Leto II.
PoStnln« - 'if • pariallrana.
Ljubljana, ponedeljek 12. januarja 1920.
Stev. 8.
ERNI LIST
Cmm p« p«Stic n M«. 1 H-a pl Mi . I 2T—
a Mit Mi. I u*-
al
i ra
MKMMnapra
ii
MMm riM II
o^^a ap p
Mi Mri* BaiP
Posamezna Številka 30 vin. - NEODVISEN DNEVNIK ~ Posamezna Številka 30 vla.
'S',,:
Osleparjene ženske.
‘	^	Ljubljana,	12. jan. Včeraj popoldne je
■ocialistična stranka sklicala v Mestni v ®°pi ženski shod. Dvorana je bila res precej polna, a navzočih je bilo vsaj polovica ; Woških. Na dnevni red so postavili žensko .. Volilno pravico. Gottoril je o tej za socia-liste tako kočljivi točki sodrug Golouh, ki ' je med drugim iznebil tudi te-le debele :^ace; »Ženske bodo uresničile svoje zahteve edino v najbolj napredni in kulturni stranki, ki je socialna demokracija.« Va-v *>U je navzoče ženske, naj zapuste nazad-
•	^ . ^klerikalizem«, (Naprednost so so-cialisti dokazali s tem, da so po svojih mi-Ristrih izdali žensko volilno pravico, ki je ravno »nazadnjaški klerikalci« za ženske bajbolj odločno zahtevajo.) r* Govorila je še sodružica Zamjen, ki je končala svoj govor s klicem, da hoče svojega moža domov, »da bo vsaj kradel, . da bi družina lažje živela.« Za ta stavek, •
s katerim je dokazana kulturna stran socialistov, je žela govornica odobravanje.
K sklepu je sodrug Kopač zahteval, naj se zamenja ena krona za en dinar, zabavljal je zoper vlado (v kateri sede njegovi trije vodje) ter grozil, da bodo socialisti svoje ministre odpoklicali, če vlada ne bo delala. Kopač lahko grozi, da postane star, pa ne bo odpoklical Kristana, dokler se njemu samemu ne bo zljubilo iti. Saj ga že »Naprej« in drugi sodrugi »kličejo«, pa gospod Kristan se dobro počuti v družbi tistih, ki nočejo o ženski volilni pravici nič slišati.
Cela gonja socialistov pa je le veliko sleparstvo soc. dem. voditeljev nad delavskim ljudstvom. Posebno ženske so osleparjene po tej stranki, ki je izdala že vse svoje zahteve za naklonjenost vladajočih kapitalistov.
Jugoslovani ne maralo Trsta in Istre!
Izjava slovenskih socialistov v Ameriki.
"r. Ljubljana, 11. jan. Clevelandski list Ameriška Domovina« z dne 15. decem-ki je včeraj dospel v naše roke, piše -v poučnem članku »Polkovnik House in I ‘s°ne, koliko je House škodoval -Jgo-d°|Van'k’ s^vari s tem, da je zahrbtno iz-»l. ^tsonova načela. Članek zaključuje
<8 besedami:
»Polkovnik House je škodoval jugo-
slovanski stvari v korist italijanski. To je številka dve naših neuspehov. Številka prva je bila, ko je šla deputarija socialistov (te vodi sedaj v Ameriki sodrug Et-bin Kristan, op. ur.) v imenu Republičan-skega združenja pred senat Zedinjenih držav in tam javno povedala, da Jugoslovani Trsta in Istre ne marajo!«
Republikanska stranka.
- LDU Belgrad, 11. januarja. Prokla- | baje že izgotovljena in sc bo v nekaj :Wcija nove republikanske stranke je dneh objavila, t
republikanske
Jadransko vprašanje.
. M LDU Berlin, 12. januarja. (DunKU.) Lokalanzeiger« poroča iz Berna: Ka-javlja iz Pariza, so po izmenjavi l"tiUkacije ministrski predsedniki zo-imeli zborovanje, na katerem so ^zpravljali o jadranskem vprašanju. .Neslovanski minister za zunanje ^Tari dr. Trumbič je izjavil, da name-toVaj0 napraViti Reko za svobodno
-	esto v posebni avtonomni državi.
Priprava za konstitaanto.
tik Belgrad. 10. januarja. »Poli-iavlia: Početkom tega meseca se ustavotvorni odsek, ki bo imel Popraviti novo ustavo in sploh tn j r ie Potrebno za konstituanto. V 0(isek vstopi 11 članov iz vladnih rr^Pin, isto število se ponudi Članom Pozicijskega bloka. Razen tega vsto-Joi? V odsek dr. Draža Pavlovič in dr. . ®tp Smodlaka kot narodna poslanca ven strank, člani ustavotvornega odjavi ^°.do morali izvoliti izvedence za Rln ° državno upravo. Kakor se ^dnje vesti, so radikalci priprav-lojf1 vgtopiti v ta ustavni odsek. Na-dcf^x ministrskega predsednika Davi-^fotw Sedai’ da 86 sP°razumi z S-
Kako misl!|o rešiti valuto.
11, jan. V vodilnih pol. je v zadnjem trenutku nastal glede d jVe valutnega vprašanja kompromisni Rek » ’■ ^ sprejema Veljkovičev načrt z stv a m* formalnimi modifikacijami. Bi-e«e točke tega kompromisnega predlo-oank° s^dc^e: Reorganizirana Narodna 8 t	Potegne stare krone iz prometa
čan'01’ 5- zamcnia z novo kronsko nov-nih'C° - t0kih. novčanic še ni natisnje-Uov naj *c .za sedai uporabijo; v to svrho jo nat,?niem državm dinarji, ki se mora-°znaj‘rS?°‘ H11 nat,skom na obeh straneh čanic ~	. krona m sicer, ker takili nov-
tisnili Su V1 dovolj natisnjenih, naj bi se na-vsak0 ,aj!0r J50 Veljkovičevem načrtu na fznos v t oioarsko novčanico večkratni naj k: , jronah. Poleg kronskih novčanic novčaili Z ’f, Narodna banka dinarske Ikronšlfuf'- ,.žarancijo novih bankovcev kih m dinarskih) bo dala država Na-
objavila.
rodni banki državne bone. Na ta način prevzame država jamstvo za izmenjavo nove krone. Ta državna garancija bo podprta zlasti s tem, da se zastavi del državnih šum, katerih čisti dohodek bo deloma služil v sukcesivno kritje novčanic narodne banke. Dosedanje kritje Narodne banke bo služilo tudi kot kritje za nove kronske in dinarske novčanice. Razmerje med novo krono in nje zlato podlago (Miinzfuss) ostane za sedaj nerešeno. Reši ga šele parlament. Istotako naj parlament določi zlato podlago za dinar. Sedanja zlata podlaga starega dinarja se do tedaj suspendira. Tudi nadalje pa ostane v veljavi za razmerje med krono in dinarjem sedaj obstoječa službena relacija 4 :1. Vsakdo sme plačevati pri državnih blagajnah v kronah ali dinarjih po tem kurzu. Državna plačila, zlasti uradnikom se izvrše radi zadržanja sedanjih tržnih cen v vsem starem ozemlju krone izključno v novih kronskih novčani-cah. Mali kronski bankovci, ki danes več ali manj vrše vlogo drobiža, se v najkrajšem času nadomeste z novim papirnim novcem.
Vesti o demokratskih In socialističnih ministrih,
LDU Belgrad, 11. januarja. Danes dopoldne in popoldne je imel ministrski svet sejo, na kateri se je bavil z valutnim vprašanjem. Jutri dopoldne se bo na seji nadaljevala razprava o valutnem vprašnju.
LDU Belgrad, 11. januarja. »Politika« javlja, da je ministrski predsednik Ljuba Davidovič pozval ministra za notranje posle Svetozarja Pribiče-viča, naj se vrne v Belgrad.
LDU Belgrad, 11. januarja. »Pravda« piše, da ni resnična vest o odstopu ministra dr. Kramerja in o nesoglasju med njim in drugimi ministri. Valutno vprašanje se bo rešilo prihodnji teden. Ministrski svet bo samo nadaljeval dl; skusijo o formalni strani; o kakšni krizi se ne more govoriti.
LDU Belgrad, 11. januarja. Vest o namišljenem odpoklicu ministra Kristana po socialistih je popolnoma ne-osnovana. Niti Kristan, niti dr. Kramer no misli na ostavko.
Dr. J. U:
Na plan!
Kdor je verjel v programe socialistov, je tekom zadnjega leta doživel nešteto razočaranj. V Rusiji je s socialisti prišla na krmilo najhujša strahovlada. Namesto ideje in kulture so zavladali samokres in bajonet. Ljudi so streljali kot zajce. Upe-ljati so hoteli socializem v vsem narodnem gospodarstvu. Lastninska pravica je bila preklicana. Toda izjalovilo se je vse. Lje-nin, kojega nenavadno močna osebnost je obvarovala ruske socialiste pred popolnim polomom, se je moral začeti na celi črti umikati. Izvajati je začel socializacijo, kakor jo uči krščanski socializem, in priznal je zopet lastninsko pravico. Kmet dela in proizvaja zopet na svojem posestvu. Kar se je na Mažarskem godilo, nočemo niti v polnem obsegu vknjižiti socialistom v sramoto. Židovje so še pri splošni nesigurnosti in nezadovoljnosti vrinili v socialno demokracijo, prevzeli njeno vodstvo ter na strašen način »socializirali«, to je: kradli so, ropali, požigali in morili. Bolj nego pravi delavci, so jim pomagali temni, zgubljeni elementi iz vseh strank in slojev. Nam se zdi žalitev za Ljenina in njegovo — po našem prepričanju pošteno zamišljeno — nastopanje za socializacijo, ako se ta z denarjem, ropom in umori umazana družba mažarskih Židov imenuje tudi boljševik.
Brez glave pa so postali avstrijski, češki, poljski in nemški socialisti, ko so dobili vladno krmilo v roke. Edino, kar so od socialističnega programa dosedaj uveljavili, je republikanska vladavina, tudi bolj po zaslugi razmer nego stranke. Na Avstrijskem in Nemškem so si sodrugi pač zavihali rokave tudi za socializacijo, na Češkem ter Poljskem pa še tega ne. Tam mirno in zadovoljno plavajo v socialističnih vodah naprej. Toda tudi avstrijski in nemški sodrugi niso prišli preko prvih poizkusov socializiranja. Ebert in Schei-demann govorita še samo o javni kontroli onih gospodarskih podjetij, ki nosijo privatno-monopolitičen značaj, kakor rudokopi in podjetja za proizvajanje ener-žije. Torej manj kakor se zahteva od najbolj plašnih krščanskih sociologovi Naravnost jadne pridobitve nam je prinesla proslavljena socialistična revolucija. Materialistični socializem je dosegel svoj višek, odsedaj more samo nazadovati.
V	Jugoslaviji pa so socialistični voditelji na nelep način zapustili svoje delavstvo ter postali sluge liberalnega kapitalizma. Pri nas je doživel socializem največjo polomijo, njegova zastava ostane umazana na vse večne čase.
Krščansko-socialno delavstvo se mora zavedati, da sedaj prihaja njegova doba. Njemu je izročena naloga, da izvršuje boj proti individualističnemu kapitalizmu, ki stoji v največjem nasprotja s krščansko moralo in krščansko-socialnimi načeli. Mi obsojamo socialni red, v katerem je narodno gospodarstvo razdrobljeno v nebroj posameznih podjetij, ki neovirano in nekaznovano delajo le za svoj dobiček. Tem podjetjem ni cilj, da zadovoljijo potrebe ljudstva, ampak da napolnijo žepe privatnih posameznikov. Delavec je v ten podjetjih tujec brez priznanja in spoštovanja, njegov pomen za produkcijo se ne uvažu-je, delavcu je neljub element v podjetniškem proračunu, nič drugega kot škodljivec rentabUitete. Velik del dohodkov pri teh podjetjih so roparski dohodki, katere dobivajo troti, ki sodelujejo samo s kapitalom, žulje in potenje pa prepuščajo^ delavcem, Tak materialističen, individualističen kapitalizem in krščanstvo sta si kakor ogenj in voda.
Kapitalizem s svojim odurnim, brezsrčnim obrazom je kriv nesreče človeške družbe. Ni torej glavni krivec lastninska pravica, ampak protičloveško, oderuško, nesocialno izrabljanje lastninske pravice. Kjer javna korist zahteva, naj preide privatna last proti pravični odškodnini v lastnino družbe, občine ali države. V vseh Podjetjih pa se mora upeljati socializacija v tem zmislu, da dobi delavec vežno besedo v opravi in da se udeležuje čistega dohodka, ne da bi se s tem oviraj nadalj-ni obratTo je edino zdravo socialuiranje, ker »stvarin »olidameet tetef&soK nad
delodajalcem m delojemalcem. Tako po« družbenje je tudi edino sredstvo, da se enkrat za vselej naredi konec štrajkom, lei fc na eni strani za delavca potrebni, »a drugi strani pa vendarle pretresajo celo narodno gospodarstvo.
Proč s starim, plašnim konzervatiz-mom! Novp razmere zahtevajo norih potov I Krščansko delavstvo se mora postavit; na čelo napredka, ker bo le ono kazalo napredku prava pota. Proč z neodločnostjo, omahovanjem in krivo ponižnostjo! Na plan za našo domovino, za blagor ljudstva in emancipacijo delavskega stanu!
Na plan z organizacijo, agitacijo, s poučevanjem in požrtvovalnostjo!
Zločinec.
Kdo je tp? Predsednik sedanje demo-kratsko-socialistične vlade. Nazivlja ga tako »Jugoslovanski železničar«, glasilo »Zveze jujfosl. železničarjev.«
Pod naslov. »Zločinec« prinaša ta list uvodni članek, v katerem piše med drugim sledeče:
»Ministrski predsednik Ljuba Davidovič se je izrazil najwam deputaciji državnih uradnikov, ki je zahtevala ureditev draginj-skih doklad, dit uradnik razen plače lahko zasluži tudi kaj postrani. Povdarjamo še enkrat, da se je tako izrazil naš jugoslovanski ministrski predsednik, ne kak minister kake zakotne azijske države. Prikrivanje in mo|Čai% tukaj ne pomaga nič, to novico so prinesli naši dnevniki in s Jtem je vržena v svet in mi smo dolžni wiwm sobi, da zavzamemo k temu najkrutejšemu žaljenju naše časti svoje stališče.
Do sedaj W protestirala proti temu «-reku, vsaj kolikor je nam znano nobena organizacija državnih uslužbencev. Ako so organizacije to preslišale, je žalostno znamenje našega kulturnega stanja in naše stanovske časft Mogoče pa je tudi, da si pod našo s [obodno m demo krati čno-socijaliatič-no vlado ndtifee več dihati ne upa. Dokaze namreč že imamo, da mora. kdor si upa nastopiti preži' državorazdirajočim elementom, brezpogojno iti v penzijon.
Posebno kategorijo so tvorili turški dr-žavni uslužbenci, ter s tem skrbeli da se je svet na njih račun veselil in kdor je prišel v Turčijp, tudi zgražal, Ti turški državni uslužbenci so živeli večinoma od » p o -stranskih /zaslužkov«. Pomilovale je gledal svet na to ubogo paro, služitelje razcapane m razjedene države. Vsak, ki je enkrat potoval po Turčij, je pravil v veseli družbi doma o teh »postranskih zaslužkih« turških državnih uslužbencev. Vsaka knji * ga, ki govori o Trnkih, gotovo omeni večkrat turške državne uslužbence. Nikjer m ni govorilo, ne pisalo o zmožnosti, pridnosti turških državnih uslužbencev, povsod kjer ae govori o njih, povsod se le govori
o	njihovih vpeplranskth zaslužkih«.
In glejte, pri nas v Jugoslaviji pride mbristraki predsednik in pove zastopnika** državnih uslužbencev, da si državna usfaft* benec lahko pomaga s postranskim dohodki. Ta miniafeeki predsednik je napredi**, je oseba, v katero imajo naši iatoraadjp najfoi socijoini demokrati meje posebno 9-upanje; zaupanje pa m more le ime«, rihn se ima enak* ponore. Kam na« bo pripnJjt-k» to?
Po mionteovdi nagovoriti ne prinmsiz državnemu uslužbencu pridnost in poitr.-nost boljše žjvjjenrice ugodnosti, temveč, »postranski dohodki«. Tisti, jn ima čiste veri, bo žirvel belj udobno in skrbno ,kakor ent, ki je pošten ter hoče sebi m swjn ohraniti dobro ime, To je marala, ki jo mo« re razume« samo kak ministrski predseid-nik, ai je ne razumemo m je ne bomo ne-ume« nikoli. Ako ai mož današijt*, d« ima izobrazbo kulturnega človeka, potem je po svojem mišljenju čiste navaden zločinec.*
K tej obsodbi bi »i le ugotovili, da je ravno ta organizacija in ta list še pred nedolgim napadala vsako opozicijo proti sedanji vladi. Tudi mi smo bdi deležni napet-dov. Sedaj pa šo iz Pavlov postali Sariif
Kdo se jc haprcmeusl med tem? AK Davidovič in njegova ka?rial«*ič»o-soctelir
Sirta 3
Krr.A
meeja-jo kakor trafca. Spremenilo se ?e te-daf nekai v tej narodoo-aoeial. organizaciji.
Zajkai? Jo nas ne briga. Na podlag navedenega 'članka ugotavljamo le, da ga na 'Slovenskem ni človeka, ki ki zaupal demokratsko socialistični vladi.
Regenta še ne bo domov.
LDU Belgrad, 10. januarja. »Politika« javlja: V naših uradnih krogih ae t*di, da ostane prestolonaslednik regent Aleksander v Franciji po vsej priliki do konca tega meseca* ker hoče biti v Parizu, ko se bo začela jadranska konferenca.
mmmmm
Savski most.
LDU Belgrad, 10. januarja. Od dav! vozijo preko savskega mosta zopet vlaki. Most je dovolj trden, da lahko
vzdrži velika bremen.
Polltline novice.
"-f Shod na Viču. Včeraj dopoldne se je na Viču v dvorani društvenega doma vršil ljudski shod, ki se ga je udeležilo nad 250 ljudi. Navzoči so bili tudi socialisti in liberalci, ki pa se niso Oglasili. Govorila sta poslanca Sušnik in Smodej ter urednik Kremžar. Govorniki so obširno pojasnili sedanji politični, gospodarski in socialni položaj ter razkrili delovanje sedanje kapitalistično - socialistične vlade in njenih strank. Shod je protestiral proti temu, da se občinski odbori razpuščajo, da vlada vodi državo z absolutizmom v nesrečo, da se ženskam ne da volilna pravica ter da hoče kapitalistično-so-cialistična vlada regiti valutno vprašanje v škodo ljudstva z zamenjavo krone 1: -L Shod je bil živahen in ljudstvo je glasno protestiralo proti krivicam, ki jih sedanja vlada grmadi nad ubogo ljudstvo.
4- V Trbovljah se je včeraj popoldne v Društvenem domu vršil delavski shod, na katerem je govoril tov. Ivan Gostinčar.
-f Delavska organizacija. Kadar opazujemo zadnje mesece, kako se v socialistični stranki vršijo predavanja, obdržava-jo socialne, politične, govorniške šole, potem se s čudom vprašamo, kako da se najde za slabo stvar toliko duševnih delavčev. Zakaj pa je v vrstah naše krščanske inteligence toliko mrtvila? Saj ni treba, da bi se. morali vsi naši inteligenti ukvarjati z delavsko politiko. Delavci bodo hvaležni, ako jim inteligenti predavajo o nacionalni ‘ekonomiji, sociologiji, o ustavi, o literaturi, o šolstvu, o apologetičnih predmetih, hvaležni bodo za vsakovrstne poučne tečaje. Delavci in delavke koprnijo po izobrazbi. Za slabo stvar se žrtvuje toliko miru in denarja, zakaj bi se za dobro atvar ne? Več življenja v katoliških vrstah!
‘-J-. Sovražniki krone. Socialisti in liberalci se v potu svojega obraza trudijo dokazati ljudem, da krona ni nič vredna. So-drug K orač agitira po Hrvafcskem za izmenjavo 10:1, a načelnik Jugoslovanske demokratske stranke dr. Kukovec izdaja brošure, v katerih dokazuje, da krona sploh ni njč vredna. Samo dinar je kaj vreden pri liberalcih in socialistih. Koliko pa je dinar v resnici vreden? »Slov, Narod« od 31. dec. piše v članku »K valutnemu vprašanju«, daj bremeni na Srbiji devet milijard dinarjev dolga, to ie spremenjeno po sedanjem kurzu v krone, 36 milijard kron, d očim je aa osvobojenih krajih samo 13 milijard K. Ker mti 1 milijarda ni krita z dobro valuto, z zlatom celo izredno slabo, za to je popolnoma krivo in na škodo nam, ki imamo krono, da se daje dinarju prednost. Krona jp ,dinar sta si danes precej enaka, zato se ne bomb dali oškodovati pri izmenjavi kar Za milijarde. Sedanji ministri so s svojo e v.o bodo in e v o j 1 m imetjem psebno odgovorni za to, kako re-Šujejo valutno vprašanje. Prišel bo čas, da bodo prišli tudi zanje sodniki.
-f Zakaj molči »Naprefc? V sobotni številki smo priobčili vest, ki |o je minister pristan dal razširiti po n&šem dopisnem uradu, da mu namreč socialno demokratska organizacija v petek ni še naznanila, naj odstopi To Kristanovo vest smo mi .pošteno priobčili. Toda »Naprej« tudi te ‘‘ uradne notice ni hotel prinesti v svoji sobotni številki. Kaj to pomeni? Tedaj bo vendar le reš, kar se jp govorilo in pisalo,
je'bil Kristan pozvan, naj odstopi, da ’ pa tega opČe storiti, da bo s silo zadušil r Opozicijo'ter da bo cela socialistična or-
*	ganlzačija je. »Naprejem« vred še dalja 'hlapčevala kapitalistom. Samo ljudi pri "tem ne imejte za norce s svojo »oporidj-' ško« in »radikalno« trobento. Saj vam '“nihče več'rte verjame!
”3- Enakopravnost v naši državi. Dol* ^ .go čaaa se je Arebalo bofiti za to, da dobi vojaštvo, Id se je rekrutiralo iz bivše Avstro-Ogrsk.c, s srbskim vojaštvom isto plačo, isto hrano in obleko. Zavlačevanje tq zadeve jc napravilo mnogo razburjenja v, ier.pofrfebni idpji državnega jedinstva ško-i ' dilo več kakor ria stotine - separatistov, de-! ‘'centralistov* m kakor 8« že zpvejo tl ?*jz»
dajski« elementi, ki jih liberalec in sociaHet tako sovražita. Praški dijak piše, da obstoja slična neenakost tudi v štipendijah, ki se dajejo srbskim in nesrbskim dijakom.
V	Pragi in gotovo tudi drugod dobivajo srbski dijaki mesečno 350 frankov, to je 2900 naših kron, nesrbski dijaki pa največ 313 kron. Naši dijaki občutijo to neenakost z veo težo, tembolj ker vedo, da še v Srbiji in Banatu davčni uradi ne delujejo. Možem pa, ki so sedaj na vladi in se histerično oklepajo besede centralizem, bi svetoval, da v takih zadevah, ki namrazjedajo državo, pokažejo v istim centralistično mv šljenje ter ne zapostavljajo na tak izziva^ len način nesrbskih za srbskimi dijaki, katerim je sigurno ta neenakost istotako neljuba kakor nam. Socialisti in liberalci res krasno vladajo našo mlado državo!
-f Aretiran odvetnik. V Županji na Hrvatskem so aretirali dr. Ambroža Dra-žiča, odvetnika iz Brčke, ki se je mudil tam na agitaciji za Težačko stranko. Orožniki so ga odvedli v Belgrad, ko so ga bili preje težko pretepli. Tako poroča »Ob-zor«. — »Riječ« pa pojasnuje aretacijo tako, da je bil dr. Dražič začasa avstrijske okupacije ukradel iz belgrajskega konaka in tamkajšnjih muzejev dragocene predmete, kakor rokopis sv. Save Nemanjiča, Miroslavovo evangelije i, dr. Vse to je shranil pri nekem kmetu v Drenovcih, a sedaj se je pripravljal, da predmete spravi v denar. Nekdo je stvar ovadil belgrajski policiji; uvedla se je preiskava, ki je dognala resničnost ovadbe, nakar so dr. Dra-žiča aretirali. Stvar je zanimiva, in preiskava bo dognala, je li bil advokat dr. Dražič aretiran kot agitator Težaške (kmečke) stranke ali res kot tat.
-f Križe iz šol pobrali v Pragi po nalogu županovega namestnika Kellnerja. Križe so pobrali z zaprtim vozom. Praga ima skrajno slabo prehrano, pomanjkanje stanovanj je tako veliko kot drugod, vojne razmere se poznajo na vsakem koraku — a nič se praškim mestnim oblastnikom ne zdi tako nujno, kakor da odpravijo križe iz šol.
Dnevne novice.
— Pristojbine v čekovnem prometu. Ministrstvo za pošto in brzojav je povišalo z odlokom št. 21.329 z dne 28. dec. 1919 pristojbine v čekovnem prometu pri kr. pošt. ček. uradu in pri poštni hranilnici v Sarajevu, začenši s 1. t. m., in sicer: 1. Manipulacijsko pristojbino na 10 vin. od vsakega uradnega opravila (vknjižba), ki se vrši na računu (od vloge, nakaza, pripisa, obremenitve). 2. Provizijo od vsake obremenitve na 2-5 per mille do zneska 5000 K (40 vin. od 1000 K) in 1-5 per mille od zneska, ki presega vsoto 5000 K (20 vin. od 1000 K). S skupnim čekom se smejo posamezni zneski — kakor do sedaj — nakazovati do 20.000 K. Obremenitve v klirinškem prometu in zneski, katere pošilja ček. urad s poštnimi nakaznicami so, kakor dosedaj, prosti provizije.
— Kje Je usnje? Uradni ljubljanski dopisni urad poroča z merodajne strani: Uradno se je izrekla zapora kož, usnja in čevljev, ne pa zaplemba. Zapora je imela namen, ugotoviti vse zaloge tega blaga in jih popisati. Ker so državni organi sumili, da se blago neupravičeno prodaja, kopiči ali pa zanj zahtevajo previsoke cene, ga je dala vlada pod strogo zaporo in odredila eventualno tudi prepeljavo blaga v skladišča, določena za to. dokler se po političnih oblastih he ugotovi, ali je ta sum upravičen ali ne. Kakor hitro ugo-tove politične oblasti prve, oziroma druge stopnje, da je sum upravičen, izrečejo obsodbo z zapadom blaga v korist države, v nasprotnem primeru pa bo blago zopet prosto, da ga sme lastnik prodati po uradno določenih cenah. Govoriti o velikanskih množinah zaplenjenega blaga in zahtevati njega razdelitev, je vsekakor neumestno in pretirano. Kar se tiče rekvizicij. se omenja, da se zlasti večjim organizacijam nakazujejo primerne količine usnja pri usnjarjih, ki imajo blago na razpolago, pa ga nočejo prodati po uradno določenih cenah. Občinstvo se opozarja, da vselej, kadar bi trgovci in usnjarji,Ski prodajajo svoje izdelke na drobno, odklanjali prodajo usnja, ako-tudi ga imajo v zalogi, naznani to politični oblasti (mestnim magistratom, okrajnim glavarstvom) takisto, pa tudi vsako tihotapsko izvažanje sirovih kož iz, Slovenije. — Z razdeljevanjem usnja in usnjenih izdelkov je poverjena Obu-valnlca deželne vlade za Slovenijo na TurjaSkem trgu St 3/II v Ljubljani.
— Cerkveni rop v Radgoni. Ponoči H, na 5. t; m. je bilo vlomljeno v podružnici v Radgoni. Zložinec je ukradel iz zaklenjenega tabernakelj«a. pozlačeno mon-ttt anco s sveto hostijo. V odprti monštran-cj, toir j® Sv- hostija shra V'-ni, je podel a Boga^ Očeta. Sploh se sedaj v Sloveniji izvrši zelo veliko cerkvenih ropov in se pečajo s tem žalostnim zločinom propalice
*— Tatvina na zidanem mosta, župniku Ivanu Gnjezda v V:|»kl Dolini je bila
uk* c d ena v vagonu od L na S t. in, listnica, v kateri je bilo 3000 K denarja. Bankovci so kolkovani in žigosani od posojilnice in hranilnice v Veuki Dolini in od hrvatske štedionice.
— Sol za Jugoslavijo ostala na Mazurskem. Iz Belgrada poročajo: Mažari so na provozu skozi njih ozemlje zadržali 6 ladij-vlačilk bele kuhinjske soli, ki je bila nabavljena za našo državo v Nemčiji.
— Pozabljen denar. V sredo, dne 7. t. m. med 4, in 5. uro popoldne je prišla v lekarno pri zlatem Jelenu v Ljubljani potovka Marija Sem iz Ljubnega v Sav. dolini. Ko je dobila naročena zdravila, je plačala in odšla. Kake tri korake od vrat pri vhodu pa se spomni, da je na prodajalni mizi pozabila denarnico, v kateri je imela en bankovec za 20 amerikanskih dolarjev, ki ga ji je dala M. Koprišov, da ga ji v banki zamenja, nadalje 1 stokronski, en 50kronski, en 20kronski in en 10-kronski bankovec in nekaj drobiža. Ko pa pride nazaj, ni bilo denarnice nikjer več. Če Je kdo pomotoma vzel, se lepo prosi, da ženski, ki si z veliko težavo služi za življenje, vrne denar. Prosi se, da odda v lekarni pri zlatem Jelenu ali pa v uredništvu »Večernega lista«.
ljubljanska novice.
lj Orlovski večer se vrši jutri v torek, 13 januarja ob pol 8. uri zvečer v Ljudskem domu. Prireditve se udeleže zastopniki Kmetskih zvez, ki se nahajajo v Liubljani na politično-gespodarskem tečaju. Spored obsega govor, deklamacije in telovadne nastope Orlov, Orlic, gojenk in naraščaja. Vstopnina sedeži po 2 K, sto-i.šca po 1 K. Vabimo somišljenike in so-mitijenice k udeležbi. Prireditev naj bode manifestacija združene krščanske delavske in kmečke mladine.
lj Društveno življenje v Ljubljani je lilo leta 1919. zelo živahno. Policij« je bilo naznanjenih 246 društvenih shod:	Novih
društev je bilo ustanovljenih v Ljubljani 136.
lj Delovanje ljubljanske državne policije. Vloženih je bilo 100.000 rednih vlog, drugih dokumentov, kakor popotnih listov, zglasilnic, legitimacij itd. je bilo rešenih do 400.000. Uradnikov, detektivov in stražnikov je 230, kateri izvršujejo res vestno in požrtvovalno svojo službo. Uradne ure so od 8 do 2, toda na to se večinoma uradništvo ne ozira in dela veliko uradnikov redno od 8 do 2, od 3 do 7 popoldne in od 8 do 11 zvečer, ker bi sicer delo zaostajalo. Ravnatelj sam, dr. Guštin, je glede na delo zgled vestnega, Ijudomi-lega, toda energičnega šefa, katerega rahel opomin več zaleže, kakor drugod naj-strožje disciplinarne odredbe. Ker je veliko uradnikov prideljeno drugim uradom, morajo ostali uradniki, na škodo svojega zdravja in živcev, preveč delati. Za po-množitev javne varnosti se je ustanovila kolodvorska policijska ekspozitura, katero vodi z najboljšim vspehom revirni nadzornik Ljubič v prostorih nekdanje predilnice, kateri so zelo primitivni in so razsvetljeni s petrolejkami, kakor da ni v Ljubljani elektrarne ali plinarne. Tudi prostori, v katerih uraduje policijsko ravnateljstvo, niso taki, kakor to zahteva interes hitrega poslovanja, ker so n. pr. policijski zapori v justični palači. 2e zdaj je nujno in pereče vprašanje, da dobi poli-cijsko ravnateljstvo novo poslopje, nitro zasledovanje zločincev pa zahteva, da dobi policijsko ravnateljstvo na razpolago vsaj ava avtomobila,
lj Hišni gospodarji !n upravitelji se opozarjajo na današnjo aprovizačno notico radi revizije hišnih pol.
lj Ponovitev »Babilona«. Danes zvečer ob pol 8. uri se ponovi na Ljudskem odru burka »Babilon«, ki so jo igrali že sinoči z velikim uspehom. Opozarjamo na to predstavo, ki nudi obilo smeha in zabave. Predprodaja vstopnic kot navadno.
lj Zveza invalidnih častnikov in častniških aspirantov ima v četrtek, dne 15. t m. ob 8. uri zvečer sestanek v restavraciji »Pri Mraku« na Rimski cesti. Zelo važno! — Odbor.
lj Pevska vaja »Ljubljane« danes izjemoma v II, adistropju v Ljudskem domu: ob 19. uri za mešani, ob 20. uri za moški zbor.
h Dramatična Šola Ljudskega odra se bo vršila jutri, v torek, ob 8. uri zvečer v navadnih prostorih.
Ij Tihotapci in verlžniki beže, » Borzi -Janci«, ki se pečajo s tobakom v verižniške in tihotapske namene, so si ustanovili svoje nepostavne borze v nekaterih gostilnah in kavarnah šentjakobskega okraja. Ker te »borze« niso postavno ustanovljene, jih oblastvenai organi včasih obiščejo. Tudi v soboto zvečer so detektivi ljubljanskega policijskega ravnateljstva posetili nekaj ne-postavnih »opalt«. Ko so prišli notri, so pregledavali nahrbtnike, v katerih so našli cele »bale« raznovrstnega tobaka. Ko so detektivi vpraševali, kdo da je lastnik na-«
hrbtnikov, se ni nihče oglasil, dasi vsak svojo lastnino. Tobalt se Je zapleni*-Čudno je, da se nekateri ljubljanski trati-kanti, veliko jih ni več, še vedno spuščal* v nedovoljene kupčije z verižniki in s tihotapci, dam vedio, da oblastveni organi stopajo zelo trdo na prste posebno verižnih00 in tihotapcem s tobakom in da lahko i*®* be trafiko, če se pečajo z nedovoljeno kup čijo.
lj Pobegli kaznjenci. V noči od & na 9. so na ljubljanskem gradu predrli zid in pobegnili sledeči jetniki; Ger&l Franc iz Lasnika pri Celju, KlaSan Iva® iz Rudnika pri Ljubljani, Spolar Alojzij iz Rupertovega vrha pri Krškem Lesar Franc iz Kol pri Ribnici, Bele«' Oton iz Gradca, Rustja Karol i« Pri*®** in Franc Košir iz Štorja pri Celju. ® Laverci so še kradli.	•;
lj Tatvina pri Jakšu. V zadnjih dv®J mescih je bilo pri Jakšu ukradenih * zračnih cevi. Kradel jc 14letni Jaksov *•* Jenec, katerega so že detektivi poHcij***’ ga ravnateljstva aretirali. Prodajal je uto«' dene zračne gumijeve cevi deloma sam, loma pa njegovi tovariši mladi fantje, P® jih je bilo. Prodajali so jih za nizke cen* P* 50 kron, dasi stanejo take cevi 120 K. M? ci ukradenih cevi so policiji vsi znani j* bodo morali, kar so kupili od mladih ts*» čev vrniti lastniku. Detektivi poiidjsto# ravnateljstva so v soboto v nekaj urah *? sledili mlade tatiče jn tiste, ki so ukrade® cevi od njih kupili.
AprovizacUa.
a Stranke, ki že imajo izkaznice ** cenejša živila, sc vabijo, da jih zanesljiv® takoj predlože aprovizaciji, kjer •« v č 1 a n j e n e, da se prepečatijo s Štatf-piljo, ker sicer ne morejo dobiti ceoej0f živil. Stranke, ki niso nikjer včlanj«®** morajo predložiti svoje izkaznice na nslf gistratu, Galetova hiša, pritličje, levo.
a Pšenični zdrob za otroke do tretje* ga leta se bo prodajal za mesec januar 1®J tos v mestni prodajalni v Gosposki uh®1 od torka 13. t. m. naprej, in . sicer dobi*
1	do 400 dne 13. t. m., od 401 do 880 M 14. t. m„ od 801 do 1200 dne 166. t. m., m 1201 do 1600 dne 16. t. m., od 1601 ■* 2000 dne 17. t. m., od 2001 do 2400 19. t. m., od 2401 do konca dne 20. t- O Kilogram zdroba stane 6 kron.
a Prodaja premoga za peči. Na v*M drugi odrezek belih premogovnih izkaz®« za peči se dobi po 200 kg premoga, stane 45 K. Vsaka stranka dobi labk® premog pri tistem spodaj naveden«® prodajalcu premoga, ki si ga sama izber* Kdor želi dobiti premog iz aprovizaču«4* skladišča na Poljanski cesti 15, ga m®** plačati preje na magistratu, Galetova ša, II. nadstropje. Premog prodajajo: *' Aprovizacija na Poljanski cesti. 2. Tr«* Cesta na državno železnico. 3. Tavfc* Dunajska česta (Bežigrad). 4. Uher, Sto®4 škova ulica. 5. Strupi, Radeckega ce«t*<
6. 'Požlep, Komenskega cesta. 7. UiljP' Na Vrtači. — Premog dobe stranka sledečem redu na izkaznice: štev. 1 ®|J 14. januarja, št 2 dne 15. januarja, St-dne 16. januarja, št. 4 dne 17. januafl* št. 5 dne 19. januarja, št. 6 dne 20. ja®** arja, št. 7 dne 21, januarja, št. 8 dne 22. !** nuarja, št. 9 dne 23. januarja, št. 10 m® 24. januarja, št. 11 do 16 dne 26. janu**ffej 1920.
a Zaupniki političnih strank, ki J?
bili določeni za pregledovanje vprašaj®® pol za cenejšo prehrano, se vabijo, da J>*T dejo zanesljivo v sredo, dne 14. L m-* c 6. uri v mestno posvetovalnico radi P**4 gleda dodatno vloženih vprašalnih pol ® pritožb.	.
a Posestnikom in upraviteljem ^ Kakor je razvidno iz predloženih vpf*j šalnih pol za cenejšo prehrano, so poopv hišnega gospodarja oziroma upravitelja polah ene in iste hiše tako različni, d*®* mogoče ugotoviti, kateri je pravi podp* hišnega gospodarja oziroma upravitelj* Domneva se torej, da je precej 6trank P*" naredilo podpis hišnega gospodarja ozh’®” ma upravitelja le iz tega razloga, ker id* navedbe v polah pravilne. Ker- pa ne &&' da bi se v cenejšo prehrano neopraviče* vtihotapile stranke, ki ne spadajo v akcijo, bo izdal mestni magistrat v to®1' kem razglas, da se zglase v gotovem r°r vsi hišni gospodarji na magistratu, da Pr,e. gledajo te pole in potrdijo, ali so p od?’5 na polah pristni ali ne. Pole strank, k» spadajo v ubožno akcijo, pa so se v Cj vtihotapile vsled napačnih navedb v p*"" ali vsled ponarejenega podpisa bišn*t j gospodarja, se bodo odstopile kazen^ oblasti. Istočasno se bodo izdale tudi za popis vseh oseb, ki stanujejo v h«ži, ** ^ bodo dobile stranke, ki ne pripad®^ ubožni akciji, posebne izkaznice za n.8,	^
živil po tržnih cenah. Stranke, katerih,®c to tiče, naj pravočasno vrnejo izkaznl* za cenejšo prehrano, ker bodo sicer opravka s kazensko oblastjo. Te kaze*1^' razsodbe se bodo tudi objavljale v
——  —■i	i,  .. £ny.... "
Odgovorni urednik Joie Kutar.
Tiska »Jugoslovanska tiskarna« v l iobli*0’-
*	»dajat« lj iKHuerdj »Vat«Bfga liti«*.