Nazorni nauk v Ijudskej šoli. (Piše Ivan Tomšič.) (Dalje.) 1. Človeško telo po vnanjej podobi. d. Nogi. Stcgno, gorenji in spodnji del stegna, stopalo. — Koleno, golenica, meča, gleženj, petnica, podplati, prsti s sklepi in nohti — kakšni so in čimu so. Uže poprej ste slišali, da je noga gibična. Daj, poskusi, Tonče, na koliko krajih nogo lehko upogneš. (Na dveli krajih.) Res je, nogo na dveh krajih lehko upognemo. Ondu, kjer nogo zgibujemo, ondii so členi. Na nogi imamo tedaj dva člena. (Učitelj nariše na šolsko tablo spredaj stoječo podobo, ki kaže ravno nogo.) Ta naopična črta vam kaže ravno nogo. A rekli smo, da ima noga dva člena; tudi ta dva varo hočem zaznamovati na tej črti. (Učitelj naredf dve povprečni črtici.) Kakor vidite, je zdaj razdeljena naopična črta na tri dele. Ta črta, rekli smo, da nam predstavlja nogo; noga mora tedaj imeti tudi tri dele. Tonče, upogni svojo nogo! Ali vidiš, zdaj tvoja noga no kaže več ravne čite, nego tako-le prelomljeno (učitelj nariše na tablo). Gorcnji del do pivcga člena ali zgibka imenuje se stegno; naslednji del med obema členoma se imenuje golenica, a spodnji del to je prav za prav noga ali stopalo.  Rekli bodemo: Noga ima stegno, golenico in stopalo. — Deli noge so i. t. d. — Stegno je največji, stopalo najmanjši del človeške noge. Otroci izgnvarjajo: Stopalo je manjše kakor golenica. Golenica je manjša kakor stegno. Stopalo je manjše kakor stegno. — Stegno je večje kakor golenica. Golenica je večja kakor stopalo. Stegno je večje kakor stopalo. Clen ali sklep med stegnom in golenico imenujemo koleno. Spredaj v kolenu imamo okroglo sipasto kost, ki se sira in tja lehko premakne, ako nogo ravno držimo. Ta kost se imenuje šipica ali jabolko na kolenu. Golenica. To debelo meso tukaj izpod kolena zadej na golenici imenuje se meča. (Učitelj pokaže.) Rekli bodemo: 1) Na golenici je meča. (Otroci izgovore.) Te majhene, okrogle kostf, ki so spodaj na obeh straneh golenice, imenujejo se gležnji. Recite: 2) Na nogah imamo gležnje. (Otroci izrek<5.) Stopalo (noga^). Ta del tukaj na našej nogi (stopalu), ki stoji od zadaj, imenuje se petnica ali peta. Recite: 1) Na nogi imamo peto. (Otroci izgovore.) Vi imate črevlje na nogah. Spodnji del pri črevljih imenujemo podplate. Ravno tako imenujemo tudi spodnji del naše iioge ali stopala. Rccite: 2) Na nogah imamo podplate. (Otroci izgovore.) Spredaj na nogi imamo pet prstov, ki pa niso jednake velikosti. Jeden prst je večji kakor vsi drugi, to je veliki prst. Na nasprotnej vnanjej strani je najmanjši prst Prsti imajo po več členov. Rekli bodemo: 3) Na vsakej nogi imamo po pet prstov. (Okoci izgovore.) Zgoraj na vsakem prstu je noht. Recite: 4) Vsak prst ima noht. (Otroci ponove stavke od 1 — 4.) Zveza. Nohti se drže prstov, prsti se držd noge, noga se drži golenice, golenica se drži stegna, stegno se držf trupa. Ravno to naopačno: Trupa se držf stegno, stegna se drži golenica, golenice se drži noga (stopalo), noge se držč prsti, prstov se drže nohti. Primerjanje in razločevanje. Roka in noga. a) V čem ste si podobni. 1. Obč ste dela telesa. 2. Obe se držite trupa. 3. Obe imate tri glavne dele. 4. Obe iraate isto število prstov. 5. Obe imate isto število nohtov. b) Včemstesirazlični. 1. Roki ste priraščeni trupu od zgoraj, nogi od spodaj. 2. Nogi ste večji nego roki. 3) Prsti na rokah so daljši nego li prsti na nogah. 4) Roki rabimo pri delu, a nogi, kadar želimo z jednega kraja na drugi, to je pri hoji.  Ponovilo: Koliko nog imamo? Dve; desno in levo. — Janko, povedi mi dele tvoje noge! Stegno, golenica in stopalo. — Kaj vidimo na vsakej nogi? Prste, peto in podplat. — Po koliko prstov imaš na vsakej nogi? — Kje se pregiblje noga? — Kje se pregibljejo prsti? — Kje je koleno? — Kje so gležnji? — Čimu ima človek nogi? Da naore hoditi, teči, skakati, plesati, plavati, jezditi in plezati. Pripovedka. (Zdravje največje blago.) Nek ubog popotnik pride truden in spehan do neke gostilnice. Ukaže si prinesti kos črnega kruha in kozarec piva (ola.) — Kmalu za njim se pripelje bogat gospod v zalej kočiji ter si ukaže prinesti kos mrzle pečenke in pol litra najboljšega vina. Vse to použije v kočiji. — Ubogi popotnik je bil nezadovoljen ter je godrnjal, da se bogatinom tako dobro godf. Bogati gospod je to zapazil ter mu reče: ,,Bi li ti ne hotel menjati z menoj?" — ,,Zakaj li ne", odgovori popotnik. Gospod ukaže svojemu strežniku, da ga vzdigne iz kočije. Ali žalosten pogled! Njegovi nogi ste bili mrtvoudni ter ni mogel ne stati, ne hoditi, temveč strežnik ga je moral tako dolgo držati, da mu prineso berle, na katere se je ppiral. — ,,Hočeš li menjati z menoj?" vpraša zopet gospod ubozega popotnika. ,,Bog me varuj tega", reee prestrašeni popotnik, ,,tnoji zdravi nogi ste mi ljubši nego vse vaše preraoženje. Tudi rajši jein črn kruh in potujem peš, nego da bi me inorali drugi voditi, kakor kacega otroka. Z Bogom, gospod!" ,,Prav imaš", reče bogatin. ,,Ako bi ti meni dal svoji zdravi nogi, dal bi ti jaz vse, kar imam." Glejte otroci, kako srečni ste, da imate zdrave noge. Kdor pa hoče vedno imeti zdrave noge, mora jih imeti tople ter jih skrbno varovati mokrote. (Konec prih.) v\