednik Sveta za urbani- celote na enem mestu, toda neškodljivo za okolico, V smeri podjetje naj bi se pričelo re ševati vprašanje lokacije obrata za Izdelavo Izolacijske opeke. Na podlagi 38. člena Statuta Občine Ljubljana Vič z dne 18. avgusta 1955, 21. člena Splošnega zakona o ureditvi občin in okrajev (Ur. list FLRJ št. 26 269-55), 7. člena Zakona o pristojnostih 'občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Ur. list LRS št. 26-130-55) sklicujem 4. redno sejo Občinskega ljudskega odbora Ljubljana Vič, ki bo v petek, dne 23. dec. 1955 ob 16 v sejni dvorani Tržaška c. 3-1 v Ljubljani s predlaganim dnevnim redom: 1. Razprava in sklepanje o odloku o dopolnilnih plačah in položajnih dodatkih uslužbencev in delavcev ObLO Ljubljana Vič. 2. Razprava in sklepanje o sistemizaciji delovnih mest Uprave za dohodke ObLO Ljubljana Vič. tekanja nove lokacije za celotno 3. Razprava In sklepanje o si-___hi er. nričeln re- stermzacijl delovnih mest Sta- žem OLO je dal predlog za razpis natečaja v razpravo. V razpravi so sodelovali: ing. arh. Branko Simčič, ing. Vladimir Mušič, ing. arh. Saša Sedlar, ing. Sonja Lapajne-Oblak in ing. Marijan Brllly, predsednik Sveta za urbanizem OLO. Na osnovi razprave Je bil v zvezi s predlogom razpisa natečaja sprejet sklep, da se točka 1. razpisa popravi in reče ne: Svet za urbanizem OLO Ljubljana razpisuje — pač pa: OLO Ljubljana razpisuje na predlog Sveta za urbanizem OLO v sodelovanju .... dalje da se točka 2. razpisa glasi namesto »natečaj je spl oš en - vse d rž av en in anonimen« — »natečaj je splošen, vsedržaven in javen«, dalje naj se točka 5. predloga razpisa natečaja glasi namesto: »dva člana in dva namestnika določi Društvo arhitektov Slovenije« — »dva člana in dva Izdaja Založniško podjetje »Ljub- V razpravi so sodelovali: ing. Sonja Lapajne-Oblak, ing. Vladimir Čadež, ing. arh. Božo Gvardjančič, Jože Istenič, ing. Vladimir Mušič, ing. arh. Branko Simčič In ing. Marijan Brllly, predsednik Sveta za urbanizem OLO. Na osnovi predlogov dlsku-tantov je bil sprejet naslednji sklep: V zvezi s prošnjo podjetja »Izolirke« glede rekonstrukcije in začasne uporabe opuščene bivše Sitarjeve opekarne v Šiški, naj se najprej ugotovi makrolokacija z ozirom na to, aili je Ljubljana za to industrijo primerna ali ne, pred tem pa je seveda treba Izdelati investicijski program z ekonomsko analizo. Sele če bo makro-lokacija potrjena, potem se bo dalo govoriti o makrolokaciji. »Izolirka« naj pripravi perspektivni plan razvoja celotnega podjetja in hkrati rešuje vprašanje razvoja tega obrata kot dela celotnega razvoja podjetja. tn izdaji prejemkov novanjske uprave predpisov glede uslužbencev uprave. 4. Razprava in sklepanje o ustanovitvi samostojnega gostišča na Večni poti št. 29. 5. Razprava in sklepanje o spojitvi kmetijskega posestva Jesenkovo in Kmetijskega posestva Log. 6. Razprava in sklepanje o uvedbi prisilne uprave v Gradbenem podjetju »Trnovo«. 7. Razprava In sklepanje o uvedbi prisilne uprave v Gostinskem podjetju Brezovica. 8. Razprava in sklepanje o vskladitvl predpisov za območje Občino Ljubljana Vič. 9. Razprava in sklepanje: a) o odloku o začasnem planu finasiranja od januarja do marca 1956 ObLO Ljubljana Vič; b) o najetju kratkoročnega posojila pri KB podružnica 5 za ObLO Ljubljana Vič; c) o povišanju proračuna dohodkov in izdatkov v letu 1955 bivšega Občinskega ljudskega odbora Brezovica. 10. Razprava in sklepanje o pravilih Zadružne tehnike »Livar«. 11. Razprava in sklepanje o pravilih Zdravstvenega doma Ljubljana Vič. 12. Imenovanje upravnega odbora Zdravstvenega doma Ljubljana Vič. 13. Imenovanje nekaterih komisij. 14. Personalne zadeve. 15. Razprava in sklepanje o določitvi območij, za katera se sklicujejo zbori volivcev. 15. Poročilo mandatno Imunitetne komisije o razrešitvi nekaterih začasnih odbornikov. 16. Razprava tn sklepanje o razpisu volitev in sklicanju zborov volivcev za izvolitev začasnih odbornikov na mesta razrešenih. 17. Razprava tn sklepanje i poblastilu za sklepanje zakon skih zvez. Vsak ljudski odbornik ima pravico pismeno predlagati spre membo alt dopolnitev dnevnega reda. Sejo se sklicuje za 16. uro iz razloga, da se omogoči udeležbo odbornikom iz območja ObLO Brezovica. Morebitno odsotnost prijavite tajništvu ObLO Ljubljana Vič, tel. 22-454. Dr. Stefan Soba, predsednik Občinskega ljud. odbora, s. r. občine so nastali stroški tako z nabavo inventarja in s povečanjem števila uslužbencev. V proračunu je nastal primanjkljaj, ki ga je troha uravnovesiti z izdatki. Komisija za proračun je predlagala, da se sprejme Odlok o spremembi odtoka pro1 računa za 1. 1955. Poročilo komisije in predlagani odlok sta bila soglasno sprejeta. 3. Gradbeni referent je odbornikom poročal o idejni skici regulacijskega načrta mesta Vrhnike, ki jo izdeluje Ing. Bohinc. Odborniki so v zvezi z danim poročilom sprejeli naslednje sklepe: 1. Sprejme se predlagana idejna skica regulacijskega načrta mesta Vrhnike. 2. Skico je treba dopolniti 4 skico za zazidavo pobočja Trojice z individualnimi hišicami. Obstoječe rezervate za visoko gradnjo je treba absolutno čuvati. 3. Urediti je treba vprašanje prestavitve daljnovodov, pni Stari postaji pa načrt zazidave spremeniti vsled bodočega predvidenega daljnovoda. 4. Stremeti je za tem, da se pr| nadaljnji Izdelavi regulacijskega načrta tudi v nadalje čuva prazni prostor med Vrhniko in Verdom vsled bodoče perspektivne strnjenosti naselij. 5. Regualcijsko skico je troha razmnožiti v več izvodih in jo iz-ročiti tudi šoli in arhivu. 6. Ciimprej je treba dobiti zazidalne e klice za vasi. Ravno tako je treba idejno skico regulacijskega načrta za Vrhniko, ki je bila na današnji seji odobrena čimprej Izdelati ter jo poslati v pretres in potrditev pristojnim organom. OBČINA VRHNIKA Pod to točko je svet sprejel Uanskt dnevnik«, glavni in odg o- še 7. različnih sklepov, na kar je voml urednik Ivo Tavčar. I bila seja zaključena. 4. seja Občinskega ljudskega odbora, ki je bila dne 25. nov. 1955 In jo je vodil predsednik obč. ljudskega odbora tov. Janez Brunčič Sprejet je bil naslednji dnevni red: 1. Pregled sklepov prejšnje seje, 2. Izvajanje proračuna im sprejetje odloka o spremembi odloka proračuna za leto 1955. 3. Odobritev regulacijske skice za mesto Vrhnika. 4. Razno. Pri pregledu sklepov prejšnje seje je bilo ugotovljeno, da so bilj sklepi v večini primerov izvršeni, 2. Proračunska komisija jc podala poročilo o Izvajanju proračuna za leto 1955, V izvajanju proračuna so nastopale med letom težave, med drugim tudi ta, da podjetja niso mogla prispevati sredstev raznim organizacijam v taki meri kot prejšnja lota in jc to breme padlo oa občino. Z organizacijo nove 4. ‘ Kamnolomu Verd se dovoli, da odpre delavsko restavracijo zaprtega tipa za svoje delavce. Obrtna dovoljenja so bila Izdana krojaču Francu Suhadolniku in šivilji Cukale Pavli. Od prošenj žagarjev, ki imajo zaprte žage venecijanke, za izdaj.) dovoljenja ponovnega žaganja za domačo uporabo, je bil ugodno rešen samo en primer in to vsled krajevne potrebe in oddaljnosti od žage na Vrhniki. To dovoljenje sc izdaja pod pogojem stroge kontrole vseh logarjev in le za čas od 1. dec t. 1. do 1. aprila 1956. Sprejet je bil sklep, da prevzame ljudski odfoor socialno zavode na svojem področju v svojo pristojnost. KZ Dragomer jc prosila z» prevzem hiše SLP v kateri ima sedaj svoje poslovne prostore. Prošnji se ugodi s pogojem, da sc v sedanjih gostinskih prostorih dovoli uporaba teh prostorov družbenim in masovnim organizacijam ter krajevnemu odboru. Ugodno je bila rešena prošnja gostinskega podjetja Vrhnika za določitev prost ih dnevoV dela v posameznih gostiščih. Ljudski odbor je ugotovil, da so bili Izvoljeni naslednji predsedniki krajevnih odborov: v Bevkah — Kržmanc Janko, v Podlipi — Brence Kajetan, no Logu — Srše Ivan, na Stari Vrhniki — KovnovC Jože. v Zaplanj — Zelena ik Franc, < »a Drenovem griču — Oblak 'anc, v Blatni Brezovici, Ligojni in 6tdu pa jih bodo še izvoLili. ^“toljema je bila komisija, ki 1 aJ obravnava povračilo za za-. u<*° časa in potne stroške na ^lah odbornikom. V komisijo ^ bili izvoljeni: Brenčič Janez, ! /'** Stane, Prek Franc ter Si-L* Franc. Komisija naj poda redlog na prihodnji seji. zvezi s sklepom 3. redne se-L. LO glede likvidacije pod-■f h Za komunalne storitve na niki ter ustanovitve nove-i vodno-inštalaterskega pod-L'la’ Podjetja za dimnikarske ru8e ter da se da peskolome k kamnolome v upravljanje i adbenemu podjetju, so bila rek'U naslednji sklepi: L ..dostavi se naslednja likvi-pdska komisija: l6m<“ Janez, dr. Skrlak in ranlč Nace, !>b' Za likvidatorja se določi P1'k Franca. L Za upravnika vodno-insta-I »rskega podjetja v izgradnji >1 ol°či dosedanjega vodjo ob-a Ogrin Avgusta. L Za upravnika podjetja za ppkarske usluge — v Izgrad-J® Postavljen dosedanji vod-,,'*ryita Arzenšek Karel. 0 0?novna sredstva se dode-*re,toml ki jih že sedaj t, i iajo v svoji dejavnosti, bitjev.Pa pos,flnejo samostojna ■2, Podlog kolektiva podjetja ia e razdelitve nagrad je tre-bg apre»n»niti tako, da bodo 1 ajeni samo delavci, ki za-10 nagrade. tg8 D°loČena je bito komisija U^pfcled dimnikarskih in ku-lrJ naprav: Komovc Tone, O®* Karel. Kavčič Anton. ;fiyLSl'" naj pregleda vse di-^ atake in kurilne naprave Dredtaga sankcije in ukre- pe za napake, ki jih bo ugotovila. Z delom naj prične takoj. Potrjen je bil sklep občnih zborov KZ Vrhnika in KZ Blatna Brezovica o združitvi. V zvezi s tem je bil sprejet tudi sklep, - da naj se na posebni seji Sveto za gospodarstvo in kmetijstvo razpravlja o vprašanju vzdrževanja kmetijskih zadrug. Na sejo naj pridejo tudi zastopniki upravnih odborov zadrug. Predlogi zadrug za združevanje se bodo upoštnvali samo pod pogojem, da ostanejo po vaseh zadružni pododbori oziroma pododseki. Postavljena je bila komisija, ki naj oceni vsled bolezni poginulo živino: Čeme Janez, dir. Ogorelc in predstavnik KZ kraja kjer bo cenitev. Imenovani so bili naslednji inšpektorji: dr. Ogorelc — Veterinarska Inšpekcija, ing. Herman — Kmetijska inšpekcija, Novak Stane — delavska inšpekcija. Občinski ljudski odbor je razveljavil prejšnji odlok o dopolnilnih plačah in o sistemizaciji delovnih mest ter sprejel v skladu s potrebami ebčime in danih navodil nova odloka in to: odlok o dopolnilnih plačah uslužbencev in delavcev občine Vrhnika ter odlok o sistemizaciji delovnih mest uprave občine. Nadalje je ObLO dal pritrditev k sklepu delavskega sveta Splošno krojaštvo Vrhnika, da se šivalnica izloči iz podjetja in osamosvoji kot obrtna delavnica pod nazivom šiviljska delavnica. Dopolnjen je bil potrošniški svet z dvema članoma. Obravnavane so bile zamenjave stavbnih parcel, prodaja hiš SLP in podelitve stavbnih pravic. OBČINA DOBROVA PRI LJULJANI ^ OBČINSKEGA LJUD- , letu delajo le s 60»/» zmoglji-SejQ KEGA ODBORA vestjo, to pa zaradi tega, ker ta ( Je bito dne 26. novem- je v prihodnjem letu predvidelo č vbčt_ Dobrova gV08 Posluje na teritoriju, l‘>blv Ky 13 087 ha in 6teJe 6487 ^ a,«v. Prebivalci so prejetje, le delno Indu- * • 6ju občine posluje le .atrijsko podjetje t. j. \ .‘ndustrija Polhov Gra-Nvn proizvodnja je v te UsTnei\iena na žaganje ^delovanje raznih pro-%v„v kuhinjsko in sobno po-''flbj' Vadbeni izdelki) po nti- 'ndnsirijsko podjetje Gradac bo v prihodnjem ratnem primeru bo proizvodnja lesno industrijskega podjetja v Polhovem Gradcu še bolj padla. V prihodnjem letu bo dogra-i jen obrat Tovarne čipk »Rašica« v Horjulu, ki je trenutno v izgradnji. V Horjulu namreč že | dela 20 čipkaric za tovarno »Ra-j šico« in to za enkrat kar na ; domovih. Da bi se povečal dohodek občinskega ljudskega odbora, je Svet za gospodarstvo mišljenja. | d« je nujno in koristno, da se , ustanovi občinsko podjetje kamnolom in gradbeno podjetji- S tema podjetjema bi rešiii: 1. da bi denar za gradnje in | adaptacijo ostal v občini, 2. da bi bil sedanji anarhični 1 način izkoriščanja peskokopov j in kamnolomov bolj smotrno i voden. OBRTNIŠTVO Obrt je zastopana izključno po privatnem sektorju. Vsega | skupaj je v občini 70 obrtnih delavnic. Obrtna dejavnost je v glav-! nem usmerjena im izvrševanje j raznih uslug prebivalstvu. Na prvem mestu so po številu mlinarji, kolarji, mizarji, čevljarji itd. Svet za gospodarstvo je na prvi seji dne 15. okt, 1955 že razpravljal o problemu obrtništva. Ugotovil je, da obrtniki vračajo obrtnice, pa še naprej šušmarijo. Posebno vprašanje je točenje alkoholnih pijač po privatnih hišah in trgovinah KZ, katere se mora smatrati kot neupravičene prodajalce alkoholnih pijač, s pripombo, koliko,r niso regresirani odnosno nimajo zadruge tega naznačenega v predmetu svojega poslovanja. Da bi se preprečilo divjo gostilniško dejavnost, je bil Svet za gospodarstvo mišljenja, da občinski ljudski odbor zaposli tržnega in finančnega inšpektorja, s katerim bo lahko preganjal privatnike in trgovine, ki se pečajo z nedovoljeno trgovino ali točenjem alkoholnih pijač. Delokrog inšpektorja ima še razne druge naloge, ki pa jih v tem poročilu ne mislim navajati. Register obrti je prenesen na občino in se dosedaj če ni začel sestavljati, nujno pa je, da se takoj s tem delom prične. Pri tem p,a je vprašanje sistemizacije delovnih mest na občini, ker dosedanji način dela kaže, da je zasedenost mest referentov in pomožnih uslužbencev tako minimalna, da obstoji upravičena bojazen, kako In na kakšen način bo v bodoče delo ažurno vodeno. Svet za gospodarstvo je odobril Drafbinu Andreju obrtno dovoljenje v sporazumu z Obrtno zbornico v Ljubljani, da sme izvrševati tesarsko obrt, s pripombo, da ne sme zaposlovati vajencev ln pomočnikov, ker DrotMna Andrej nima mojstrskega izpita. ZADRUŽNIŠTVO IN ODKUP KMEČKIH PRIDELKOV Na območju naše občine deluje 6 splošnih KZ in to v Šentjoštu, Horjulu, Zaklancu, Dobrovi, Črnem vrhu in Polhovem Gradcu. Zadruge se bavijo z odkupom lesa, živine, mleka, zdravilnih zelišč In trgovino. Za Ilustracijo bi navedel kaj in koliko so KZ v letošnjem letu na celotnem območju odkupile. Vrsta pridelka Količina: krompir 313.260 kg jabolka 10.114 kg borovnice 6121 kg med 100 kg razna zelenjava 335 kg ostalo sadje 104 kg oljna repica ' 1734 kg bučnice 30 kg sončnice 1234 kg kumina 33 kg suhe gobe 94 kg zdravilna zelišča 232 kg fižol 111 kg proso 129 kg surovo maslo 145 kg jajca kom. 2839, mleko 132.397 1 goveje in telečje kože 327.6 kg konjske kože 105 kg kozje in ovčje kože 313 kg svinjske kože 6855 kg goveja živina, prašiči in ovce 234.761 kg smrekova celuloza pr m 353 bukova celuloza pr m 361 jamski les iglavcev kub. m. 383 jamski lce listavcev kub. m. 15 smrekova skorja 13.821 kg drva trda in mehka kub. m. 530 tanin kn»tar>ev in hrastov pr m 528 bukovi hlodi kub. m. 71 smrekovi hlodi kub. m. 234 kostanjevi električ. drogovi kub. m. 26 ostali les kub. m. 1477 Analiza odkupljenega blaga nam nazorno prikazuje, da bi zadruge na ;,ašem terenu lahko udkupile mnogo večje količine kmečkih artiklov, toda vsiljuje se nam misel, da naše zadruge niso pravočasno in v ugodnem trenutku dobile kupca. Odkup jabolk od pridelovalca je bil od 18 do 21 din za kg, prodajna cena pa 23 din za kg. Povprečna razlika od nabavne i,n prodajne cene je 3 din za kg. Spričo relativno visoke prodajne cene je slabo povpraševanje za jabolka na območju naše občine. Za informacijo bi navedel, da ima Štajerska kot glavni dobavitelj in pridelovalec jabolk, te občutno cenejše in boljše kvalitete, kakor tudi boljšega okusa. Zadruge morajo spričo resne situacije na tržišču premisliti, kako in na kakšen način plasirati jabolka, ki jih je v letošnjem letu na našem terenu precej. Svet za gospod,arstvo bo razpravljal n,a prihodnji seji o vprašanju plasiranja jabolk in o razliki med nabavno in prodajno ceno. Mišljenja sem, če bi zadruge ceno znižale, ne bi nastajal nepotrebni skladiščni kal, kajti gnitje in izgubljanje na teži povzroča zmanjšanje dobička. Krompirja je bilo odkupljenega letos preko zadrug 313.206 kilogramov. Ta količina je za letošnje leto nizka, ker je krompir Izredno dobro obrodil. Vsiljuje se mi misel, da bi lahko pridelali več krompirja kot smo ga. Ce skalkuliramo, koliko stane kmeta kg krompirja, pridemo na 8 do 9 din. Tu je vkalkulirano delo in ostali stroški. Iz tega je razvidno, da naš kmet še premalo uporablja umetna gnojila in ostale agrotehnične ukrepe, kajti če bi se posluževali tega, bi bil hektarski donos krompirja mnogo večji. Goveje živine in prašičev je bilo odkupljenih 234.761 kg. Interesantno je, kako različno zaračunavajo zadruge maržo. Naj navedem primer: KZ Horjul zaračunava na nabavno ceno živine 1 din za kg, dočim zadruga Šentjošt 5 di,n za k,g. Ker sem že načel vprašanje živine, bi bilo vredno, da se dotaknem še sitanja živine. Fond živine je dosegel predvojno stanje, toda odbiranje plemenske živine še vedno šepa. V naši občini je zastopana po pretežni večini goveja živina simen-dolske pasme, le v manjši meri tudi montafonska pasma in razna druga križ.ana goveja živina. Za naše razmere in klimatske pogoje brez dvoma najbolj ustreza simendolska pasma, ki prednjači pred monta-fonslto v hitrejši rasti, večji mesnosti, zaostaja pa v mlečnosti za montafonsko. Licenci,ranih bikov plemenjakov je v naši občini 12, in sicer: Horjul 3, Polhov Gradec 4, Šentjošt 2 in Dobrova 3, za Orni vrh pa ne morem dati podatkov, ker jih zadruga ni pravočasno poslala. Kolikor število bikov ne zadostuje, imajo naši živinorejci možnost umetnega oplojevanja. Svet za gospodarstvo bo na eni izmed prihodnjih sej razpravljal o dvigu živinoreje in dal konkretna navodila živinorejskim odsekom pri KZ ker tl odseki niso opravili vsega dela na področju živinoreje, ki bi ga sicer morali. Živinorejski odseki se ukvarjajo v pretežni večini samo z odkupom živine, ob strani pa puščajo vso stalo problematiko, ki spada v to področje dela, kot na primer selekcija živine, kontrola molže in ustanavljanje rodovnikov plemenske živine. Pri odkupu kmečkih proizvodov sem se dotaknil le onih artiklov, ki so masovno zastopani pri naših kmetih in ki so najbolj donosni. Stanje osnovnih sredstev v naših zadrugah je kritično.' Tukaj lahko ugotovimo samo "to, da so osnovna sredstva slabo čuvana, kot na primer traktor v Polhovem Gradcu, katen: je stalno pokvarjen, poslužujejo pa se ga največ za prevažanje drv, ne pa v tiste svrhe za katere je namenjen, t. j. pcmoč našemu kmetu zadružniku. TRGOVINA 2e tz prikazanih podatkov je razvidno, da se zadruge v ne«ti občini bavijo v pretežni večini s trgovino, čeravno ni to njihov osnovni cilj, temveč je njihova osnovna naloga pospeševanje kmetijstva. Ce pogledamo asortiment blaga v zadružni trgovini, vidimo, da trgovina razpolaga od špecerijskega blaga vse preko galanterijskega, steklene galanterije, usnjene galanterije itd. To blago, ki je v prodaji, je česio zelo slabo izbrano, kot n. pr. čevlji zastarele oblike, razni stekleni predmeti itd. Tako d bi kupec vtis, da taki predmeti niso mogli dobiti kupca drugje kot v občini Dobrova. Za izboljšanje asortimenta po naših zadružnih trgovinah bi bilo pravilno, da zadruge komisijsko izločijo tako blago in ga prodajajo po znižanih cenah. Aranžma v trgovinah predstavlja kup nametanih artiklov na vseh mogočih pultih, policah in predalih. Nujno se moramo vprašati, ali naši poslovodje nimajo nobenega okusa za okusno razstavljanje predmetov? Čeravno je na območju občine pretežna večina preto.-valstva kmečkega porekla, s tem še ni rečeno, da naš kmet nima smisla za estetsko opažanje. Posebno vprašanje je organizacija v trgovini, pri tem ne mdslkn samo na postrežbo Stanje. ki vlada sedaj, je nemogoče in nedopustno, kajti v trgovinah stoje celi repi kupcev kot v času distribucije. Iz tega je razvidno, da je trgovski kader brezbrižen, nekvalificiran, ali pa je slaba organizacija. — Ravno tako ni dopustno, da se blago tehta za hrbtom kupca. FINANČNO IN MATERIALNO POSLOVANJE ZADRUŽNIH TRGOVIN: Cesto sc dogaja, da došlo blago ni komisijsko prevzeto in so zabeležena primeri, da je blago prevzel poslovodja sam, ali pa kaka prodajalka. Razumljivo je, da navedeni način prevzema blaga utegne dovesti do količinskih razlik. Tak primer je zabeležen v KZ Polhov Gradec. Iz takega poslovanja in verjetno še tudi iz drugih napak izhaja, da se nc smemo čuditi, da so uslužbenci zadruge povzročili s svojim površnim in neresnim poslovanjem zadrugi za 311.309 din premoženjske škode. Nikakor se ne moremo strinjati z zaključkom revizorja Glavne zadružne zveze LRS, ki pravi v poročilu, naj uslužbenci povrnejo samo primanjkljaj. STRAN 328 GLASNIK« Mišljenja sem, da bi bilo edino pravilno, da se take uslužbence preda sodišču. Ravno tako je bil ugotovljen gospodarski kriminal v zadrugi Horjul, o kateri pa danes še no moremo razpravljati, ker ni končana revizija. GOZDARSTVO Na območju občine Dobrova je ca. 9000 ha gozdne površine, gozdna masa po ha znaša 75 do 85 m*. Od teh je 430/« iglavcev in 57% listavcev. Od iglavcev so zastopane sledeče vrste: smreka, bor, jelka in nekoliko mecesna, od listavcev pa: bukev, hrast, nekaj gabra in dru-go. V tem letu ni opaziti bolezni, ki bi napadale gozdno drevje. Bilo pa je na nekaterih mestih opaziti okužbe lubadarja, ki pa niso zavzele večjega razmaha. Na terenu naše občine, kjer je veliko golih površin, se je pristopilo k pogozdovanju s sadikami Iz drevesnice naravnega podmladka. Iz drevesnice se je za leto 1955 nabavilo 200.000 komadov sadik, večinoma črnega in rdečega borovca, iz naravnega podmladka pa je bilo posajenih 23.700 komadov sadik. Organizacija sajenja je potekala v Horjulu dobro in je tudi uspešno Izvedena, ker je bila kontrola od strani logarjev nad sadilci vestna in strokovno vodena. V tem revirju je bilo posajenih 73.000 komadov sadik iz drevesnice in 4500 komadov sadik iz naravnega podmladka. V Polhovem Gradcu pa je bilo posajenih 73.000 komadov sadik jz drevesnice In 14.500 komadov sadik iz naravnega podmladka. Na področju revirja logarja Železnikarja se je slabo sadilo, to pa vsled nedovoljne kontrole logarja in nezainteresiranost: sadilcev. Ugotovljeni so primeri, da je v eni jami zasajeno po več sadik z izgovorom, da so sadike poškodovane in da je tako najbolj sigurno, da se sadike primejo, kar pa je jasno, . - j,. ..-..u-u.; m jiiv.e- ^ Občinski ljudski odbor še ni j člena Zakona o pristojnost* imel sodnika za prekrške In je J občinskih in okrajnih ljudskih odborov, ki so urejene z dosedanjimi republiškimi predpis1 (Ur. Ust LRS št. 26-130-55) ter statuta Občinskega ljudske^* odbora Dobrova pri Ljubljani 5. točke 89. čl., izdaja Občinski ljudski odbor Dobrova pri Ljubljani po sklepu 3. redne sej® z dno 26. novembra 1955 naslednji odlok o pristojnostih krajevnih uradov pri Občinskem ljudskcP1 odboru Dobrova piri Ljubija11 1. člen Krajevni uradi opravljajo '3' deve iz pristojnosti občinske!! ljudskega odbora, ki so določ®-ne s tem odlokom. 2. člen Krajevni uradi izdajajo n®* slednja potrdila: 1. Potrdila za uveljavlja11^ pravic Iz socialnega zavarova nja glede tistih okolnostl. ** so jih doslej potrjevali občina ^ ljudski odbori, t. j. za povr3^ čilo pogrebnih stroškov, za Prl znanje dodatkov na pokojni11* za otroški dodatek, za uvelja^ ljanje pravic do oipreme otroka in za zdravljenje svCl cev. u. 2. Potrdila o samskem s,an 3. Potrdila o premoženjski stanju, glede tistih okolnostl. so jih doslej potrjevali otoč* siti ljudski odbori. 4. Potrdila o stalnem bivak' i šču. 5. Potrdila o ločenem živil nju (zaradi uveljavljanja do*13 kov za ločeno življenje). 6. Potrdila za breepla** zdravljenje glede tistih okoln0 sti, ki so Jih doslej potrjev3 občinski ljudski odbori 'FJ okrajnem odloku o olajšav3^ in oprostitvah za zdravstven storitve samoplačnikov, P° ^ januarju 1956 pa po odloku LO). v! 7. Razna druga potrdila' . so jih doslej izdajali občinj* ljudski odbori in ki se la" izdajajo na podlagi lastne v nostl uslužbenca na krajevne uradu. 3. člen Overavljanje podpisov, ! ve in prepisov, kolikor so pristojne občine. 4. člen Razne zadeve: # 1. Izdajanje bolniških 1‘* za Invalide. ,e> 2. Izdajanje objav za voz™ olajšave invalidom, ki so P015", ni z napotnico zdravnika 1 specialni pregled (100% pop1*6 5. člen * Ta odlok stopi v veljavo e razglasitvi na občinskih r glasnih deskah. c) Odborniki so postavili ', da se uredi vpraša'11 v Zažari * V V 10.021.625 din da, diplomiranega pravnika, ki 9,380.644 din bo vršil posle honorarno. 4. Komisija za vskladitev pravnih predpisov je pregledala v poštev prihajajoče odloke in predlagala ljudskemu odboru, da se naslednji odloki razširijo na celotno območje občine Dobrova pri Ljubljani: L Odlok o sejmih in sejemskem redu (Ur. list št. 37-557-54), 2. Odlok o oddajanju hrane abonentom v zasebnih gospodinjstvih (Ur. List š-t. 28-418-54), 3. Odlok o preprečevanju ln zatiranju ogrčavosti pri goveji živini (Ur. list št. 15-244-54), 4. Odlok o dajanju poslovnih prostorov (Ur. list št. 21-255-53). 5. Odlok o nadzorstvu nad obnovo sadovnjakov (Ur. list št. 43-492-53), 6. Odlok o opravljanju gostinskih storitev izven poslovnih prostorov (Ur. list št. 28-418-54). Z manjšimi dopolnitvami ln spremembami so bili razširjeni za celotno območje tudi naslednji odloki bivšega OLO Ljub-ijana-okollca: 1. Odlok o stanovanjski tarifi, razdelitvi najemnin in skladov (Ur. list št. 40-599-54), 2. Odlok o kategorizaciji stanovanj (Ur. list št. 15-242-54), 3. Odlok o sklepanju stanovanjskih pogodb (Ur. Ust LRS št. 40-600-54), 4. Odlok o oprostitvi In olajšavah samoplačnikov (Ur. list LRS št. 37-556-54), 5. Odlok o obratovalnem času (Ur. list LRS št 1-16-55). Občinski odbor je poročilo soglasno potrdil. 5. a) Skladno z zakonitimi predpisi je bil »prejet sklep o ustanovitvi in upravljanju sklada za varstvo otrok. V upravni odbor za upravljanje tega sklada so bili imenovani naslednji državljani: Zdešar Zora, Brezje, predsednik, Kraker Mira, Polhov Gradec, tajnik, Rožnik Marija, Horjdl. član, Košir Alojz, Hruševc, član, Košane Francka, Razori, član. b) Sprejet je bil tud! Odlok o prenosu nekaterih zadev na krajevne urade. Na podlagi 26.. 27. In 28. člena Splošnega zakona o ureditvi občin in okrajev (Ur. Ust FLRJ št. 26-269-55). 18. in 19. člena Zakona o Izvedbi nove ureditve občin in okrajev (Ur. list LRS htevo, kopanja gramoza Lastnica — privatnica — namreč zabranila nadaljnje koriččanjo gramoznice. j Svet za komunalne zad° j naj pripravi odlok o prepov^ # vlačenja hlodov po občiu6*1^ cestah. Urediti je treba stanovanj na Črnem vrhu. Komisija za . ,, dajo enodružindkliih »tanoV3lV skih hiš naj prične takoj 3 lom. # Urediti jo trik. zadev0, lastniki zemljišč, preko k3 rih naj bi bila speljana V reden ec—Zažar Treba je poskrbeti, da dobivali vsi odborniki alk«. vpraš'0^ posestvu SLf piv .G1**