Občni zbor Kme.ijske družbe se je vršil 30 decembra v Ljubljani. Zastopanih je bilo 400 podružnic z 280 odposlanci. Na dnevnem redu je bila tudi točka glede spremembe pravil, ki bi naj bila temeljita in radi^nje je izjavil predsednik Detela, da naj se vrši z ozirom na važnost spremembe pravil prihodnji občni zbor maja ali julija, tedaj se naj izvoli glavni odbor, in sicer od sedanjib. delegatov. Kako in kaj bo s Kmetijsko družbo, z njenimi pravili in kako bo sestavljen bodoči glavni odbor, o tem bo odlo.al prihodnji občni zbor. Devetmesečni tečaj za kmetske In viničarske mladeniče na banovmski trsnici in drevesn.ci v Pekrah pri Mari» boru se vrši od 1. marca do 30. novembra 1.1. Sprejme se 12 mladeničev v starosti najmanj 16 let, dovolj razvitih in zdravih. Pouk je v prvi vrsti praktičen, pa tudi teoretičen v vinogradništvu, v sadjarstvu in kletarstvu. Gojenci dobe brezpla.no stanovanje s popolno oskr- POMANJKLJIVOSTI KOŽE kat solnčne pege, mozolje, gube, lišaje itd., bi se moralo zdraviti samo s sredstvi, kateramedicinsko učinkujejo. Fellerjeva Elsa-pomada za zaščito lica in kože je brezpogojno zanesljdva. Za v naprej poslanih 40 Din 2 lončka franko, po povzetju 10 Din več. Isto- toliko stane Fellerjeva močna Elsa-p-omada za rast las. Oboje se naroča prd lekarnarju Eugen V. Feller, Stubica Donja, Elsatrg 341, Savska banovina. bo in mesečno po 50 Din za nabavo potrebnih učil. Kolekovane prošnje s 5 in 20 Din, krstni list, zdravniško izpričevalo, odpustnico ljudske šole, nravstveno izpričevalo in izjavo starišev, da puste prosilca ves čas v tečaju, je osebno oddati do 15. februarja upravniku trsnice v Pekrah, pošta Limbuš pri Mariboru. Dvodnevni kletaiski tečaj na faanov. trsuici iu dreves__ici v P . rah pri Mariboru se vrši dne 25. in 26. januarja (pondeljek in torek) t. 1. Pouk je teoretičen in praktičen ter traja dnevno od 8. do 12. in od 14. do 18. ure. Zanimanci, ki se žele tečaja udeležiti, naj javijo to z dopisnico do dne 24. januarja upravi trsnice v Pekrah, pošta Limbuš pri Mariboru. Dvedmevni kletarski tečaj se bo vi.šil dne 27. in 28. januarja t. 1. na banovinski trsnici in drevesnici v Kapeli, pošta Slatina-Radenci. Devetmesečni tečaj za vinarstvo, sadjarstvo in kletarstvo na ban. trsuici in drevesnici v Ka^eli se bo letos vršil zopet vršil od 1. marca do 30. novembra. V tečaj se sprejme 12 dovolj razvitih in zdravih kmečkih in viničarskih mladeničev v starosti najmanje 16 let. Državni dohedki. V teku prvih sedmih mesecev tekočega proračuna so znašali državni dohodki (številke v oklepaju ozna.ujejo dohodke) na neposredne davke 1021 predvidenih 1228, torej manj 207, posredne davke 1818 (2083 manj 244.4), državne monopole 1333 (1412, 79.2), državna podjetja 2226 (3016, 790); razni dohodki 48.3 (89.3, 41) milijonov dinarjev. Dohodki so bili torej nižji, kakor je bilo predvideno, za 1862 milijonov dinarjev. Državui dohodki od trošarin in taks. Dav.ni oddelek finančnega ministrstva je objavil podatke o državnih dohodkih od trošarin in taks v novembru. Po teh podatkih je bilo v novembru plačanih za državne trošarine 66.9 milijona Din, to je za 11.0 milijona Din manj nego lani v novembru. Za takse pa je bilo plačano v novembru 82.7 milijona Din, to je za 16.6 milijona Din manj nego lani. V prvih osmih mesecih tekočega proračunskega leta (april—november) je znašal donos trošarin 517.4 milijona Din (69.6 milijona Din manj nego lani v istem razdobju), donos taks pa 753.9 milijona Din (za 62.5 milijona dinarjev manj). Izvoz iz naše države stalno pada. V, mesecu novembru je Jugoslavija izvozila blaga za 263.852 ton v vrednosti Din 349,433.213; v istem mesecu predlanskega leta pa je iznašal izvoz 397.574 ton v vrednosti 619,661.122 Din. Po teži je torej izvoz v lanskem novembru nazado* val za 133.722 ton, to je 33.63%, po vrednosti pa za 270,227.889 Din, to je 43.61%, V teku prvih 11 mesecev leta 1931 smo izvozili blaga v vrednosti 3,086.757 ton v vrednosti 4.418,916.934 Din; v istem času leta 1930 je znašal naš izvoz skupno 4,426.331 ton v vrednosti 6.286,594.409 Din. Lani je torej izvoz padel za skupno 1,339.574 ton, to je 30.26%, po vrednosti pa za 1.867,677.465 Din, to je 29.70%. V primeri z letom 1930 smo torej leta 1931 nazadovali toliko v pogledu rnnožina izvoza kolikor glede vrednosti. Po čem je srebrn in zlat denai? Ne* kateri imajo še stare srebrne krone in avstrijske zlatnike. Radi bi jih morda prodali, pa ne vedo kako, za koliko in kje. Zato objavljam., da kupuje Narodna banka stari avstrijski srebrni denar in sicer po: 5kronski komad Din 11.60, 2kronski komad Din 4.50, lkronski ko« mad Din 2.25, 1 stari forint komad Din 5.90, 1 stari tolar komad Din 12.50, 20kronski zlat komad Din 229.—. Narodna banka ima svojo podružnico v ^fariboru. * Bva &M& Iz hmefsiiili vrsl. I. Dcpis slovenske kmečke poscstalce iz Dravske doline. Da bodete videli, kako se nam kroetom godi, vam pišem sledeče: Imam jpsestvo, na katerem so moji prednikl iuieli osem poslov. Jaz imam, da zmor&jo za silo delo, dva hlapca in dve dekli. Ti štirje posli imajo mesečno 900 Din gotove plače. Da pa danes kmet dobi 900 Din, mora prodati tri lepa eno leto stara goveda. Torej ako hočem imeti celo leto štiri posle, moram samo za njih plačo prirediti na leto 36 glav mlade živine. Tako gre vsem drugim. Iz tega bi sledilo, da je treba o novem letu odpraviti vse posle, da bi sami delali, kar bi pač mogli. Kako bodo potem zgledala naša polja, je eno vprašanje! Drugo vprašanje pa je, kam bodo posli šli. Že sedaj pride dnevno 7 do 9 brezposelnih jcsti prosit. Vsako noč jih prosi 6 do 8 prenočišča. Mi smo na koncu naše moči. Kje je mednarodna pomoč? Veliko je mednarodnih konferenc. Veliko razpravljajo med scboj državniki in gospodarski strokovnjaki. Ne vidimo pa in ne čutimo nobenega uspeha. Nekateri mislijo ter predlagajo, da bi bilo najboljše, ako bi se carina odpravila. Tako bi šlo od nas v tujino žito, vino in živina, iz tujine bi pa prišla bolj poceni obleka. Drugi pa zopet drugače mislijo. Nekaj pa se mora storiti, da ne bo prepozno. '.'", Dopis posestmka izpod gcrc sv. Uršale. Gospodarska kriza nas močno tlači. Denarja ni od nikoder dobiti. Za lesom ne povpraša nihče, in če se še malokje ogl--si kak kupec, pa nudi tako strašno nizko ceno, da bi kmet le prav malo ali skoro nič ne dobil za les. Živine imamo, da ne vemo, kako jo bomo preredili čez zimo. Radi bi kaj prodali, eden kravo, drugi vole, itd., a kupca ni nobenega. Eni so začeli klati živino doma in razpro^ajajo meso, kar se ponekod še najboljše obnese. Zadnji čas tudi tako klanje ne vodi do zažaljenega cilja. Takšnih je dovolj, ki bi radi jedli meso, takšnih _.a, ki bi plačali, je vsak dan manj. Marsikdo bi si rad privoščil kakšno kilo, pa si ne more, ker nima denarja, ne drobnega, še manj pa debelega-. S strahom gledamo v bodočnost, ka_ bo. Božični prazniki so minuli. Kmet bi moral imoti toliko de.._.rja, da bi izplačal svojo dužinčad, kor ravno ob teh praznikih se menjajo posli. A kje naj vzame človck dcnar? Fran Wernig: Prehrana livinc čez zimo. Mnogi kmetovalci s hribov in tudi iz doline, katerim je letošnja suša odnesla doberšen del krmc, pridejo k mei.i v pisarno ter prosijo za nasvet, katere oljnate tropine ali drugo tečno krmo bi kazalo kupiti kot nadomestilo za manjkajoče seno in slamo za pi ožr-.ienje živinc čez zimo. V naglici podaiem omenjenim kmetovalcem naslednje pojasnilo: Kupovati tečn.i krmila (oljnate tropine, otrobe itd.) radi nadomestitve scna in slame samo za preživljenje odraslc živine, je ven vržen denar. V večini slučajev gre menda le zato, da gotovo število živine čez zimo obdržimo in prehranimo. Kmetovalcem gre torej zato, da živino nasitijo in nekako čez zimo ob- drže. Jasno je, da bi nakup kakih tropin v to svrho bil mnogo predrag. Tečna krmila, oljnate tropine itd. dobičkanosno učinkujejo šele, ko je živina že sita primerne temeljne krme, predvsem sena. To je tudi naravno znatno cenejše, kakor kake tropine. Nakupa tečnih krmil pa naravno ne moremo opustiti — ako teh krmil ne pridelamo zadosti v lastnem gospodarstvu in n. pr. nimamo zadosti mleka za vzrejo — pri vzreji mladc živine, čeprav je cena tej nizka, pri krmljenju kravrnolznic, ako mleko dobro prodamo. Z močnimi oz. tcčnimi krmili je kakor z i metnimi gnojili. Tudi umetna gnojila učinkujejo le v zemlji, ki je že primerno rodovitna in tudi močna krmila učinkujejo in vidno dvigajo n. pr. mlečnost še le, ko jc žival že primerno rejena. Torej z eno bescdo: Samo za nasičenje odrasle živine so močna ozir. tcčna krmila navadno predraga; glede krmilne vrednosti raznih krmil za primerno rejc-ne krave-molznice pa bi navedel sle deče: V primerno krmljeni živini je teoretično sposobna tvoriti 1 liter mleka naslednja količina krmil: 4.20 kg ovsene slame, 1.70 kg manj dobrega sena, 1 kg dobrega sena, 0.70 kg prav dobrega sena, 0.63 kg zrnja ječmena ali ovsa, 0.50 kg zelo dobre suhe detelje ali krmilne moko, 0.45 kg otrobov, 0.30 kg kokosovih tropin, 0.20 kg lar.enih tropin, 0.17 kg tropin solnčnic ali bučncga zrnja in 0.15 kg sezamovib tropin. To razmerje tudi približno osvetljuje denarno vrednost krmil pri nakupu. Kakor so v splošnem naši travniki izčrpani in prerevni, da bi mogla umetna gnojila primerno učinkovati, tako je na vadno tudi naša živina, posebno vsled lctošnje suše, marsikje preveč sestrada,na, da bi mogla tečna krmila primerno učinkovati. Krmska mešanica: 5 kg slabšega sena, 5 kg ovsene slame in 10 kg pesc zadostuje komaj za preživljenje kravo v teži 450 kg in za tvorbo 1 in pol litra mleka dnevno. Za zvišanje mlečnosti je naravno potreben primeren dodatek omenjenih tečnih krmil, ki pa tudi ne učinkujejo z naglico, kakor to navadno ljudje pričakujejo. Truplo in prebavila se morajo še le počasi privaditi na kako vrsto krme, da le-ta začne primerno učinkovati. Za pravilno krmljenjc, posebno v časih suše, je potreba posobne spretnosti, znanja in eventualno študija ter se tu ni mogoče spuščati v podrobnosti. V gospodarsko naprednejših državah in tudi v sosedni Koroški sc prirejajo vsako zimo v posamez«ih vaseh posebni tečaji za krmljenje živine. Taki tečaj se je menda vršil lanskega leta tudi na Vin. in sadjarski šoli v Mariboru« Prcložifev vinshega scjma Po raznih vesteh smemo vinogradni< ki pričakovati, da se bo trošarina na1 vino nekoliko znižala in da bo gostilni-! čar plačal trošarino samo od soda, ki ga bo dal na pipo in ne od vse vklete-; ne množine. Vinski kupci in gostilni-; čarji čakajo zato z nakupi, ker bi radi1 bili deležni teh olajšav. Radi tega sta! ljutomerska in gornje-radgonska vi-j narska podružnica preložili vinski se-j jem z dne 12. januarja na dne 9. marca t. 1. C ¦ i Takrat bo vino letnika 1931 že preto-! čeno in dozorelo ter bode pokazalo vse' svoje izredne vrline, interesent pa si ga bo mogel nabaviti tudi večjo količino.; Povrh so devizne odredbe v inozemstvu' sedaj tako stroge, da je dopotovanje ino' zemskih interesentov, ki so pokazali! mnogo zanin_e .ja za naš letošnji pridelek, skoro izključeno, otežkočena pa jo tudi vsaka k_-pčija z inoz. nstvom. Ti razlogi so napotili vinarski podru-j žnici v ljutomerskem srezu, da sta pre-| ložili vinski sejem in vinsko razstavo na označeni ugodnejši čas. Dosedanje prijave vzorcev za sejem ostanejo v veljavi, ako vinogradniki do marca ne bodo prodali svojega pridelka. Nove prijave prejema kakor do sedaj do dne 25. f-^bruarja 1932 mestna občina ljutomerska. Prav tako do dne 4. marca 1932 vzorce in sicer od vsake vrste najmanj 3 st^klenice po sedem dcsetink litra. S preložitvijo vinske razstave in sejma je preložena tudi licitacija občinskega vina na nedoločen čas.