
leto xliv, št. 31 Ptuj, 8. avgusta 1991	cena 15 dinarjev
ttB^
UVODNIK
Avgustovsko
praznovanje
Koncem junija smo morali zaradi vojne prekiniti praznovanja
slovenske samostojnosti in vse to bomo opravili sedaj ob občinskem
prazniku. Žalostni dogodki so povezani z 8. avgustom druge sveto-
vne vojne in žalostni dogodki nas spominjajo na junijske osamosvo-
jitvene čase, v obeh pa gre za očuvanje svojih korenin, za svoj dom,
za domovino.
Še ne dolgo tega, je bil pojem domovina nesporno povezan s
pojmom Jugoslavija, danes pa se s tem pojmom enačijo neprijetna
čustva kot sta žalost in strah. Za Slovenijo Jugoslavije pravzaprav
že nekaj časa ni več, do tega spoznanja pa nedvomno prihajajo tudi
drugi v tej »bubi na Balkanu« in končno najverjetneje tudi širni
svet, kije še pred dobrim mesecem vztrajal na neodcepljivosti posa-
meznih republik, danes pa vendarle spoznal, kako težko oziroma
skoraj nemogoče se je na Balkanu dogovarjati in dogovoriti.
Z gnevom spremljamo dogajanja v naši soseščini, preštevamo
mrtve in ranjene in ocenjujemo gospodarsko škodo, obenem pa smo
veseli, da je pri nas vsaj mir, za katerega pa nismo prepričani, da je
resničen in dokončen.
Kakorkoli, nekaj novih pridobitev bomo odprli ob letošnjem
občinskem prazniku. Nedvomno je največja pridobitev nova ptujska
porodnišnica, ki so jo s samoprispevkom zgradili občani občine
Ptuj, da se materam in novim prebivalcem sveta omogoči dostojno
zaživetje. O, da bi še življenje bilo dostojno človeka, ki s svojim in-
telektom kroti tudi naravo, ne kroti, ali noče krotiti pa svoje niče-
rhrnosti, sle po nadvladi in ubijanju.
Spoštovani bralci, čestitam vam k občinskem prazniku, vsem
novim kričačem, brezzobnikom in brezlasnikom pa mirno otroštvo
in takšne vzgojitelje, ki jih bodo vzgajali za mir in napredek.
Franc Lačen
r
w I
«i
!«
Obisk Društva za gospodarsko in humanitarno
pomoč iz avstrijske dežele Štajerske
ORMOŽ
Po končani vojni so Ormožani in okoličani
ob veliki materialni pomoči deležni tudi obiska
številnih visokih osebnosti. Po ameriški kon-
zul ki iz Zagrega, ki je ormoško občino obiska-
la konec prejšnjega tedna, so v ponedeljek pri-
šli na obisk' v ormoško občino predstavniki
Društva za gospodarsko in humanitarno po-
moč iz avstrijske dežele Štajerske z dokaj mo-
čno novinarsko ekipo sredstev javnega obveš-
čanja iz avstrijske Štajerske. Predsednik dru-
štva je Silvo Ambrož, po rodu iz Ptuja, ki pa
•živi in dela v sosednji Avstriji.
Avstrijskim novinarjem so predstavniki iz-
vršnega sveta in skupščine občine Ormož po-
vedali vse o nastali vojni škodi in njeni sana-
ciji. Pogovor je tekel tudi o dogodkih, ki so
se v ormoški občini odvijali konec junija in v
začetku julija. Ker so bili prisotni tudi tisti
posamezniki, ki so utrpeli največjo škodo, so
se predstavniki avstrijskih sredstev javnega
obveščanja z njimi podrobneje pogovorili.
Zanimalo pa jih je tudi gospodarstvo občine,
zaposlenost oziroma brezposelnost občanov.
Predsednik izvršnega sveta Vili Trofenik jim
je spregovoril o nevarnosti, da ormoško pod-
jetje Optyl-zaradi nestabilnih političnih raz-
mer pri nas izgubi naložbo za 600 novih de-
lovnih mest, ki bi jo Optylov koncem iz Za-
hodnega Berlina preselil v Ormož. Govoj je
bil tudi o težavah poslovnih stikov ormoške-
ga gospodarstva z jugom.
Ker so avstrijski novinarji hoteli videti ka-
ko izgleda ormoški most, smo slovenski novi-
narji izrabili priložnost in se pogovorili s Sil-
vom Ambrožem. Vprašali smo ga, kakšen je
namen njihovega združenja in obiska v Slo-
veniji. Pred obiskom v Ormožu je delegacija
obiskala Gornjo Radgono, popoldan pa so
imeli še pogovore s slovensko vlado.
Silvo Ambrož: »Namen našega združenja
je, tudi, predvsem avstrijski javnosti preko
avstrijskih medijev, televizije, radija in časo-
pisov posredovati dejansko gospodarsko ško-
do in zagotoviti pomoč najbolj prizadetim
družinam in seveda slovenskemu gospodar-
stvu.«
Bili ste v Gornji Radgoni, sedaj pa so vas tu-
di v Ormožu seznanili z vsem, kar se je tukaj
dogajalo v minuli vojni, predvsem pa s škodo,
ki je nastala v Ormožu.
Silvo Ambrož: Škoda, s katero smo bili se-
znanjeni preko avstrijskih medijev, je veliko
večja. Pomoč Sloveniji bomo z naše strani or-
ganizirali na več načinov. Ena izmed njih je
predstavitev te škode širši avstrijski javnosti,
pomoč bomo zbirali od avstrijskih državlja-
nov, podjetij in poslovnih partnerjev. Organi-
zirati nameravamo tudi razne dobrodelne
koncerte, tretja varianta pa je povezava slo-
venskega gospodarstva z avstrijskim v obliki
raznih poslovnih sodelovanj, mogoče koope-
racij in še kakšnih drugih oblik.
Kakšen je vaš vtis o že obnovljenih zgradbah
in ostalem. Ste zadovoljni s tem?
Silvo Ambrož: Vidi se, da ljudje sami sebi
veliko pomagajo in s tem smo več kot zado-
voljni.
Zapisali smo že, da so skupaj s predstavni-
ki Društva za pomoč Sloveniji, v katerega so
včlanjeni poleg slovenskih rojakov tudi Avstrij-
ci in celo člani avstrijske vlade, prišli tudi šte-
vilni novinarji. Silvo Ambrož je povedal, da
je njihov namen pisati o nas in svetu, pred-
vsem pa avstrijsko javnost o tem seznanjati.
Z delom društva je Silvo Ambrož zelo zado-
voljen.
Iz Ormoža jih je v ponedeljek pot peljala v
Ljubljano, kjer so imeli popoldan še sestanek
s slovensko vlado.
Tekst in foto Vida Topolovec
Silvo Ambrož, po rodu Ptujčan ustanovitelj
Društva za pomoč Sloveniji.
Skupiaa avstrijskih novinarjev na obisku v ormoški občini
Ožbaltov sejem znova
razočaral
Na ptujskih ulicah je bilo v ponedeljek po daljšem času zopet ži-
vahno. Na tradicionalnem Ožbaltovem sejmu se je zbralo kar precej
ljudi, čeprav veliko manj, kot smo bili tega vajeni v preteklih letih. O
ponudbi na samem sejmu bi lahko mirno zapisali, daje bilo ob števil-
nem oz. kar prevladujočem kiču, oblačilih in stari še uporabni krami
zelo malo tistih pravih, izvirnih izdelkov domače obrti. Žal, iz leta v
leto znova ugotavljamo, da se kič vse bolj širi in izpodriva domače iz-
delke. Tudi kupci so se z leti spremenili, saj resne kupce vse bolj za-
menjujejo zgolj radovedni opazovalci. Vzroke, zakaj tako, je potrebno
iskati v sami kvaliteti izdelkov, po vsej verjetnosti pa veliko pripomo-
re tudi sedanji krizni čas v katerem živimo.	kk
V soboto Zlati
glas Ormoža
Hotel Ormož pripravlja v soboto, 10. avgusta zvečer, s pričetkom
ob 20. uri zabavno-glasbeno prireditev ZLATI GLAS ORMOŽA, ki
bo na parkirišču pred ormoškim hotelom. Avdicijo vseh, ki želijo na-
stopiti, so že opravili, kljub vsemu pa vabijo vse, ki radi pojejo in na-
stopajo, da se prijavijo pred prireditvijo.
Ob spremljavi ansambla Caravan iz Varaždina bodo pevci ama-
terji tekmovali za zlato LIRO, ki jo zmagovalcu podeljuje LIRA iz
Čakovca.	VT
2— DOMA IN PO SVETU
8. avgust 1991 - TEDNIK
Pogorišča dobivajo novo podobo
KOG
Pred dobrim mesecem je na Kogu divjala prava vojna. Umikajoča J A je na svoji poti preko Gomile, Ko-
ga, Jastrebea, Vitana in Vodraneev brezumno streljala na civilne cilje. Štiri hiše, dve pod Gomilo in dve v Ja-
strebcih, so ob tem divjanju tudi zagorele. Pri Haložanovih pod Gomilo je bilo uničeno ostrešje gospodarskega
poslopja, pri Praprotnikovih in Rubinovih v Jastrebcib pa je gospodarsko poslopje zgorelo.
Pomoč je pritekala od vseh
strani. Pri Haložanovih so že pre-
krili ostrešje gospodarskega po-
slopja, živahno pa je tudi pri Pra-
protnikovih in Rubinovih, kjer
gradbeniki hitijo opravljati zidar-
ska dela.
Anton Bolkovič predsednik
sveta kogovske krajevne skupno-
sti je neke vrste koordinator pri
delih in delitvi pomoči, ki še ved-
no prihaja od vsepovsod. Vpra-
šali smo ga, od kod je vsa ta po-
moč.
»To so deloma solidarnostna
sredstva vseh krajanov in tudi
podjetij iz širšega območja, iz
Maribora, Ptuja, opekarne Kri-
ževci pri Ljutomeru, kjer so pri-
spevali opeko za Rubonovo hišo,
sedanji objekt pri Praprotniko-
vih pa je darilo Skupščine občine
Ptuj, ki ga gradi ptujsko gradbe-
no podjetje, opeko za njihovo hi-
šo pa je daroval Mercator — No-
tranja trgovina iz Ljubljane.«
Na Kor je bilo pripeljano pre-
cej lesa, nekaj pa ga s Koroške še
nameravajo pripeljati. »Les smo
dobili iz Radelj ob Dravi, zbrali
so ga predstavniki SKZ — LS v
tem kraju, ostale trame, ki so še
manjkali, pa je prispevalo Gozd-
no gospodarstvo Ormož. Lesa je
dovolj za Rubinovo hišo, prav
tako opeke, Praprotnikovo pa
bodo pokrili Ptujčani sami. Ne-
kaj opeke in lesa hranimo še za
Šulekovo hišo. Haložanovim
smo gospodarsko poslopje že
pokrili, kljub temu, da bomo pri
njih morali dodati še nekaj lesa
za vezje, ker so bili tramovi na
tem gospodarskem poslopju del-
no uničeni.«
Zidanje obeh stavb gre "Zidar-
jem resnično hitro od rok, zato
smo Antona Bolkoviča vprašali,
kdaj bodo po predvidevanjih zi-
darska dela v sklepni fazi. »Iz-
gleda da so zidarji resnično prid-
ni, zato računamo, da bodo grad-
bena dela sklenili še ta mesec. Je-
senske pridelke bodo oboji lah-
ko pospravili že v nove prostore.
Težko pa je, ker so pri Rubino-
vih zgorele svinje. Eno smo že
dobili, druge pa bomo v prihod-
njih dneh poskušali dobiti bodisi
na farmi v Nemšaku ali na Cve-
nu pri Ljutomeru. Tako bi tem
ljudem tudi na tem področju
olajšali izgubo.«
Anton Bolkovič je še posebej
pohvalil solidarnostno pomoč, ki
je prišla zelo hitro in še vedno
prihaja. »Na Kog so prišli Zeleni
Maribora, pa železničarji, sred-
stva za pogorelce je prispevala
SDP, javljajo se še vedno številni
ljudje, ki želijo Kogovčanom po-
magati, vendar gredo ta sredstva
na skupni žiro račun pri skupšči-
ni občine Ormož. Nekaj denarja
so prinesli tudi člani SKZ — LS
iz Maribora, ki ga bomo nepo-
sredno podelili štirim najbolj pri-
zadetim družinam na Kogu. Pri-
zadeti pa že imajo povabila, da
lahko pridejo na občino podpi-
sati pogodbe za republiška soli-
darnostna sredstva, da bodo lah-
ko gradili dalje in si kupili tisto,
kar jim je vzela vojna.«
Praprotnikovi niso mogli pre-
hvaliti pridnih gradbenih delav-
cev, ki vsaki dan pridejo zgodaj
zjutraj in pozno popoldan odide-
jo. Gospodinja Verona ni skriva-
la solz ganjenosti, ker takšne po-
moči pač ni pričakovala. Enako
misli tudi njena sestra Jožefa, ki
je gospodinja pri Rubinovih. Tu-
di ona je bila minuli četrtek veli-
ko boljše volje, kot ob prvem
obisku, takoj po odhodu jugoslo-
vanske vojske.
Vsem prizadetim na Kogu želi-
jo pomagati tudi krajani ostalih
ormoških krajevnih skupnosti.
Na Kog vozijo seno, slamo, žito
in seveda tudi denar.
Tekst in foto Vida Topolovec
Pri Haložanovih pod Gomilo se že sveti nova streha.
Pri Rubinovih so z gradnjo že daleč . . .
Anton Bolkovič — predsednik
sveta KS Kog dobro koordinira
svoje delo.
. . . prav tako pri Praprotnikovih.
ZALIV: Dogajanja v tem delu
sveta so že nekaj časa v senci ju-
goslovanskih. Vendar grožnja
ZDA, da bodo napadle Irak po-
novno napoveduje, da razmere v
tem delu sveta še vedno niso ure-
jene. ZDA pritiskajo na Irak, naj
v skladu z resolucijami OZN
uniči orožje za množično uniče-
vanje. George Bush je ob oble-
tnici iraške okupacije na Kuvajt
na tiskovni konferenci dejal, da
naloga ZDA še ni končana in da
ne izključuje zračnih napadov na
objekte, kjer izdelujejo in hrani-
jo orožje. Senat je Georga Busha
povsem podprl.
• • •
BLIŽNJI VZHOD: Američa-
ni so, kot kaže, uspeli s svojo po-
budo o bližnjevzhodni mirovni
konferenci. Po številnih diplo-
matskih potezah so sedaj dose-
gli, da so se Izraelci, Palestinci in
Arabci pričeli pogovarjati o dile-
mah, ki se jim že desetletja izogi-
bajo. Mirovna konferenca naj bi
bila oktobra. Najtrši oreh bodo
najbrž Izraelci, ki so enkrat za
ureditev vprašanj, drugič pa spet
proti. Posebej se je glede miro-
vne konference razcepilo tudi iz-
raelsko javno mnenje.
•	9 e
NEMČIJA: Že skoraj deset let
v Nemčiji ne pomnijo tako veli-
ke inflacije kot v zadnjih mese-
cih. Poslabšuje se tudi socialni
položaj družin. Mesečni doho-
dek na gospodinjstvo je v zahod-
nem delu v povprečju 4 380, v
vzhodnem pa 2297 mark. Ugled-
ni inštitut za gospodarske razi-
skave Ifo je izračunal, da se bo iz
žepov potrošnikov na račun več-
jih socialnih prispevkov prelilo
kar 40 milijonov mark. Poznaval-
ci nemških sindikatov napovedu-
jejo, da se obeta vroča jesen, saj
bodo na naraščanje cen odgovo-
rili z množičnimi zahtevami za
povečanje mezd.
« e •
LITVA: V nedeljo seje več kot
100 tisoč ljudi zbralo na pogrebu
sedmih litovskih carinikov in po-
licistov, ki so jih »neznanci« ubi-
li na meji z Belorusijo. Pogreb se
je spremenil v politični dogodek,
na katerem je litovski voditelj
Vytautas Landsbergis obdolžil
zvezne oblasti in Mihaila Gorba-
čova, da sumljivo molčijo o ža-
lostnem dogodku.
•	• •
SZ: Da so razmere v tej državi
še vedno daleč od političnega
pluralizma govori vest, da so vo-
ditelji sovjetske komunistične
partije zavrnili ustanovitev De-
mokratske partije komunistov za
Rusijo. Jasno je, da se radikalni
del komunistov želi organizirati
nasproti okostenelemu partijske-
mu aparatu. Ta pa se boji frakcij
v svojih vrstah. Komentatorji
ocenjujejo, da je ozkost vodstva
Kp SZ popolnoma nepotrebna,
še posebej v razviti Rusiji, kjer
KP rezultati volitev vse bolj poti-
skajo na obrobje političnega ži-
vljenja.
• • •
CAPETONVN: Nekaj dni je
trajalo, da so reševalci v močnem
vetru in na razburkanem morju
lahko rešili življenja potnikov tu-
ristične ladje Okeanos. Od 600
potnikov jih je na potapljajoči
ladji ostalo okoli 150. Kljub reše-
valni akciji se niso mogli izogniti
smrtnim žrtvam.
• • •
LONDON: V tamkajšnjem tisku
se vse bolj odvija klobčič skriv-
nosti o britanskem izvozu urana
v Irak. Novinarji so izbrskali po-
datke o več kot osmih tonah ura-
na, ki naj bi jih zadnji dve leti iz-
vozili v Irak. Uran je primeren za
izdelovanje jedrskega orožja.
Nek strokovnjak pa je napove-
dal, da lahko Irak v dveh letih iz-
dela jedrsko bombo. Zadnje pi-
sanje britanskih časopisov seve-
da zbuja sum v nedavno izjavo
britanske vlade, češ da je v Irak
izvozila zelo male količine ura-
na.
d.l-
PREDSTAVITEV ZASNOV REGULACIJSKEGA NAČRTA MESTA PTUJA IN NOVEGA MOSTU
Prizadevanja za nova načela oblikovanja
V organizaciji občinskega Sekretariata za urejanje prostora in var-
stvo okolja je bila 1. avgusta prva strokovna razprava o zasnovah regu-
lacijskega načrta mesta Ptuja in novega ptujskega mostu. Gre za arhi-
tektov pogled na razvoj mesta, ki se je doslej stihijsko razvijalo in zato
potrebuje strokovno pomoč.
Dokumenti, ki so jih predsta-
vili Gregor Kraševec, Mestni ar-
hitekt in avtor regulacijskega na-
črta, Igor Recer iz Zavoda za Ur-
banizem Maribor (prostorsko
ureditvene pogoje za mesto),
Viktor Markelj iz inženiring bi-
roja Ponting Maribor (študijo
novega mostu prek reke Drave v
Ptuju), Boris Volk in Boris Briški
iz družbe z omejeno odgovor-
nostjo Arhos iz Ljubljane (Pro-
jekti Ptujskih toplic), so izredne-
ga pomena za nadaljnji razvoj
mesta in ptujske občine ne glede
na bodočo organiziranost lokal-
ne samouprave.
Prva razprava o zasnovah re-
gulacijskega načrta mesta Ptuja
in novega ptujskega mostu je po-
kazala, da je nujno usklajevanje
vseh, od arheologov do obrtni-
kov, saj bo le-tako mogoče prese-
či dosedanje napake v urbanisti-
čnem razvoju. Regulacijski načrt
naj bi bil pripravljen tako, da bo
lahko popravil dosedanje napa-
ke, sicer mesto svoje izgubljene
podobe ne bo moglo kakovostno
izboljšati. Skupščina občine Ptuj
bo zato organizirala javno raz-
pravo, v kateri bodo lahko sode-
lovali vsi občani.
Kaj je regulacijski načrt? Re-
gulacijski načrt je drugo ime za
urbanistični načrt. Ta v obliki re-
gulacijskega načrta uveljavlja
nova načela oblikovanja mesta
za več desetletij naprej. Čeprav
je to zelo ohlapno in zelo okvir-
no, je vendarle dovolj obvezujo-
če, da lahko bodoči investitorji
in uporabniki prostora računajo
s takšnimi elementi gradnje in
planiranja, da bo mogoča kako-
vostna rešitev, ki ne bo motila
podobe Ptuja.
Gregor Kraševec, avtor regula-
cijskega načrta, je povedal da so
se pri snovanju le-tega srečevali
s številnimi dilemami. Skušali so
jih reševati s timskim delom in
interdisciplinarnim pristopom.
Za vsako ceno so hoteli ohraniti
kakovost starega mestnega jedra
in silhueto mesta ter druge kako-
vosti, tudi arheološke. Kljub ve-
likemu številu planskih doku-
mentov, ki jih Ptuj že ima, naj bi
planiranje v urbanizmu postavili
na nove temelje. Cilj naj bi bil:
doseči lepše in kakovostnejše
okolje.
Največ pomislekov glede regu-
lacijskega načrta, so na prvi raz-
pravi imeli arheologi. Gregor
Kraševec: »Prav gotovo gre za
upravičene pomisleke, saj je Ptuj
arheološko najdišče I. kvalitete.
Zaradi pomanjaknja časa nam ni
uspelo razložiti pristopa o arheo-
loški obravnavi terena. Septem-
bra, ko bo javna razprava o regu-
lacijskem načrtu in prostorsko
ureditvenih načrtih mesta, pa bo
dovolj časa za pojasnitev vseh
dilem.«
Kako se v regulacijski načrt
vklaplja novi most?
»Novi most je bodočnost Ptu-
ja, kajti sedanji več ne prenese
tako velikega prometa, ki se nanj
zliva. Na ptujski most gravitira
okrog 90.000 prebivalcev, kar je
približno dvakrat več kot na vsa-
kega od štirih mostov v Maribo-
ru.
Če se v Ptuju želimo ogniti
prometnemu infarktu, nujno po-
trebujemo novi most. O tem, kje
naj bi stal, je bilo več dilem. Na
koncu smo izbrali lokacijo v bli-
žini sedanje vojašnice, ki je teh-
nično in prometno najugodnejša.
Gre za tako imenovano severno
varianto s čim manj posegi v
okolje, čeprav bo nekaj objektov
na obeh straneh Drave kljub te-
mu potrebno porušiti. Nastal bo
nov prometni ring, s pomočjo ka-
terega bomo ptujske prometne
težave uredili tako, da ne bo več
zastojev na železnici in na mo-
stovih.«
Je študija o novem mostu se-
stavni del regulacijskega načrta?
»Zakon zahteva, da morajo bi-
ti za mesto Ptuj izdelani prostor-
sko ureditveni načrti. Regulacij-
ski načrt je samo dokument, s
katerim smo želeli prikazati na-
predek v obravnavi prostora.
Prostor mostu je integralni del
regulacijskega načrta.«
Najbolj drzna različica novega mosta prek Drave v Ptuju — most s po-
ševnimi kabli
-pismo »od daleč«-
Pismo iz zaledja fronte naj za-
čnem z popolnim propadom po-
sredovanja evropske ministrske
trojke, ki je zahtevala podpise
sprtih republik o spoštovanju
prekinitve ognja. Dejstvo je, da
si Srbija ne želi internacionali-
zacijo konflikta oziroma prisot-
nosti tujih opazovalcev v kriznih
območjih Hrvaške. Zahodu tako
po zavrnitvi mirovne komisije in opazovalcev dva-
najsterice ostaja samo še mehanizem varnostnega
sveta, oziroma eventuelno posredovanje modrih če-
lad, seveda pa bi bilo potrebno najprej doseči pre-
kinitev ognja. Evropska gospodarska skupnost lah-
ko sicer sprejme določene sankcije vendar brez pri-
stanka jugoslovanskih strani ne more storiti niče-
sar, saj mehanizem Konference o evropski varnosti
in sodelovanju zahteva predvsem pristanek države,
v kateri je nujno posredovanje. Srbija zavrača pod-
pisovanje kakršnega koli sporazuma, češ da ni v
vojni s Hrvaško, temveč gre za spopad med oboro-
ženimi silami Hrvaške, ter na drugi strani oborože-
' nimi silami srbskega naroda na Hrvaškem. Seveda
je sedaj v rokah srbske strani večina domnevnih
etničnih prostorov Srbije na Hrvaškem. Pravkar iz
Krajine prihajajo vesti, da so Srbi sprejeli odločitev
predsedstva o popolni prekinitvi ognja, čeprav je re-
cimo sinoči bilo zopet mnogo streljanja v Mirkov-
cih, Osijeku ... V Beogradu se je te dni zgodila še
bolj zanimiva štorija s tragičnim koncem, kjer je
nasilno umrl eden izmed štaba Draškovičeve srb-
ske nacionalne garde. Po mnenju liderja Draškovi-
ča gre za državni teror oziroma, da za vsem stojijo
uradni organi Srbije, zato je napovedal demonstra-
cije 9. oktobra z motom »za demokracijo ali smrt«.
Očitno je mogoča teza. da bo centralni spopad ne
samo politični temveč tudi vojaški znotraj same Sr-
bije, pri katerem bo Temišvar oziroma romunski
scenarij le nedolžna plišasta revolucija. Če se vrne-
mo na Hrvaško je težko predvideti, kako se bo raz-
vijal vojni spopad, toda Hrvaška zaenkrat ni spo-
sobna niti materialno, niti v človeškem potencialu
spopasti se s srbskimi uporniki na eni ter zvezno
vojsko na drugi strani. Ostaja ji samo internacio-
nalizacija krize ter morebitna mirovna konferenca
šele po prihodu oboroženih sil Združenih narodov.
Sklep državnega predsedstva o prekinitvi sovražno-
sti, je brezvezni dokument predvsem zaradi tega,
ker člani predsedstva, ki naj bi nadzorovali svoj
sklep praktično pa zaradi predsednika komisije,
Branka Kostiča ni sprejemljiva za Hrvaško stran.
Predsedstvo je zahtevalo, da bi po prvi varianti do-
kument o prekinitvi sovražnosti podpisala hrvaška
in pa predstavniki Krajine, kar seveda ni sprejem-
ljivo. saj bi bilo to praktično priznanje politične in
vsakršne samostojnosti Srbske avtonomne Kraji-
ne. Rešitve praktično zaenkrat ni, temveč bomo
priče dolgim »lokalnim« spopadom in izčrpavanju
obeh strani v pričakovanju posredovanja Zahoda.
Vladimir Vodušek
NOVI MOST ČEZ DRAVO V PTUJU
Študijo o gradnji novega mostu prek reke Drave je po naročilu Skup-
ščine občine Ptuj in Sekretariata za urejanje prostora in varstva okolja, iz-
delal inženiring biro Ponting Maribor. Avtorji so diplomirani gradbeni inže-
nirji: Marjan Pipenbaher, Viktor Markelj in Dušan Rožič. Novi most naj bi
bil namenjen pešcem in lažjemu prometu.
Študija iz več vidikot preverja tehnološke možnosti in finančno upraviče-
nost gradbene osnove mostu. Možnosti, ki pridejo v poštet so: most s tremi
loki. most tako imenovane prostokonzolne graditve, most z enim lokom,
most z obešenim voziščem, most gazela in most s poševnimi kabli.
Z novim mostom naj bi premostili Dravo na njenem najožjem delu v
bližini ptujskega muzeja in dosedanje vojašnice. Gre za lokacijo severoza-
hodno od mesta, približno 1500 m v smeri proti Mariboru od obstoječega
cestnega mostu, ki je bil zgrajen leta 1961.
Most je mestnega značaja, zato so v Inženiring biroju Ponting dali ve-
lik poudarek oblikovanju. V odvisnosti od izbrane tehnologije bo znašala
vrednost m: metra mostu med 1500 in 1800 DEM tako, da bo znašala inve-
sticijska vrednost gradbenih del za mostno konstrukcijo med 4.2 in 5,5 mili-
jona DEM. Gradnja mostu naj bi trajala največ 15 mesece». Most naj bi bil
dolg 210 metrov in širok 12 metrov.
MG
TEDNIK - 8- avgust 1991
POROČAMO, KOMENTIRAMO — 3
Prejemniki priznanj občine Ptuj v letu 1991
Na jutrišnji osrednji prireditvi ob S. avgustu, prazniku ptujske ob-
čine, bodo podelili letošnja najvišja občinska priznanja. Sklep o tem je
skupščina sprejela na svojem 17. zasedanju.
Slavnostna seja skupščine z izročitvijo priznanj bo ob 11. uri v splo-
šni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj. l\a njej bodo podelili eno zlato
plaketo, šest plaket in štiri družbena priznanja v obliki listine.
Zlato plaketo občine Ptuj bo
prejel Martin Berden za uspehe
na gospodarskem in finančnem
področju ter za uspešno vodenje
odbora za nadzor nad zbranimi
sredstvi III. občinskega samopri-
spevka.
Plakete občine Ptuj bodo pre-
jeli:
Krajevna skupnost Žetale za
uspehe pri razvoju krajevne in-
frastrukture ter za aktivnosti pri
izdelavi programa celovitega raz-
voja krajevne skupnosti.
Folklorna skupina »Vinko Kor-
že« Cirkovce ob 60. letnici delo-
vanja, za zbiranje in ohranjanje
domačih plesov in običajev ter
doseženo umetniško raven.
Mlekarna Ptuj za uspehe na
področju sanitarno-tehnološke
obnove mlekarne in pri gradnji
nove sirarne.
Zvonka Kneževič za pomem-
ben prispevek pri izboljšanju tu-
ristične ponudbe mesta Ptuja.
Branka Bezeljak — Glazer za
izjemne rezultate, ki jih je kot re-
žiserka, gledališka pedagoginja
in mentorica dosegla na kultur-
nem področju.
Milenko Rosic za prizadevanja
pri gradnji novega doma Zavoda
dr. Marijana Borštnarja Dorna-
va.
Družbeno priznanje v obliki li-
stine bodo prejeli:
Dino Kolarič za pogumno, ne-
sebično in požrtvovalno dejanje
nudenja prve pomoči ranjenemu
občanu Borisu Frasu 24. maja le-
tos.
Darja Koter za izjemne uspehe
pri vodenju mladinskega meša-
nega pevskega zbora Srednješol-
skega centra Ptuj.
Edi Leskovar za uspehe v živi-
norejski in kmetijski proizvodnji.
Terezija Vuk za dolgoletno
uspešno strokovno delo ter akti-
vno delovanje v organih skupšči-
ne občine Ptuj.
Pripravila: MG
Fotografije: Kosi, Langerholc
KS Žetale
Folklorna skupina Vinko Korže Cirkovce
Mlekarna Ptuj
Branka Bezeljak — Glazer
Edi Leskovar
Dino Kolarič
Zvonka Kneževič
Martin Berden
Darja Koter
Milenko Rosic
Terezija Vuk
OB PRAZNIKU OBČINE PTUJ NOVA PORODNIŠNICA
Mamice in otroci poslej v novih prostorih
Gradnja nove ptujske porodnišnice je bila vse prej kot lahka. Danes, ko je pod streho in je program grad-
nje v celoti izpolnjen, so težave v glavnem pozabljene. Sedaj vsi čakajo, da se bo v novih prostorih tudi pričelo
delati. Sanitarna inšpektorica zagotavlja, da bodo dovoljenje za začetek dela dobili takrat, ko bo opremljena
operacijska dvorana. Nemedicinska oprema je v celoti nameščena, pri medicinski pa se še zatika. Kot je pove-
dal vodja bolnišnice dr. Lojze Arko imajo nekaj denarja za nakup medicinske opreme. Težave pa so, ker niso
možna vplačila v tujino in ker je dobavni rok za uvoženo opremo od dveh do šest mesecev. Kupili naj bi v glav-
nem opremo za operacijsko dvorano. Sicer pa ne morejo govoriti, da so brez nje, saj bodo tudi v novih prosto-
rih v glavnem uporabljali še staro opremo, ki pa jo bodo morali nujno posodobiti. Tudi zato so se odločili za
akcijo »TEDEN ZA NAKUP MEDICINSKE OPREME«. Vljudnostno pismo za pomoč so naslovili na vse
občane ptujske občine, podjetja in obrtnike. Podjetja, ki so v začetku gradnje zagotovila posojilo, saj je bilo
denarja III. občinskega samoprispevka premalo, da bi začeli graditi, so jim že podarile enomesečni znesek
kredita.
nekološko-porodnega oddelka
bo govoril predstojnik dr. Franc
Strojnik. V kulturnem programu
bodo nastopile članice ženskega
pevskega zbora DPD Svoboda
Ptuj pod vodstvom Grete Glatz
in godba na pihala Ptuj. Za to
priložnost je ženski pevski zbor
naštudiral pesem Franca Lede-
rerja — Lesičjaka, ki govori o
rojstvu.
MG
Delo in življenje v novi porod-
nišnici se bo bistveno izboljšalo
v primerjavi s staro. Pridobili bo-
do vsi, mamice, otroci in zdrav-
stveno osebje. Mamice bodo lah-
ko izbirale, ali bodo otroci 24 ur
na dan pri njih, ali pa bo zanje
poskrbljeno tako kot doslej.
Projekta inženiringa Ptuj je
imela v rokah celotni inženiring.
Gradbena dela je izvajalo podje-
tje Drava Ptuj s kooperanti. Ne-
medicinsko opremo je dobavil
Slovenijales Ljubljana.
Da bo bivanje v novi porod-
nišnici prijetno, je zaslužen tudi
ptujski slikar Albin Lugarič, ki je
podaril 32 akvarelov. Na dan
odprtja jo bo blagoslovil škof dr.
Franc Kramberger. Tega dne bo
tudi posvetitev nove bolniške ka-
pele v starem delu bolnišnice, v
kateri bo delal dosedanji župnik
iz Kidričevega.
Danes bi naj v ptujsko bolniš-
nico pripeljali tudi novi ultra-
zvok na trimesečno testiranje.
Uporabljali ga bodo v ginekolo-
giji, porodničarstvu in pediatriji.
Na dan odprtja nove porod-
nišnice bo ptujska bolnišnica pri-
čela delati kot samostojni zavod
Splošna bolnišnica dr. Jožeta Po-
trča Ptuj. Ime so obdržali, ker je
bilo takšnega mnenja tudi zdrav-
niško društvo.
Pri gradnji ptujske porodnišni-
ce so imeli veliko dela tudi ptuj-
ski arheologi: v marmornem sar-
kofagu s strehastim pokrovom so
našli med otroškim skeletom zlat
obesek v obliki falusa (moškega
spolnega organa), obešenega na
spiralasti zlati žici. Gre za simbol
plodnosti in rodnosti. Falus bo-
do izdelali v srebrnih in zlatih
odlitkih in ga prodajali kot zani-
miv ovratni obesek. Prvi primer-
ki naj bi bili na voljo že jutri. Si-
cer pa si bo nekaj arheološkega
bogastva moč ogledati tudi v
dveh vitrinah, ki bosta krasili no-
vo ptujsko porodnišnico. V njeni
bližini je urejen tudi manjši ar-
heološki park.
Po slavnostnem zasedanju
zborov občinske skupščine, se bo
pričela otvoritvena slovesnost.
Po pozdravnih besedah dr. Loj-
zeta Arka, bo spregovoril slavno-
stni govornik Matija Malešič,
podpredsednik Izvršnega sveta
Republike Slovenije. V imenu gi-
Nova porodnišnica
Sobe so moderno opremljene	(Fotografije: KOSI)
Sindikat v času zaostrovanja
gospodarskih razmer
Val pluralizma, v katerem ima
posameznik možnost zoperstaviti
se nosilcem politične moči in ki
je pri nas predvsem v zadnjih le-
tih v polnem razmahu, je opazen
tudi na sindikalnem področju.
Vse do lanskega leta smo namreč
imeli en sam sindikat. Danes je
celotna zveza sestavljena iz pri-
bližno 20 samostojnih dejavno-
sti, ki obravnavajo specifično
problematiko. Te posamezne de-
javnosti se združujejo v 12 ob-
močjih, na katerih detujejo po-
sebni območni odbori, ki združu-
jejo podjetja določenega območ-
ja, ta pa se nadalje vežejo na re-
publiko oz. Zvezo svobodnih sin-
dikatov Slovenije (Zsss).
ZSSS se vzdržuje z lastno čla-
narino. 45 odstotkov od 0,6 od-
stotkov bruto osebnega dohodka
ostane sindikatu podjetja, preo-
stanek pa je namenjen za ostale
oblike organiziranosti — za ob-
močne dejavnosti in zvezo.
ZSSS ni politična stranka,
temveč je predstavnik delavcev.
O vključitvi v organizacijo pro-
stovoljno odloča vsak zaposlen
posameznik. V ptujski občini,
kjer jih je trenutno zaposlenih
nekaj čez 17 tisoč, je v območni
svet ZSSS vključenih 14.256 de-
lavcev.
Področje, na katerem se ZSSS
v zadnjem času močno angažira,
je problem socialne pomoči. V
posameznih podjetjih se namreč
dogaja, da so zamiki osebnih do-
hodkov tudi do 2 meseca. VeČino
takšnih problemov so do sedaj
uspešno razrešile osnovne orga-
nizacije sindikata, iz katerega de-
lavec izhaja. Brezposelnost je na-
slednja pereča težava, ki jo skuša
sindikat omiliti, če je že ne more
preprečiti. V začetku julija je bilo
v naši občini 3578 nezaposlenih,
od tega 1547 žensk. Bojijo se, da
se bo število v bližnji prihodnosti
še povečalo, saj se predvideva
ustavitev proizvodnje glinice v
Kidričevem, prav tako pa bosta
marsikaj spremenila tudi zakon
o lastninskem preoblikovanju in
zakon o zadrugah. Ob obeh za-
konih bodo na seji, ki je predvi-
dena za 21. avgust, obravnavali
še zakon o denacionalizaciji.
Za delavce ptujskih podjetij
oz. za njihov sindikat je zelo po-
membno, da so si pridobili status
območne organizacije sindikata
ter se tako vključili v sestavo re-
publiškega sveta ZŠSS. V sami
organizaciji območnega sveta si
prizadevajo preiti na raven stro-
kovnega dela. V ta namen uki-
njajo delo sekretarja, njegovo
vlogo pa bo prevzel pravnik ob-
močne organizacije ZSS občim
Ptuj, ki bo za razliko od doseda
njega načina dela, na razpolago
vsak delavnik. S takšno organi-
zacijo delovanja bo možno per-
manentno razreševanje nastalih
problemov, s katerimi se srečuje-
jo delavci v podjetjih naše obči-
ne.
kk
4 - NAŠI KRAJI IN LJUDJE
8. avgust 1991 - TEDNIK
14. IN 15. AVGUSTA NA PTUJSKI GORI
50. obletnica
Kolbejeve smrti
V sredo in četrtek bodo slovenski minoriti obhajali 50. obletnico smrti njiho-
vega sobrata, poljskega redovnika minorita Maksimilijana Kolbeja. Psa Ptujski
Gori so mu postavili relief, na katerem piše: »Največja pa je ljubezen.«
Minorit Stanko Skledar nam je o
življenju in smrti Maksimiljana Kol-
beja povedal:
»14. avgusta mineva ravno 50 let,
odkar je poljski minorit v strašnem
taborišču Auschvvitz umrl v bunkerju
lakote. Vsaka vojna je kruta in nečlo-
veška. V tem taborišču je v petih letih
umrlo nad milijon ljudi. Človek je bil
tam samo številka. Vladali so zakoni
sovraštva in normalne človeške vred-
note niso pomenile ničesar. Če kdo v
takšnih okoliščinah stopi iz vrste in se
prostovoljno javi, da bo umrl name-
sto družinskega očeta, potem mu lah-
ko rečemo junak — še več, kristjani
mu rečemo svetnik. V to njegovo zad-
nje dejanje je namreč vtkano celotno
življenje, dolgo prej je bilo že potreb-
no pozabljati nase, davno prej se je
bilo potrebno odločati za ljubezen in
darovanje, za dobrohotnost in potre-
be bližnjega...
Pred dvema mesecema so dogodki
iz druge svetovne vojne bili še samo
zgodovina, ki smo jo skoraj pozablja-
li. O njej so se učili otroci, z njo so se
ubadali strokovnjaki. Sedaj, ko smo
tudi sam! zaznamovani z vojno, sedaj,
ko so umirali mladi fantje, ko so pred
našimi očmi gorele hiše, ko so zavija-
le sirene, sedaj, ko nas je hotel nekdo
ponižati in nam vzeti samostojnost in
svobodo ... sedaj, ko na Hrvaškem
sosed ubija soseda, sošolec strelja na
sošolca in dosedanjega prijatelja ...
Danes torej bolje razumemo, kako
pomembno je, da se človek ne prepu-
sti sovraštvu, saj to seje samo smrt.
Sedaj vemo, da imajo prav tisti, ki kli-
čejo k razumu, k razumevanju in od-
puščanju ...
Maksimiljan Kolbe je dejal: »Če
sovražiš naciste, te imajo še vedno v
oblasti.« — Zato nas njegovo življe-
nje in seveda prostovoljna smrt v
bunkerju lakote danes še bolj nago-
varja. Čudno bi bilo, če se ne bi
spomnili moža, ki je v nečloveškem
okolju bil pripravljen ljubiti bližnje-
ga. Vabimo vse ljudi dobre volje,, da
se pridružijo obhajanju 50. obletnice
njegove smrti. Skupaj bomo molili in
prosili, da se v človeških srcih ne bi
več porajalo sovraštvo, da bi v naši
domovini in v svetu vladal mir in da
bi zmogli tudi mi drug drugemu
storiti kaj dobrega. Molili«bomo, da
bi se vrnil nasmeh na naše ustnice in
iskra v naše oči, da bi tudi v naših sr-
cih odmevalo: Največja pa je ljube-
zen.«
Ptujski minoriti, skupaj s slovenski-
mi, torej vabijo v sredo in četrtek na
Ptujsko Goro.
d. 1.
Relief Viktorja Gojkoviča posvečen Maksimiljanu Kolbeju, fotografija:
LANGERHOLC
prejeli smo Nova cesta
dograjena, a žal zaprta
Že nekaj mesecev je tega, od kar so na novi, lahko bi dejali, ob-
vozni cesti, ki pelje od Osojnikove v smeri Rogoznice, mimo železni-
ških delavnic že v glavnem dokončali. Cesta je dejansko usposobljena
za promet, žal pa uradno še vedno ni odprta.
Resnica je, da so (kdo?) odstranili cestne zapore in tako nekako
voznikom odprli oziroma omogočili, da vozijo po tej cesti. To se do-
gaja kljub temu, da je na križišču oziroma odcepu ceste z Gregorčiče-
vo nekakšna barikada — nasip gramoza, ki ovira prevoz. S tem bi na-
mreč res bila cesta, čeprav brez krsta, legalno odprta, če bi se nekdo
ojunačil in ta gramoz odstranil. Sedaj vozniki pač nekoliko bolj poča-
si in previdno vozijo preko tega nasipa, da si ne bi poškodovali pod-
vozja avtomobila.
Odgovorne oziroma Izvršni svet sprašujemo, zakaj tega odseka
ceste uradno ne izročijo svojemu namenu.	F.H.
SREDISCE OB DRAVI
V prihodnjih dneh nova hišica
na osmi kontrolni točki
Poldrugi kilometer pred slovensko-hrvaško mejo, tik pred železniškim pre-
hodom v Središču ob Dravi so 22. in 23. junija z vso vnemo gradili obmejno
ploščad z vso potrebno infrastrukturo. 24. junija zvečer so postavili na določe-
nem prostoru hišico, ki so jo opremili z vsem potrebnim in osma kontrolna to-
čka med republikama Slovenijo in Hrvaško v Središču ob Dravi je bila pripra-
vljena, da za" ie z delom. 27. junija v zgodnjih jutranjih urah so jo jezni vojaki
JA potisnili na rob ploščadi in jo za nameček še razstrelili.
Vse do zgodnjih jutranjih ur 4. julija je bila vojska JA z vso opremo še na
tem prostoru, popoldan istega dne je na drogu že zavihrala slovenska zastava.
Ker hišice ni več, je policija našla začasno rešitev. Na ploščad so postavili poči-
tniško hišico tovarne sladkorja, tako, da se policaji lahko umaknejo od deževju
na suhp.
Izvedeli pa smo, da bodo v prihodnjih dneh ponovno postavili na kraju,
kjer je bila postavljena stara hišica, novo. Tekst in foto Vida Topolovec
27. 6. ob 5.50 so jo vojaki JA potisnili na rob ploščadi in jo razstrelili.
FARMA PRAŠIČEV DRAŽENCI IMA ČISTILNO NAPRAVO
Tuja tehnologija je odlična
Zadnjih pet let so na prašičji farmi v Dražencih posvetili veliko pozornosti čistilnemu sistemu. Gnojevka
zahteva temeljite in predvsem strokovno zahtevne postopke čiščenja. V farmi so se odločili za tujo tehnologijo
in ni jim žal. Zapletov, ki jih poznamo s ptujske komunalne čistilne naprave in drugih slovenskih farm tukaj
niso imeli, saj so že na začetku projekte in opremo zaupali zasebni italijanski firmi. In tako pričakujejo, da. bo
naprava pričela poskusno obratovati septembra.
Denar za gradnjo dragega čistilnega sistema so pridobili iz štirih virov. Predračunsko vrednost čistilne
naprave so ocenili na 43 milijonov dinarjev. Denar pa so dobili pridobili v okviru Kmetijskega kombinata, iz
mednarodnega kredita in bančnih sredstev. Prosili so tudi za denar iz slovenskega ekološkega dinarja, ki ga
zaenkrat še niso dobili. Zaradi pomanjkanja denarja v začetku ne bo delovala naprava za pridobivanje biopli-
na. Vendar na farmi upajo, da se bo uredilo tudi to. Napovedujejo, da bo proces čiščenja deloval dobro in da
bodo celo presegli kakovost odpadne vode, ki bi jo septembra lahko spustili na komunalno čistilno napravo.
O začetkih gradnje čistilne na-
prave inženir kemijske tehnologi-
je Marjan Goznik, ki je na farmi
zadolžen za ekologijo pripovedu-
je:
»Prve korake pri čiščenju od-
padnih vod naše farme smo pri-
čeli leta 1985, ko smo pričeli ra-
ziskovati kakovost gnojevke in
osnovne tehnološke projekte. Pri
čiščenju gnojevke moramo vede-
ti, da je tehnologija izredno zah-
tevna in da je ne moremo pri-
merjati s tehnologijo čiščenja ko-
munalnih odpadnih vod. Gno-
jevka kot odpadna voda je zelo
obremenjena z organskimi neči-
stočami.
V prvi fazi smo leta 1988 izgra-
dili objekte, vgradili opremo za
čiščenje odpadnih vod na me-
hanski način, hkrati pa smo do-
gradili tudi lagune za skladišče-
nje gnoja, ki nastane v procesu
čiščenja gnojevke. Ocenili smo,
da domačega strokovnega zna-
nja ni dovolj ali — bolje, da je
preveč razdrobljeno. Slovenski
strokovnjaki namreč nastopajo
preveč posamično in ne delajo v
skupinah. Zato smo se skupaj s
Projektivnim birojem iz Murske
Sobote odločili, da bomo sodelo-
vali z italijansko firmo, ki se
ukvarja s čiščenjem odpadnih
vod na farmah. Firma ima sedež
v Citta di Castello, največ pa
smo sodelovali s strokovnjakom,
profesorjem Polettijem iz univer-
ze v Perugii. Skupaj smo pripra-
vili idejni projekt, ki v celoti
vključuje čiščenje odpadnih vod
na farmi in hkrati tudi proizvod-
njo bioplina. Po pridobitvi celot-
ne dokumentacije smo pričeli
graditi v decembru 1989. Z grad-
njo čistilne naprave smo tako da-
leč, da bo v septembru pričela
poskusno obratovati. Mehanski
del čiščenja po novem postopku
že nekaj časa poteka.
SISTEM MORA BITI
ZAPRT IN VARČEN
Osnovni principi čiščenja od-
plak farme v Dražencih je v tem,
da je sistem čiščenja čim bolj
zaprt. To pomeni, da morajo na
komunalno čistilno napravo po-
tem spuščati čim manj gnojevke.
Tako so bistveno znižali tudi po-
rabo vode. Hkrati s procesom
čiščenja je cilj tudi vračanje gno-
jevke v objekte, da bi jih z njo tu-
di čistili. Tako morajo doseči
takšno stopnjo očiščenja gnojev-
ke, da jo lahko potem brez težav
uporabijo za čiščenje v hlevih.
Drugi princip delovanja čistil-
ne naprave je, da bi lahko nemu-
doma prešli na uporabo bioplina
in bi s tem znižali stroške obrato-
vanja čistilne naprave.
Ze pri pripravi projekta so mo-
rali temeljito analizirati količino
in kakovost gnojevke. To so na-
redili skupaj z Zavodom za
zdravstveno varstvo. Podatki po-
vedo, da na farmi dnevno nasta-
ne 450 kubičnih metrov gnojev-
ke. V postopku čiščenja pa se na-
to na odlagališče izloči okoli 40
kubičnih metrov gnoja, ki ga na
površinah kmetijskega kombina-
ta uporabljajo za gnojenje.
RADI BI PRIDOBIVA-
LI TUDI BIOPLIN
Kot pravi vodja čistilne napra-
ve Marjan Goznik, zaradi po-
manjkanja denarja zaenkrat niso
vključili v delovanje pridobiva-
nje bioplina, temveč so se prila-
godili trenutnim finančnim
zmožnostim. V tem prilagojenem
delovanju čistilne naprave so do-
segli parametre, ki jih zahteva
komunalna čistilna naprava.
Čiščenje je sestavljeno iz teh-
noloških postopkov, ki so zelo
gibljivi in prilagodljivi. Pričaku-
jejo celo, da bodo s temi postop-
ki dosegli boljše rezultate čišče-
nja kot jih od njih zahteva pri-
ključitev na komunalno čistilno
napravo.
Iz hlevov vodijo gnojevko naj-
prej na homogeniziranje, nato pa
homogenizirano zmes vodijo na
ločevanje grobih delcev. Mehan-
sko tako izločijo vse večje delce
in na odcejevalnikih še vse delce,
ki so večji od 0,75 milimetra. Te
delce potem stiskajo in tako do-
bijo kakovostno gnojilo.
Tekoči del gre potem v nadal-
nji postopek čiščenja. V flotacij-
skem postopku v celoti izločijo
najtrdovratnejše, torej najfinejše
delce. Iz tega postopka potem te-
če sorazmerno čista tekočina.
Zmes, ki se izloči v flotacijskem
postopku nato vodijo na centri-
fugiranje in tako pridobijo gnoj.
V postopku sta dva dela čiščenja.
Čiščenje tekočine in obdelava
blata.
Po filtraciji gnojevko s poseb-
nim postopkom tudi higienizira-
jo. Z ultravioletnimi žarki ob do-
dajanju peroksida gnojevko tako
osvobodijo vseh bolezenskih
klic. Takšno tekočino potem lah-
ko vrača v hleve in s tem se skle-
ne krog čiščenja. Približno polo-
vico te tekočine porabijo za čiš-
čenje v objektih, polovico naj bi
je potem odvajali na komunalno
čistilno napravo. Trenutno linija
blata že deluje in prvi rezultati
so dobri.
PREDNOSTI TUJIH
PARTNERJEV
Marjan Goznik pravi, da so se
pri izbiri tehnologije dobro odlo-
čili. Prednosti tujega partnerja so
predvsem v brezhibni izdelavi
vseh potrebnih naprav in v stro-
kovni pomoči. V tujini takšne na-
prave brez težav delujejo, po-
stopki so znani. Je pa farma Dra-
ženci prva v Sloveniji, ki je to
tehnologijo vpeljala. Vztrajali so,
da mora biti oprema, predvsem
strojna, preizkušena. V skladu s
pogodbo je italijanska zasebna
firma nudila vso strokovno po-
moč. Tehnični in tehnološki del
je v celoti njihov, gradbeni de!
pa je projektiral ABC Pomurka.
Tudi izobraževanje kadra je bila
naloga italijanske firme, pa tudi
izbor opreme, ki je v glavnem
nemška italijanska in ameriška.
V poskusnem obratovanju bo ce-
lotna ekipa tujega partnerja tudi
tukaj, skupaj z delavci farme.
Poudariti je potrebno, da so ka-
darkoli so imeli pri vpeljevanju
naprave kakršnekoli težave so bi-
li pripravljeni pomagati. Ne gle-
de na določila pogodbe ima itali-
janski partner velik interes, da bi
delovanje bilo brezhibno saj je
to njihov prvi projekt v Sloveniji.
Z BIOPLINOM BI
ZMANJŠALI STRO-
ŠKE ČIŠČENJA
Največ dela seveda sedaj čaka
delavce farme same. Poleg vodje
čistilne naprave Marjana Gozni-
ka bodo delali še štirje delavci,
ki jih strokovno usposabljajo.
Na farmi poudarjajo, da čišče-
nje pomeni dodaten strošek, ki
ga morajo v ceno mesa seveda
vračunati. Proces čiščenja gno-
jevk želijo speljati s čim manjši-
mi stroški. A hkrati morajo dose-
či tudi zahtevano kakovost čišče-
nja. Tehnologija, ki so jo prevze-
li zahteva zelo odgovorno in
strokovno delo. Stroške delova-
nja bi lahko zmanjšali tudi s pri-
dobivanjem bioplina. V projek-
tih imajo možnost pridobivati 10
tisoč kilovatnih ur električne
energije, na dan. Tako bi na pri-
mer pridobili tudi viške elektri-
čne energije. Vendar pri nas dr-
žava še zdaleč ne vzpodbuja ta-
kih načinov. V Italiji na primer
daje za takšno pridobivanje dr-
žava kar 80 odstotkov nepovra-
tnih sredstev. Trenutno farma ta-
kega zalogaja ne zmore. Že lani
so se tudi potegovali za denar iz
ekološkega dinarja. Odgovora
niso dobili vendar pričakujejo,
da bo pozitiven.
Darja Lukman
fotografije: S. KOSI
Inženir Marjan Goznik je na far-
mi zadolžen za ekologijo
Čistilni sistem na farmi Draženci
Mehanski del čiščenja gnojevke
Flotacijska naprava in filtri
TEDNIK - avgust 1991
NAŠI KRAJI IN LJUDJE — 5
Dvanajsti planinski tabor mladih
ormoških planincev
Že dvanajsto leto se sliši v eni izmed visokogorrskih dolin prijazno prleško žgolenje mladih planincev,
članov Planinskega društva Maks Meško iz Ormoža.
Vrsto let sem želela to žgolenje slišati na lastna ušesa in zaznati utrip in sproščenost planinskega tabora.
Ni dosti manjkalo, pa bi tudi letos ostala doma. Odločitev, kljub napovedi slabega vremena je bila trenutna.
Vodja tabora ormoških mladih planincev Jože Borak je za letošnji taborni prostor izbral dolino Lepene,
ki se globoko zajeda pod masiv Krna, slab kilometer od planinskega doma dr. Klemen ta Juga.
Veselje ob našem prihodu v ta-
bor je bilo veliko, ker mladi pla-
ninci vedo, da jim vsak takšen
obisk prinese obilo domačih in
tudi kupljenih slaščic, ki jih v ta-
boru, na dokaj skromnem ognjiš-
ču kuharica Štefka Petek ne mo-
re pripraviti.
Prav je, da povemo kakšno be-
sedo o kuharici mami, babici in
teti Štefki, ki jo vsi, ki že vrsto let
preživljajo del počitnic pod šoto-
ri obožujejo zaradi njene dobre
volje, neizmerne ljubezni do
vseh in seveda zaradi njene odli-
čne kuhe. Fižol z mesom, zelje,
razni zrezki v omaki, da o žgan-
cih ne govorimo, so naravnost
pregovorno dobri.
Vso hrano, tudi kruh vsako le-
to pripeljejo s sabo iz Ormoža in
potem vse tisto, kar se ne pokva-
ri, spravijo v posebni šotor, na
katerem piše z veliki črkami
»špajza«. Meso spravijo na hlad-
no, prejšnja leta je bila to lede-
nomrzla voda gorskih potokov,
letos pa zamrzovalna skrinja v
domu Juga Klementa v Lepeni
K dobremu teku mladih planin-
cev pripomore tudi sveži zrak in
seveda številne telesne aktivno-
sti, med njimi tudi mnoge ture
na sosednje vršace. Letos so se
povzpeli na Bovški Grintavec in
Krn.
Letos je bilo v taboru, ki je bil
postavljen na kraju, kjer je bil v
prvi svetovni vojni vojaški laza-
ret, nekoliko manj otrok kot
prejšnja leta, ko je v taboru mr-
golelo preko 60 ljudi. Zanimivo
se je bilo sprehoditi med šotori
in pregledati napise na njih, ker
si potem brez, da bi se podrobne-
je pozanimal za imena stanoval-
cev, vedel kdo je kje.
Planinci so nam ob razkazova-
nju okolice pokazali tudi umival-
nico, ki je bila kar v Lepeni in se-
veda lepo urejen kotiček za »tja,
kamor gre cesar peš«. Pohvalno
je bilo tudi to, da je bila okolica
tabora lepo urejena, brez papirč-
kov in podobne navlake. Da zveš
kaj o njihovih aktivnosti, moraš
pogledati še stenčas.
Predzadnji dan je navadno tu-
di dan, ko zvečer zakurijo obve-
zni taborni ogenj in prebivalci
posameznih šotorov pripravijo
»kulturni program«. Jože Borak
— vodja tabora pripravlja sku-
paj s skupino planincev pogodo,
ki je po njegovih besedah tokrat
nekoliko manjša kot prejšnja le-
ta, seveda največ zaradi bližine
smrekovega gozda.
Ker popoldan ni bilo drugega
opravila, je bilo na vrsti šiljenje
palic, na katerih bodo pekli klo-
base. Tudi to je del obveznega
obreda v taboru predzadnji ve-
čer.
Bližal se je večer, zakurili so
ogenj in pričelo je kapljati. Tega
so bili izgleda planinci vajeni, saj
so tokrat imeli tri lepe sončne in
tri nekoliko manj (bolj deževne)
lepe dneve. Na hitro so se odlo-
čili, da bodo najprej večerjali in
šele, ko bodo želodci polni, bo
na vrsti kultura. Peka klobas je
izzvala nemalo smeha, saj so ne-
kateri svoje palice s klobaso na
koncu preveč vztrajno tiščali v
ogenj, pa se je klobasa kar izgu-
bila med žerjavico. Za takšnega
je bila pripravljena nova. Kultur-
ni program, ki je sledil tej zaba-
vni večerji je bil prav tako vesel,
zabaven, počitniški.
Zvečer je ponovno pričelo ka-
pljati, zato smo se odrasli, ki ni-
smo sodili v tabor, odpravili pro-
ti domu Klementa Juga na zaslu-
ženi počitek, saj smo popoldan
opravili dokaj naporen sprehod
do slapa Lepene, še prej pa smo
rinili k izviru Soče. Mladi so od-
šli v šotore. Ker je bil to zadnji
večer, je bilo še dolgo v noč sliša-
ti veselo klepetanje.
Jutro v tem planinskem svetu
je bilo obetavno. Celo Rombon
je bil čist, vendar ne za dolgo.
Ponovno je pričelo deževati in ni
nam preostalo drugega, kot dajo
mahnemo proti domu. Spotoma
smo obiskali še tabor. Šotori so
padali drug za drugim, prtljago
so spravljali na kup, samo iz ku-
hinje je to jutro še omamno diša-
lo. Ob 13. uri je po njih prišel av-
tobus in do takrat je moralo biti
vse urejeno. Seveda se kuharica
Štefka huduje, kar ne čakamo na
kosilo. Pa kaj hočemo, dež je pa-
dal čedalje gosteje, zato smo se
spravili v avto, v sebi pa oblju-
bljali, da bomo v te kraje še pri-
šli, seveda ob lepem vremenu.
Tekst in foto Vida Tipolovec
Pagoda za večerni taborni ogenj je pripravljena, ni sicer tako velika, kot
prejšnja leta, pa kljub temu ...
Mitja, Nino in Iztok so med vzponi na sosednje vršace in ostalimi aktiv-
nostmi našli dovolj časa še za tenis.
Kuharica Štefka je brez dvoma
pomembna oseba v taboru.
Vodja tabora Jože Borak
Taborni ogenj je zagorel, palice za peko klobas so že pripravljene.
^ nedeljo zjutraj vsi hitijo pospravljati, teden prijetnega bivanja v plani-
nah je sklenjen.
Z novim vodstvom
nad stare težave
Sedanji direktor Agrotransporta Ptuj Anton Luft poudarja, da je
za nadaljnji obstoj podjetja nujna njegova preobrazba. Opozarja, da si
bodo » bodoče morali pridobiti čimveč inozemskih partnerjev.
Dr. Anton Luft je prevzel me-
sto direktorja v podjetju Agro-
transport Ptuj pred mesecem
dni. Dela svojih prednikov, kot
je dejal, si ne bi dovolil kritizira-
ti, saj je prepričan, da so le-ti te-
žave reševali okoliščinam in času
ustrezno.
Nepokrite izgube v podjetju
od lani se z letošnjim letom še
povečujejo. Likvidnost je, kot v
večini ptujskih podjetij, tudi tu
središčni problem, ki resno opo-
zarja na nujnost sprememb. Za
preprečitev blokade računa se ta-
korekoč v podjetju borijo iz dne-
va v dan. Dohodkovnih prilivov
skorajda ni, zlasti je ohromel de-
narni pritok iz jugovzhodnih de-
lov države, ki znaša zdaj že pri-
bližno 3,5 milijonov dinarjev.
Nepokrite račune v podjetju po-
ravnavajo večinoma s kompenza-
cijo, saj denarja praktično v ob-
toku ni.
Prezaposlenost s katerim se v
podjetju srečujejo že kar nekaj
časa povzroča dodatne eksisten-
čne težave. Delavcem, trenutno
jih je v podjetju zaposlenih še
162, v zadnjih mesecih neredno
izplačujejo osebne dohodke, ki
so v povprečju tudi precej nizki,
znašajo pa okrog 5000 dinarjev.
Veliko škodo je podjetje utrpe-
lo tudi zaradi preteklih vojnih
razmer v Sloveniji. Do 15. julija
v podjetju praktično niso imeli
dela, saj je večina vozil bila upo-
rabljena pri barikadah, ostala pa
so mirovala zaradi neprevoznosti
cest. Dvojni izpad dohodka, ki
ga je povzročila agresija je tako
postavil podjetje v še bolj vpraš-
ljiv obstoj. Gospodarska zborni-
ca Slovenije je sicer zbrala višino
škode in jo posredovala na pri-
stojna mesta, ni pa zagotovila
njenega pokrivanja.
V začetku avgusta namerava
podjetje skleniti pogodbo z za-
hodnonemškim partnerjem. To
bo prva mednarodna pogodba,
ki jo bo Agrotransport sklenil v
obdobju svojega obstoja. V po-
govorih, ki so jih pričeli prejšnji
mesec so partnerjem ponudili 20
svojih vozil za mednarodni tran-
sport. Trenutno jih je zagotovlje-
nih le 10, na preostali polovici
pa je potrebno izvesti še določe-
na popravila. Upajo, da bo part-
ner ponudbo sprejel ter jim tako
delno pomagal iz težav v katerih
se trenutno nahajajo.
Ker prevozniška dejavnpst po-
trebuje za svoje delo predvsem
varne ceste, si v podjetju želijo,
da bi se razmere v Jugoslaviji
čimprej mirno razrešile in da
vozniki ne bi bili več tarča terori-
stičnih in drugih skupin, k. klep
Evropski opazovalci
ponovno na Ptuju
V	četrtek 1. avgusta sta ptujski pokrajinski štab TO vnovič obi-
skala predstavnika evropske opazovalne misije. Tokrat sta se oglasila
gospod Georges Masie Chenu iz Francije in gospod Ahrens iz Nemči-
je. Sprejel ju je poveljnik občinskega štaba TO Miran Fišer.
V	pogovoru sta se zanimala predvsem o poteku preteklih vojnih
dni pri nas in o odhodu jugoslovanske armade iz Ptuja. Poveljnik šta-
ba ju je seznanil, da razen streljanja pri Radio-Tedniku, na Ptuju ni
prišlo do hujših izgredov in incidentov. Povedal je tudi, da sta bila do
sedaj na Ptuju predana dva vojaška objekta. TO si prizadeva, da umik
armade poteka pod nadzorom in umirjeno.
Gospod Ahrens je ob odhodu poudaril, da smo Slovenci v svetu
poznani kot strpen narod in nam želi, da se sedanje razmere v Jugo-
slaviji razrešijo brez orožja po mirni poti.
k. Klep
POGOVOR Z DIREKTORJEM ARHEOLOŠKEGA
MUZEJA ZADAR MI0DRAG0M JURIČEM
Muzeja povezala Ptuj in Zadar
Pred dnevi je bila v razstavišču
ob Dravi odprta razstava Rim-
sko steklo, ki jo je pripravil Ar-
heološki muzej iz Zadra. Sodelo-
vanje muzejskih delavcev Zadra
in Ptuja teče že nekaj časa in raz-
stava Rimsko steklo je le ena od
skupnih akcij. Ob tej priložnosti
smo za kratek razgovor zaprosili
direktorja Arheološkega muzeja
Zadar Miodraga Juriča.
Kako je prišlo do sodelovanja
Arheološkega muzeja Zadar in
Pokrajinskega muzeja Ptuj?
M. Jurič: Zadnje leto je sode-
lovanje med muzejema intenziv-
nejše in razstava Rimsko steklo
je rezultat ene od skupnih akcij,
ki jih načrtujemo. Skupaj bomo
pripravili razstavo nakit skozi
stoletja v času kongresa dizajner-
jev v Ljubljani. Ta razstava pa
bo postavljena tudi na Hrvaškem
prihodnje leto, ko bo kongres hr-
vaških arheologov.
Koliko sta si oba muzeja po-
dobna, zdaj ste videli tudi ptuj-
skega, je mogoče potegniti kak-
šno vzporednico?
M. Jurič: Gotovo je mogoče
govoriti o podobnosti obeh mu-
zejev, saj sta tako Ptuj kot Zadar
zelo pomembni antični in kasne-
je srednjeveški mesti. Kar zadeva
samo arheološko zbirko se vi
lahko pohvalite z lapidarijem, mi
še ne, čeprav imamo svoje zbirke
postavljene bolj atraktivno. Naš
muzej je ozko specializiran, zato
je seveda v našem muzeju marsi-
kaj drugače kot v vašem, ki je
kompleksnejši. Če pa se primer-
jamo z arheološkimi odkritji, ko
povsod, kjer začnemo kopati na-
letimo nanje, smo si zelo podob-
ni in ni slučajno, da imenujejo
obe mesti, mesto muzej. Mi ima-
mo poleg arheološkega še druge
muzeje in glede na to, da vaš mu-
zej pokriva tudi druge muzejske
dejavnosti se bo sodelovanje
ptujskega muzeja razširilo tudi
na druge muzeje v Zadru, kar
pomeni, da se bo Zadar v Ptuju
predstavil poleg arheoloških tudi
z drugimi razstavami.
Kje vse se je predstavila raz-
stava Rimsko steklo Argyrun-
tum?
M. Jurič: Z razstavo smo bili
že poleg Zadra, Starega grada
oz. Argyruntuma, kakor se je
včasih imenoval, še v Reki, Se-
nju, Pulju. Razstava je bila pred
letom in pol strokovno preureje-
na in muzejsko aktualizirana in
taka je gostovala v Zagrebu, ko-
legi so jo sprejeli zelo dobro, go-
stovala je v Mariboru in zdaj se
predstavljamo z njo v Ptuju. Iz
Ptuja se razstava seli v Mostar,
Šibenik, Sinj. Zatem se bo razsta-
va spet, že tretjič preuredila in v
februarju prihodnje leto se bomo
z njo predstavili v Ziirichu. Na
ogled bo v poslovnem centru, ki
ga tedensko obišče prek 180.000
ljudi. To bo enkratna priložnost,
da prikažemo del kulturne dedi-
ščine zadarskeea področja. Gre
za hrvaški teden, za gospodarsko
promocijo naše republike v okvi-
ru katerega smo našli svoje me-
sto tudi mi. Za razstavo smo do-
bili sponzorje in tiskali bomo ka-
talog, za katerega smo mislili, da
ga nikoli ne bomo imeli, tako ka-
kovostnega in reprezentativnega,
v dveh jezikih.
Vaša zbirka rimskega stekla je
poleg tega, da je najštevilnejša,
znana tudi po tem, daje ohranje-
nih izredno veliko število celih
posod. Čemu gre pripisati to?
M. Jurič: Najprej arheologom,
ker so jih našli, če se malce poša-
lim. Sicer pa je imel antični Za-
dar status kolonije, kar v tistem
času ni bilo zanemarljivo. Imel
je izredno razvito trgovino, saj je
prek morja trgoval praktično z
vsem svetom, pa tudi z deželami
na kontinentu. Poleg stekla iz
Argyruntuma imamo veliko ste-
kla tudi iz Nina in od predlani iz
Zadra, ko smo imeli največja ar-
heološka izkopavanja po vojni,
ki so trajala devet mesecev. Našli
smo prek 900 grobov in prek
10.000 predmetov. Na teh izko-
pavanjih so sodelovali tudi slo-
venski arheologi in bi se jim ob
tej priliki rad zahvalil za pomoč,
sicer pa zelo dobro sodelujemo z
arheologi Ljubljane in Maribora.
V grobovih antičnega Zadra smo
našli množico steklenih predme-
tov, okrog 1.000. Najdeni materi-
al govori o izredni domišljiji sta-
rih mojstrov. Prav zdaj tečejo ra-
zgovori s steklarno v Rogaški
Slatini in upamo, da bomo na
razstavi v Švici lahko predstavili
tudi kopije najatraktivnejših ste-
klenih posodic rimskega obdob-
ja pri nas.
Kako uspevate skozi gospo-
darstvo in še posebej skozi turi-
zem, prodajati tudi kulturo?
M. Jurič: Trudimo se in, ker se
tudi vaš muzej trudi v tej smeri je
tudi to eden od razlogov, da smo
pričeli sodelovati. Zavedamo se,
da je treba tudi v naše institucije
pripeljati marketing, marketing
kulture, ki mora postati ne izje-
ma, ampak normalen način po-
slovanja. Sodelujemo z vrsto tu-
rističnih agencij, na žalost letos
turistov ni, pa se pripravljamo na
prihodnjo sezono. Atlas napri-
mer zagotavlja precejšnje število
tujih gostov, ki imajo posebno
ceno, muzej je odprt tudi v no-
čnih urah, v prostorih muzeja
prirejamo različne kulturne pri-
reditve in podobno. Na tak na-
čin poskušamo privabiti čim več
ljudi. V velikem turističnem na-
selju v bližini Nina, ki je zdaj za-
prto, smo v recepciji zagotovili
prostor za stalno razstavo najde-
nih ostankov nekdanjega prista-
nišča mesta Nina iz prvega in
drugega stoletja našega štetja.
Turisti so tak način predstavitve
naše kulturne dediščine sprejeli z
navdušenjem.
Pogovarjala se je:
NJiitaču VnHnčpL'
6 - NAŠI KRAJI IN LJUDJE
8. avgust 1991 - TEDNIK
FRANC FIDERŠEK
20.
Iz kapitulacije
v upor
POVZETEK
S tem feljtonom sem želel kar
najbolj nepristransko prikazati
dogajanja pred pol stoletja na
našem območju. V dnevniških
zapiskih sem predstavil dogaja-
nja v aprilski vojni 1941, o polo-
mu kraljeve jugoslovanske voj-
ske, o kateri so ljudje govorili, da
se je en dan bojevala, en teden
umikala, potem pa razpadla in
dvanajsti dan vojne kapitulirala.
Nadalje sem opisal mračne
dni po okupaciji, ki je za revne
ljudi prinesla materialno izbolj-
šanje, toda za zavedno slovensko
prebivalstvo veliko trpljenja in
gorja. Ob tem je bilo najhujše
spoznanje, da želijo nacistični
okupatorji iztrebiti slovenski na-
rod, v nekaj letih prisiliti ljudi,
da bodo pozabili na svoj materin
jezik, s katerim so se sporazume-
vali, ki so ga gojili in razvijali ves
čas odkar so se pred 1300 leti
ustavili na tej zemlji in rekli: Tu
nam bo prijetno domovanje.
Opisal sem ustanovitev Osvo-
bodilne fronte slovenskega naro-
da, čeprav so pri nekaterih spor-
ne pobude za njeno ustanovitev,
je zgodovinsko nesporno doka-
zano, da je to bila edina organi-
zacija, ki je znala združiti vse ti-
sto v slovenskem narodu, ki je
bilo pripravljeno bojevati se za
svoj obstoj in ta boj povezovati z
veliko protifašistično koalicijo v
svetu. Opisal, kako so se posto-
janke OF širile na ptujskem ob-
močju, kdo so bili prvi organiza-
torji upora in odhode prvih par-
tizanov z našega območja na Po-
horje. Pri tem sem skušal pred-
staviti tudi usode prvih borcev za
svobodo.
Posebno pretresljiv pa je zad-
nji del, v katerem so navedeni
prepisi poslovilnih pisem za svo-
bodo istreljenih z območja or-
moške, ptujske in slovenjebistri-
ške občine. Vsi ti, ob mnogih
drugih talcih, katerih poslovilna
pisma niso bila ohranjena ali jih
sploh niso napisali, so začeli so-
delovati v narodnoosvobodilnem
gibanju že leta 1941. Vsem je bila
skupna le ena stvar — ljubezen
do slovenske domovine, do svo-
bode in materinega jezika, dru-
gače pa so si bili zelo različni:
predvojni komunisti, levičarji,
desničarji, verniki in svobodomi-
sleci. Tudi po poklicu in social-
nem položaju so bili zelo razli-
čni: intelektualci, delavci in obr-
tniki, kmetje in dninarji, študen-
tje in dijaki pa tudi ljudje brez
stalnega bivališča. Kaj so mislili,
kaj so želeli, so tako živo, z od-
krito in preprosto besedo zapisa-
li v trenutkih pred smrtjo, ko ni
bilo več nobene pomoči. Niso
obupavaH, le želeli so dobro svo-
jim domačim, jih prosili odpuš-
čanja, če so kdaj komu storili kaj
žalega, prosili otroke, da jih
ohranjajo v lepem spominu ...
Celoten potek nastajanja osvo-
bodilnega gibanja na vsem ob-
močju okupirane slovenske Šta-
jerske kaže, da v letu 1941 nihče
od upornikov ni mislil na boj za
oblast, za zmago te ali one stran-
ke, temveč le na svobodo svojega
naroda in pravico do materine
besede. Zato za to območje ne
moremo govoriti — ne leta 1941
in ne v poznejših letih — o kaki
bratomorni vojni.
Mnogo zavednih ljudi s tega
območja je jilo izseljenih, veliko
se jih je umaknilo na varnejše v
Ljubljansko pokrajino in dru-
gam. Doma je ostala velika veči-
na prebivalstva brez pravega
vodstva. Precej jih je sodelovalo
z okupatorji, posamezniki zave-
stno, večina pa je nasedla social-
ni demagogiji. Kljub temu se je
med ljudmi našlo veliko takih, ki
so za ceno svojih življenj netili
upor, in uporniki iz prvih let so
to tudi plačali s svojim življe-
njem. Velika večina prebivalstva
je delila mišljenje z njimi, jih
podpirala, hkrati pa trepetala
pred nasiljem okupatorja in iz
strahu pred krutimi povračilnimi
ukrepi tudi izpolnjevala njegove
predpise.
Narodnoosvobodilni boj na
slovenskem Štajerskem je vsa šti-
ri leta potekal pod izredno težki-
mi pogoji, potekal tako kot taki
boji potekajo povsod, kjer se lju-
dje bojujejo za resnično svobodo
in za obstoj svojega naroda. Ver-
jetno prav zato precej let po voj-
ni osvobodilni boj na sloven-
skem Štajerskem ni bil ustrezno
vrednoten. Sicer pa naj o tem po-
vedo več tisti, ki so to okušali na
lastni koži.
Podatke za ta feljton sem črpal
iz sledečih del:
Vida Rojic: Ptuj v boju za lep-
še dni, Ptuj 1960.
France Filipič: Iz zgodovine
prvih ptujskih partizanov, Ptuj-
ski zbornik II, Ptuj 1962.
Milica Ostrovška: Kljub vse-
mu odpor 1, Maribor 1981.
Marko Selin: Nič več strogo
zaupno II, Ljubljana 1978.
Zdravko Klajnšček: Oris na-
rodnoosvobodilne vojne na Slo-
venskem 1941 — 1945, Ljubljana
1981.
Poslovilna pisma za svobodo
ustreljenih v okupirani slovenski
Štajerski, Maribor 1965.
ZA RAZMIŠLJANJE
V drugi svetovni vojni, ki je
domala zajela vse človeštvo, so
se v glavnem spopadale tri
osrednje ideologije, trije sistemi,
ki so vsak zase hoteli pokazati
svojo moč, uveljaviti svojo prev-
lado v svetu. O njih smo med
vojno veliko slišali, zato naj jih
na kratko opišem.
KAPITALIZEM je najstarejši
med njimi. Žlahtno vsebino in
spodbudo mu je vedno dajalo
prostozidarstvo ali framason-
stvo. To je svetovljansko gibanje,
ki želi privesti svoje privržence
do ideala plemenitega človeka.
Vsi prostozidarji veljajo med se-
boj za brate. Kake posebne vero-
izpovedi ne zahtevajo. Katoliška
Cerkev jih je večkrat napadala
zaradi njihovih načel o svobodi
verovanja. Protestantski duhov-
niki pa so dostikrat tudi člani
prostozidarskega društva. Bilo je
napredno posebno v času fran-
coske revolucije.
Z njim povezana je bila PLU-
TO K RAC IJ A, to je izraz za ne-
posredno ali posredno vladavino
bogatih, to je oblast denarnih
mogotcev, oblast finančnega ka-
pitala. Zgodovinsko gledano je
prva taka vladavina obstajala že
v davni Kartagini.
Danes je prostozidarstvo po-
stalo ezoterično, to je namenjeno
samo izbrancem, navadno so to
bogati in ugledni ljudje. Člani se
združujejo v ložah, te pa se pove-
zujejo v velike lože in pomenijo
dopolnilo družbi visoke buržoa-
zije.
Hitler je v vseh svojih javnih
nastopih z blaznim sovraštvom
grmel proti židovstvu, komuniz-
mu, framasonstvu in plutokraci-
ji-
KOMUNIZEM je svetovni
nazor o družbeni ureditvi, ki naj
odpravi privatno lastnino, druž-
bene razrede in s tem izkorišča-
nje. Kot cilj pa si postavlja brez-
razredno družbo, skupnost, ki bi
se v njej dobrine delile po načelu
—- vsakemu po njegovih potre-
bah. Marks in Engels sta dala ta-
kim utopičnim ciljem »znanstve-
ne« temelje in ga opredelila kot
zgodovinski proces, kot revolu-
cionarno gibanje, v katerem pri-
haja do obnovitve človeka kot
privatnega bitja in državljana kot
javnega bitja.
Lenin in pozneje Stalin in za
njim še veliko malih Stalinov so
revolucionarno gibanje uresniče-
vali v praksi. Več kot polovica
prebivalcev Zemlje je v praksi
okbsila, kaj pomeni biti človek
kot privatno bitje in kakšne pra-
vice ima oziroma je imel drža-
vljan kot javno bitje.
.Ta sistem je do popolnosti iz-
peljal BOLJŠEVIZEM. Svoje
ime je dobil na londonskem kon-
gresu ruske socialdemokratske
delavske stranke leta 1906, kjer
je zmagala večina, po rusko bol-
šoj, zato potem boljševiki ali ve-
činci, poraženi pa so ostali manj-
ševiki ali manjšinci. Popolna
zmaga boljševizma je bila iz-
b ojevana v oktobrski revoluciji
in v bojih proti silam, ki so se
dvignile proti tisti revoluciji.
Ustanovljena je bila »prva drža-
va socializma«, ki je postala
»obljubljena dežela za vse tlače-
ne in zatirane«, v resnici pa je bi-
la taborišče, kjer je vladalo brez-
pravie.
Kadar boš na rajžo šel. . .
Vsako podjetje, ki želi uspeh in preživetje,
se mora znova in znova prilagajati trgu. »Pre-
živijo« tista, ki skrbno vlagajo denar v nove
investicije. Takšno podjetje je tudi Intershop,
ki ga spretno vodi Jože Korošec, pri tem pa
mu pomaga žena. Ime podjetja seje prvič po-
javilo lani, ko so odprli trgovino Kredit mar-
ket — skrajšano KM — in je bilo sprva
usmerjeno predvsem trgovsko. Zagotovo pa
direktor ni želel ostati le pri trgovini. Tako so
navezali tudi stike s tujino — z nemškim
podjetjem, za katerega izvažajo artikle za
program rastlinjakov in vsega kar sodi zra-
ven. Letos pa so ob obletnici odprtja trgovine
Kredit market odprli na Trgu svobode 25 še
turistično agencijo z imenom RAJŽA. Slo-
venska Bistrica ni imela turistične agencije že
dobrih petnajst let, zato se jim je zdelo smotr-
no, da vložijo v takšno investicijo.
O delu agencije smo se pogovarjali z direk-
torjem Jožetom Korošcem.
Zakaj prav turistična agencija?
Jože Korošec: »Razlog je zagotovo ta, da v
bližini ni turistične agencije, ki bi pripravila
celotno ponudbo. Nekateri posamezniki in
podjetja so organizirali le izlete. Mi pa lahko
ponudimo široko paleto dopustovanja, od
najcenejših vikend paketov do bolj zahtevnih
in temu tudi primerno dragih.«
Ali so bile v začetku težave »priti« v posel?
Jože Korošec: »Nikakor ne. Velike agenci-
je se celo umikajo iz manj zanimivih lokacij
in so zainteresirane, da opravlja to delo ne-
kdo drug.«
Najbrž niste računali na vojno, ki je izbruh-
nila in se na Hrvaškem še bolj razbohotila: Se
to pozna tudi v vaši agenciji?
Jože Korošec: »Naša agencija tega vpliva
še ne čuti v tolikšni meri kot ostale, saj smo
komaj pričeli s poslovanjem. Agencije, ki pa
še dalj časa poslujejo, pa imajo zagotovo
slabši promet. Pri nas se še ljudje zmeraj za-
nimajo za počitnikovanje, vendar le do Istre.
Veliko zanimanje je za Slovenijo in cenejše
variante letovanja, pojavil pa se je sloj ljudi,
ki imajo dovolj denarja in želijo le dobro po-
nudbo. Kljub vojni bodo ljudje dopustovali,
saj morajo svojih 20, 30 dni nekako koristiti,
vendar si bodo izbrali dopust v drugačnih
oblikah kot do sedaj. Manj bo morja, več vi-
kend paketov in tudi zimskega turizma bo
več. Agencije se bomo morale pač prilagodi-
ti.«
Mogoče je od starta odvisno nadaljnje delo.
Kako si bo agencija pridobila dober glas?
Jože Korošec: »Edino kvaliteta daje ton te-
mu glasu. Nas zanima le dobro, mislim pa,
da smo naredili vse, da bi lahko bili dobra
agencija. Imamo stike z vsemi velikimi agen-
cijami, k sodelovanju smo pridobili primerno
izobražen in izkušen kader, pa tudi v rekla-
mo bomo dosti vložili.«
Načrti...
Jože Korošec: »Želeli bi seveda čim bolje
poslovati. Mislim, da se bodo ljudje privadili
na nestabilno stanje in bodo tudi v takšnih
razmerah potrebovali sprostitev in počitek,
mi pa bomo svoje delo opravili korektno.«
V agenciji trenutno ponujajo predvsem
Slovensko primorje, za katero je tudi največji
interes, kot pravijo delavske agencije. Zani-
miv je tudi naš planinski svet, imajo pa tudi
celotno ponudbo zdravilišč.
Tako smo Slovenci po sili razmer postali
»lokal patrioti«, saj se v večini primerov zdaj
odločamo le za Slovenijo. V vseh teh letih, ko
smo raje zaradi nižjih cen odhajali kam dru-
gam, smo pozabljali na naše lepote in mogo-
če je zdaj čas, da jih spoznamo. Turistične
ponudbe naših gora in zdravilišč, ki smo jih
včasih zanemarjali, bodo ponovno aktualne
in bodo morale turistične agencije narediti za
slovensko ponudbo še kaj več, kot doslej. Ta-
ko bomo Slovenci lahko izkoristili vse lepote,
ki jih imamo in jih toliko let nismo znali pra-
vilno in vabljivo ponuditi.
Nataša Pogorevc
Trgovina Kredit market, za katero pravijo, da ne posluje slabo.
Zunanjost turistične agencije Rajža, ki jo najdete na Trgu svobode 25.
Dejavnost folklore tudi med počitnicami
Ptujsko folklorno društvo, ki
ga sestavljajo folklorne skupine
iz Markove, Cirkovc, Dolene in
Lancove vasi, orači iz Podlehni-
ka in Lancove vasi, kurenti iz
Spuhlje, Ptuja in Rogoznice ter
ljudski pevci iz Cirkovc, Dolene,
Lancove vasi, Vidma, Podlehni-
ka in Zabovc, je tudi v času do-
pustniških dni zelo aktivno. Svo-
je bogate kulturne tradicije ne
predstavljajo le pred domačim
občinstvom, temveč veliko gostu-
jejo tudi v tujini. Tako sta se
pred nedavnim vrnili z gostova-
nja v sosednji Italiji folklorna
skupina iz Markovec in kurenti
iz Spuhlje. V Čedadu so se pred-
stavili na zaključni prireditvi
mednarodnega festivala, ki je
trajal teden dni.
Tudi pred domačo publiko so
ob petkih in sobotah načrtovali
nastope pred Blagovnico, vendar
so ti zaradi preteklih zaostrenih
razmer v Sloveniji odpadli. V teh
dneh se v društvu pripravljajo na
praznovanje ptujskega občinske-
ga praznika. Proslavo bodo s
svojim kulturnim programom
popestrili folkloristi iz Markovec
in Cirkovc.
V mesecu avgustu praznuje
folklorna skupina iz Cirkovc 60.
obletnico delovanja. Ob visokem
jubileju bodo pripravili modno
revijo in razstavo, na kateri bo
prikazano dosedanje delo in
uspehi skupine. Predvidoma 18.
avgusta bodo priredili še veliko
folklorno revijo. Na njej bodo
poleg številnih domačih folklor-
nih skupin nastopili še gostje iz
tujine.
Pri folklornem društvu so pou-
darili, da si želijo predvsem tes-
nega sodelovanja in vključevanja
mladih kadrov, ki bodo tradicijo
folklore prenašali kasnejšim ro-
dovom.
kk
Kdo si
lasti KTV?
Kabelski sistem v rokah nespo-
sobnežev (ne vem katerikrat).
Polemika o kabelskem sistemu v
Ptuju nas počasi že spominja na še ne
tako star spor med g. Janezom La-
hom, njegovo mamo na eni strani in
g. Francem Milošičem na drugi. Nivo
odgovorov Odbora za KTV ni omem-
be vreden, saj se Odbor spušča na ra-
ven užaljene neveste, ki minuto pred
poroko spozna, da ji je ženin pobri-
sal.
Dejstvo je, da se spor suče okrog
lastnine in dejstvo je tudi, da Izvršni
svet SO Ptuj s sistemom ne upravlja,
kar bi po veljavnih predpisih moral.
Sistem je treba torej ovrednotiti in
olastniniti, nato pa ga bo lahko upra-
vljal ali odbor delničarjev ali kdo
drug, ki ga bodo imenovali lastniki za
upravitelja. Vsi, ki so vložili denar v
izgradnjo kabelskega sistema, so so-
lastniki po deležih, ki so jih vložili. Ti
deleži predstavljajo njihovo pravico
do upravljanja s sistemom, do načrto-
vanja programske zasnove in investi-
cij in vsega ostalega; če bodo ti so-
lastniki imenovali upravni odbor v
isti sestavi kot je zdaj, ne bo nič naro-
be, odbor si bo lahko oddahnil, saj bo
vedel, komu je odgovoren.
Menimo pa, da zdajšnjim lastni-
kom kabelske televizije prav gotovo
ni po godu, če njihovi kvazi predstav-
niki zmerjajo mlade liberalne demo-
krate Ptuja kot »Tele klub«, g. Resni-
ku citirajo odvetniški kodeks, o g. Lo-
vrenčiču pa objavijo podatek o njego-
vi osebnosti, ki je po zakonu zavaro-
van. Nikoli niste odgovarjali na pisa-
nja g. Lovrenčiča ali g. Resnika, am-
pak vedno le na pisanja Občinskega
zbora SDZ, ki je pravna oseba in jo
predstavlja predsednik Izvršnega od-
bora. Takšna ureditev je predpisana v
statutu SDZ.
Ko bo Odbor za KTV imel statut,
ko bodo lastniki sistema imenovali
upravni odbor in ko bo KTV Ptuj vpi-
sana v sodni register, bo tudi užalje-
nost Odbora za KTV Ptuj odveč.
Tako Odbor za KTV Ptuj kot tudi
mladi liberalni demokrati Ptuja in
SDZ Ptuj so lahko vsi skupaj zapre-
paščeni nad molkom, s katerim je od-
govoril ptujski Izvršni svet. V njem
namreč sedijo ljudje, ki so dobro pla-
čani za to, da upravljajo s takšnimi si-
stemi kot je to KTV Ptuj.
Zato IO SDZ Ptuj predlaga, da se
takšno dopisovanje preko Ptujskega
tednika prekine ter da se organizira
skupen sestanek Odbora za KTV
Ptuj, mladih liberalnih demokratov
Ptuja, Občinskega zbora SDZ Ptuj in
Izvršnega sveta SO Ptuj, na katerem
se bo mogoče pogovoriti o vseh spor-
nih vprašanjih. Sporočite nam torej
kraj, datum in uro sestanka!
Za IO SDZ Ptuj
Tomaž NEUDAUER, dipl. iur.
SLOVENSKA BISTRICA
Iz Impola
— V delovni organizaciji Im-
pol Slov. Bistrica ugotavljajo, da
so zaposleni v letošnjem letu pri-
javili 39 inovativnih predlogov
kar je manj kot v enakem obdob-
ju lanskega leta. Komisija za
spremljanje inovacij je ugotovi-
la, da so od predlaganih v praksi
uspešno uporabili že 23 predlo-
gov, kar prinaša kolektivu korist
za okoli 142.000 nemških mark.
Prevladujejo predvsem ino-
vacije z manjšimi gospodarskimi
koristmi. Med predlagatelji je
največ visoko kvalificiranih de-
lavcev. Za njimi so zaposleni s
srednjo izobrazbo in kvalificira-
ni delavci. Pomembnejši predlo-
gi so: regulirna naprava za žico,
uporaba olja za mazanje orodij,
vgradnja končnega stikala za po-
večanje varnosti na kvarto valjar-
ni, sprememba čeljusti na ravnal-
nem stroju, domača izdelava ter-
mo laka, nosilec za montažo in
demontažo elektromotorjev na
pečeh ter vgradnja kontinuirnih
merilnikov nivoja olja. Za vzroke
zmanjšanega števila inovativnih
predlogov uvrščajo v Impolu
med drugim tudi zadnje gospo-
darske in politične težave v Slo-
veniji in Jugoslaviji
— V prvih petih mesecih le-
tošnjega leta se je število zapo-
slenih v največji delovni organi-
zaciji na območju Slov. Bistrica,
v Impolu iz Slov. Bistrice, zmanj-
šalo za 60 članov. Tako so v tem
kolektivu letošnje leto pričeli z
2065 zaposlenimi. Do konca leta
jih bo po dosedanjih načrtova-
njih za okoli sto manj. Večji del
zmanjšanja zaposlenih bo dose-
ženo z rednimi in invalidskimi
zaposlitvami.
V zadnjih treh letih, odkar
je v veljavi omejitvena politika
zaposlovanja je iz Impola odšlo
420 delavcev. Ob tem ugotavlja-
jo, da se proizvodnja ni zmanjša-
la. Beležijo celo pomemben po-
rast.
Po številu zaposlenih so se v
tem kolektivu sedaj izenačili z le-
tom 1978, ko so letno proizvedli
za okoli 37.000 ton izdelkov.
Viktor Horvat
Na Slovenskem trgu 1
— športni servis
Davorin Munda je po poklicu
strojni tehnik in eden najmlajših
obrtnikov v ptujski občini. Po
končanem pripravništvu v obrtni
zadrugi Panorama, je ostal brez
zaposlitve. Odšel je v tujino, v
Nemčijo. Po vrnitvi pa se je
odločil, da bo postal zasebnik.
Nekaj denarja je imel sam, nekaj
je dodal oče, tako da je lahko
uredil delavnico. Prostor mu je
dodelila bivša samoupravna sta-
novanjska skupnost.
Delavnica je lično urejena,
vhod pa ima z dvorišča. Davorin
Munda se zaveda, da bo kako-
vost tista, ki bo odločala o števi-
lu strank. Popravljal bo kolesa,
kolesa z motorjem, pozimi pa
smuči. Čez mesec ali dva pa bo
pridobil pooblastilo za popravilo
Rogovih koles. Načrtuje tudi po-
pravilo teniških loparjev ter
odprtje manjše trgovinice s kole-
si in s smučmi.
Športni servis na Slovenskem
trgu 1 je odprt vsak dan od 9. do
12. ure in od 13. do 17. ure, ob
sobotah pa od 9. do 12. ure. MG
V svoji delavnici bo Davorin Munda popravljal kolesa, kolesa z motor-
jem, smuči —	(Posnetek: KOSI)
r
TEDNIK avgust 1991
OD TU IN TAM - 7
Hotela Zlati noj v Ptuju ne bo!
Drugi ptujski hotel je neslavno
preteklost pokopal, in se preime-
noval v Mitro. Novo ime nosi že
dober mesec dni. V teh dneh že
dobiva dokončno podobo, saj
naj bi ga še v tem mesecu odprli,
po dvomesečni zamudi.
Ko se v ptujskem turizmu sko-
raj ničesar ne dogaja, razen dele-
gatske obravnave o stanju in raz-
vojnih možnostih občinskega tu-
rizma in gostinstva, je vest o
odprtju hotela toliko lepša. Po-
vsod tarnajo o tem, da gostov ni.
Ptujskemu turizmu se slabo piše
tudi zato, ker v glavnem gradi na
domačih gostih. Teh pa je kar
osemdeset odstotkov.
Direktor podjetja B. D. P., ki
je lastnik hotela, Drago Kaučič,
si prizadeva, da bi v kratkem pri-
šlo do tehničnega in kakovostne-
ga prevzema objekta. Hotel
opremljajo v sodelovanju z Mer-
cator Izbiro Panonijo in Lesnino
inženiring Ljubljana ter ptujskim
Gradisom Gradnje — Mizarstvo
in njegovimi kooperanti. Resta-
vracija kavarna in kuhinja so že
opremljeni, v sobah manjka le še
posteljnina. Hote! naj bi bil ob
odprtju visoke kategorije B in bo
imel 50 postelj. Preostalih dvaj-
set bodo uredili v roku enega do
dveh mesecev po odprtju.
V Mitri bodo gostom nudili
sobe z zajtrkom, v restavraciji pa
jedila po izbiri. Tedensko ali me-
sečno bodo jedilnik dodatno
obogatili s ponudbo drugih jedil.
Pričakovati je visoko raven celot-
ne hotelske ponudbe, saj bodo
vse delali v sodelovanju s sred-
njo gostinsko in turistično šolo
Maribor. Ta bo imela tudi patro-
nat nad desetimi zaposlenimi. V
hotelu bo delal kozmetični stu-
dio Artemis, načrtujejo tudi
odprtje frizerskega salona in po-
dobnih dejavnosti, saj je še do-
volj prostora. Kdor ima prime-
ren program, naj se oglasi.
Hotelsko dvorano, v kateri je
prostora za okrog 120 ljudi, bo-
do lahko uporabljali za kongre-
sni, seminarski in druge oblike
turistične dejavnosti. Pred resta-
vracijo se bo naselil peti Mitrej,
podjetje B.D.P. je prevzelo po-
kroviteljstvo nad enim od mitre-
jev. Sicer pa sodelovanje med tu-
rizmom in kulturo ni naključno.
To je prepoznavno skoraj na vsa-
kem koraku. V sobah bodo ho-
telski gostje občudovali Lugari-
čeve stvaritve, v restavraciji, ka-
varni in recepciji pa Berberjeve,
Konjevičeve in druge.
Lastniki hotela se z občinsko
vlado pogovarjajo o ureditvi pro-
meta ter parkirišča. Načrtovanje
in sodelovanje s turističnimi or-
ganizacijami pa je v tem trenut-
ku zelo težko, saj vsi čakajo na
razplet krize v Jugoslaviji. Hotel,
ki je težko shodil, čakajo hudi
začetni koraki. Pa se bo obrnilo
na bolje, saj bo turizem v naši
družbi dobil tisto mesto, ki mu
pripada.
MG
Pogled v eno izmed hotelskih sob
V novi restavraciji, ki jo bodo odpirali vsak dan ob 11. uri, se bodo gost-
je dobro počutili (Posnetki: KOSI)
Drago Kavčič, direktor
Kako s prazniki v prihodnje?
Ker zdaj veljavni prazniki in
dela prosti dnevi, kot pravi
oblast, ne ustrezajo več politi-
čnim razmeram je republiška vla-
da pripravila osnutek novega za-
kona o praznikih. Ta ukinja
praznike, ki so Slovenijo doslej
kakorkoli povezovali z Jugosla-
vijo. Sporno ostaja za zdaj še
praznovanje 27. aprila kot poča-
stitev začetka odpora proti oku-
patorju in fašizmu. Podan je bil
tudi predlog, da bi med državne
praznike vključili nekatere cer-
kvene.
IVAN DREVENŠEK, 40 let,
iz Podlehnika: Sem Slovenec,
vendar že deset let živim in de-
lam v Švici. Zavzel bi se pred-
vsem za cerkvene praznike. Mi-
slim, da bi bilo dobro vključiti
med državne tudi nekaj cerkve-
nih praznikov, neverujoči pa naj
se potem sami odločajo glede
praznovanja. Tudi v drugih drža-
vah so cerkveni prazniki vključe-
ni med državne, četudi vsi ne ve-
rujejo.
DUŠAN RIS, 29 let, iz Ptuja:
Prav je, da se v prihodnosti lega-
lizira tudi nekaj cerkvenih praz-
nikov, saj so predvsem zadnji
dve leti precej aktualni. Strinjam
se, da se z osamosvojitvijo poslo-
vimo tudi od skupnih jugoslo-
vanskih praznikov. Sporni 27.
april, kot začetek odpora proti
okupatorju bi lahko praznovali
skupaj s 27. junijem.
LAJOVEC SONJA, 40 let, iz
Ptuja: Strinjam se, da se prazni-
ki, ki padejo na nedeljo po no-
vem ne bi prenašali na naslednji
dan. Glede števila praznikov me-
nim, da jih več ne bi bilo smisel-
no imeti, če se hočemo čimprej
izvleči iz trenutne situacije. Sem
za to, da se več dela in manj
praznuje. Praznik si bomo lahko
privoščili takrat, ko bo naše go-
spodarstvo na ravni Evrope. Za-
radi zagonskih stroškov bi velja-
lo imeti praznike bolj skupaj.
JANKO BAŠTOVEC, 75 let,
iz Cirkovc: Nekaj prejšnjih praz-
nikov bi moralo ostati. Počasi bi
ti tako ali tako odpadli, ne bi pa
jih bilo treba zbrisati tako hitro.
Navsezadnje smo borci veliko
storili za državo in bi nam v spo-
min lahko pustili kakšen dan.
Tudi cerkvene praznike bi lahko
v bodoče praznovali kot državne.
Pavla Veler, višja medicinska
sestra, Cirkovci: »Mislim, da bi
morali imeti takšne praznike, kot
jih ima Evropa. Govorimo o Ev-
ropi, zato bi se ji morali približa-
ti tudi pri tem. Poleg tega pa bi
morali imeti naslednje praznične
dneve: 22. julij, 25. ali 26. junij,
ki bi ga praznovali kot dan osa-
mosvojitve Slovenije, Veliko noč
in božič. 8. marec — mednarod-
ni praznik žensk pa bi morali
praznovati drugače. Na ta dan
naj se nekaj naredi za matere in
otroke.«
Dr. Georgij Hromiš, Ptuj:
»Božične in novoletne praznike
bi morali združiti. Tako delajo v
Evropi. Ko se tam veselijo, naj bi
se veselili tudi Slovenci.«
Fotografiji: OM
Anketirali: KK in MG
Pavla Veler
Dr. Georgij Hromiš
w
S Stajertoursom poceni in prijeten dopust
Prometno podjetje Štajertours
s 145 zaposlenimi, vključuje v
svoj program storitvene dejavno-
sti bivšega Komunalno gradbe-
nega podjetja — tozd Avtopark
iz Ptuja. V okvir njihovih storitev
med drugim sodi tudi turistična
agencija Štajertours, s sedežem
na Slovenskem trgu, ki se je tako
preimenovala iz agencije Petovia
v začetku junija.
V	agenciji, ki za stranke poslu-
je od 7. do 18. ure, nudijo takore-
koč vse, kar je potrebno za mir-
no in brezskrbno preživljanje do-
pusta. Strankam organizirajo ra-
zlične vrste izletov in potovanj,
avtobusne prevoze doma in v tu-
jini, posredujejo letna in zimska
letovišča ter letalske in spalniške
yozovnice, nudijo možnost rent-
a-cara s sodobnimi vozili, me-
njalnico ter različna zastopanja v
tujini.
V	letošnji sezoni se zlasti veli-
ko strank prijavlja za letovanje v
Planinah in zdraviliščih Sloveni-
je- Zaradi ugodnih cen se po
krajšem premoru znova veliko
turistov odloča tudi za počitniko-
vanje ob morju, predvsem ob
slovenski obali in Istri. Še zlasti
so cene ugodne v Plavi laguni v
Poreču, kjer stane 7-dnevni pol-
penzion le 2030 dinarjev.
Agencija v mesecu avgustu or-
ganizira več razpisanih potovanj.
Med njimi bi veljalo izpostaviti
zlasti srečanje s papežem, ki bo
19. avgusta v Szombathely-ju na
Madžarskem. Prijave za srečanje
še vedno sprejemajo. Vse dodat-
ne informacije dobite na agenciji
ali tudi po telefonu 772-771 in
776-376.
Posebnost oz. specialiteta
agencije v tej poletni sezoni je
enodnevna šola smučanja v Por-
torožu, ki jo pripravljajo skupaj
z recepcijo ptujskega Super Lija.
V ceno, ki znaša 380 dinarjev, je
vključen prevoz, smučanje, ve-
čerja v hotelu Super Li, vstopni-
na v diskoteko in drobno darilo
oz. presenečenje. Odhodi bodo
organizirani vsako soboto ob 5.
uri s ptujske avtobusne postaje,
odhod iz Portoroža pa je ob 18.
uri.
Kljub neobetavni vremenski
situaciji in napovedim, je prva
takšna akcija, ki so jo izvedli
prejšnjo soboto, sijajno uspela,
saj se je vreme razjasnilo v pravi
poletni dan. Ob vrnitvi na Ptuj
sta delili zadovoljstvo obe strani:
turisti za lepo preživet dan ter or-
ganizatorji za uspešen začetek
akcije, katere namen je, kot je
povedal vodja komerciale, prido-
biti si zaupanje strank. To je, kot
je poudaril, še kako potrebno za
nadaljnje uspešno poslovanje.
k. klep
Kaj je Slovenska
demokratična zveza?
V zadnjem času se v sredstvih javnega obveščanja vse več govori
in piše o Slovenski demokratični zvezi in njeni vlogi v DEMOS-u in
tudi širše. Razlogov za to je več. Ključni je predvsem v tem, da so se
člani naše stranke znašli v vladi na ključnih mestih, ki pomenijo te-
melj osamosvojitve Slovenije. SDZ namreč v vladi zaseda ministrstva
za ljudsko obrambo (Janša), notranje zadeve (Bavčar), pravosodje
(Pirnat) in za mednarodno sodelovanje (Rupel). Drugi razlog pa je
iskati predvsem v dejstvu, da je Slovenska demokratična zveza slo-
venska demokratična in je zveza. Je Zveza Slovencev za demokracijo.
Tako je v programskih dokumentih SDZ zapisal tudi dr. Dimitrij RU-
PEL, predsednik Izvršnega odbora SDZ.
Tako SDZ združuje vse Slovence ne glede na starost, družbeni
položaj, vero in osebno prepričanje, tako je torej odprta slovenska na-
cionalna stranka demokratične usmeritve. V tej luči je torej potrebno
gledati tudi delo in usmeritve Slovenske demokratične zveze in njenih
članov, njeno vlogo v DEMOS-u in parlamentu. SDZ je državotvorna
stranka. Na najboljši način pa to državotvornost poudarja tudi mesto
predsednika Skupščine Republike Slovenije, ki ga prav tako zaseda
slovenski demokrat (dr. BUČAR).
SDZ se nam torej kaže kot slovenska nacionalna politična stran-
ka, ki si prizadeva za utrditev srednjega bloka slovenske politike. To
pomeni, da se SDZ zavzema za DEMOS kot koalicijo slovenskih de-
mokratičnih strank (programski dokumenti). Kot stranka se SDZ v
politiki ravna samo po vrednotah in normah demokratičnega nacio-
nalnega reda sodobnih razvitih, moderniziranih nacij, kakor so se
uveljavile v razvitem svetu ter na to podlago postavlja slovenski go-
spodarski, družbeni, pravni, izobraževalni in drugi red.
Vsem občanom Občine Ptuj čestitamo za praznik Občine Ptuj,
staroste slovenskih mest, mesta, ki pomeni simbol slovenstva in za
praznik, ki ga prvič slavimo v samostojni in neodvisni Republiki Slo-
veniji-	Za OZ SDZ PTUJ
Tomaž NEUDAUER, dipl. iur.
V Columbu moda
zagrebških butikov
Ptujske butike v glavnem vodi-
jo ženske. Milan Bezjak, lastnik
Columba iz Zavčeve 30, je eden
redkih moških, ki se ukvarja z
modo. Pri tem so mu v pomoč
žena Darinka in hčerki, ki sta
pravi modni posnemovalki.
Butik Columbo je pričel delati
18. maja letos. V dobrih dveh
mesecih si je, čeprav je oddaljen
od mestnega središča, pridobil
precej strank. Prihajajo v glav-
nem tisti, ki se želijo obleči po
modi in se ozirajo po unikatni
modi. Milan in Darinka Bezjak
si prizadevata, da bi ne prodaja-
la uniformirane mode. Prodajata
modo ekskluzivne zagrebške de-
lavnice, ki dela v malih serijah.
Poleg tega v njunem butiku naj-
dete modne izdelke Emone in
Veletekstila iz Ljubljane, Univer-
zale iz Domžal in nekaterih dru-
gih.
Ženska in moški se lahko v
Columbu oblečejo od pet do gla-
ve, saj prodajajo vse, razen če-
vljev. Namesto njih si lahko ku-
pite copate Adidas. Po 10. avgu-
stu bodo kupcem ponudili izdel-
ke iz jesenske kolekcije. Do ta-
krat bodo police s poletno modo
v glavnem praznem, saj so tem
izdelkom znižali cene do 40 od-
stotkov.
Columbo je odprt vsak dan
poleti od 9. do 12. ure in od 15.
do 20. ure, ob sobotah od 8. do
13. ure. Jeseni bodo delali pono-
vno od 14. do 20. ure. Če bodo
zaposlili prodajalko, bo butik
odprt cel dan, z opoldanskim od-
morom.	MG
Columbo je dokazal, da butiki tudi zunaj mestnega središča lahko do-
bro delajo (Posnetek: KOSI)
Konzulka ZDA v Ormožu
Jane Green, konzulka Združenih držav Amerike v Zagrebu (kjer pa je komaj
mesec dni), se je v petek na svoji poti po Sloveniji, obiskala je Koroško, Mari-
bor, Gornjo Radgono,-ustavila tudi v Ormožu. Zanimala seje predvsem za po-
tek bojev ob agresiji JA na Slovenijo na tem območju in si ogledala posledice
razdejanja.
V Ormožu jo je sprejel ormoški župan dr. Jože Bešvir. Zanimalo jo je njego-
vo razmišljanje o prihodnosti Slovenije in Jugoslavije pa tudi zakaj armada ni
napadla z večjo močjo, kot je, saj bi gotovo lahko. Njena nadaljnja naloga je o
vsem poročati v Washington.
Dr. Jože Bešvir je opisal vse dogodke, ki so se v dneh vojne dogodili v Or-
možu in okolici. Ob tem je pohvalil pripadnike policije, teritorialne obrambe in
tudi sredstva javnega obveščanja.
Gostji so v Ormožu podarili najnovejšo knjigo Vodnik po Ormožu in okoli-
ci, v angleščini seveda in jo popeljali na ormoški most, v Središče ob Dravi in
na Kog. Pogovore so sklenili na Jeruzalemu, kar pa je bila pravzaprav konzulki-
na želja, ki je o tem kraju, kljub temu, da je pri nas šele mesec dni, slišala veliko
lepega. Omeniti je potrebno, da ji je prleška pokrajina še posebej pri srcu, pove-
dala je, da ni sicer divje dramatična kot gore, vendar je domača, prijazna.
Vida Topolovec
Zakaj je edini ptujski
semafor mrknil?
Človek preprosto ne more verjeti, da že od vojne v Sloveniji več ne kaže
rdtče, rumene in zelene svetlobe edini ptujski semafor na križišču Potrčeve ce-
ste. Morda je vzrok kakšna vojaška sabotaža, kajti kar v neposredni bližini ima
JA svoja skladišča? Ali pa je vmes nesposobnost, ali čudna malomarnost tistih
visoko usposobljenih strokovnjakov, ki več ne morejo spraviti v »pogon« sema-
forskih luči. Kdo ve?
Brez dvoma se imamo zahvaliti previdnosti voznikov, kolesarjev, pešcev,
da tu še ni prišlo do kakšne večje prometne nesreče. Pa še nekaj. Znano je, da
morajo vsi potencialni in novi vozniki avtomobilov obvladati tudi vožnje skozi
semafor, sicer ne bi smeli oziroma mogli narediti izpitov. Ali sedaj vozijo in-
štruktorji pa člani izpitnih komisij svoje bodoče voznike na praktične vožnje in
na izpite v Maribor ali kam drugam? Kdo ve? Konec koncev pa je pričakovati,
da bodo odgovorni le našli kakšnega strokovnjaka, da bo malce pobrskal po
električnih žicah ter sepiafor usposobil, kajti k sreči ni videti, da bi bila na bliž-
njo omarico, kjer žice pa kakšen avtomat udarila strela pa tudi kakšno vojaško
letalo na Ptuj ni odvrglo bombe, ki bi onesposobila edini ptujski semafor.
f. hovnik
8 — NEKOČ IN DANES
8. avgust 1991 - TEDNIK
JAKOB EMERŠIČ
ŽE DAVNO NAMERAVANA GIMNAZIJA V PTUJU
Ptuj ali Varaždin
Hadbelič podaja šest razlogov,
ki govorijo v prid Varaždina.
1.	Imetja in posestva, ki jih se-
daj uživa varaždinska rezidenca,
so dali dobrotniki z namenom,
da se v teku časa tam osnuje ko-
legij, in v ta namen jim je tudi
poklonil Ferdinand II. vas Apa-
tovac, nekdanjo lastnino pre-
monstratov. Ferdinand III. je iz-
ločil vse naše imetje iz krajevne-
ga davka, ki jih sicer plačujejo
svobodna mesta v času zaseda-
nja Sabora, in posebej omenja
kolegij, cerkev, semenišče (inter-
nat) in šole. Mesto nam je z istim
namenom oprostilo gotovo peti-
no mestnih davščin za postavitev
kolegija, šole itd., kar je bilo tudi
izplačano, največ z denarjem mi-
lodarov. Cerkev je zgrajena na
stroške grofa Gašparja Draškovi-
ča, šolska zgradba pa z prispev-
kom Kraljevine. V šoli, do izklju-
čno retorike, predavajo trije pro-
fesorji, a če se bo našel fond, bi
lahko odprli tudi druge (višje)
šole. Če bi se prenesel kolegij
drugam, bi prišlo do velikih za-
mer pri vseh stanovih, a zmanjša-
li bi se tudi bogati plodovi duše-
brižniškega dela.
2.	Provinciali zadnjih 20 let in
drugi ugledni in pametni očetje,
ki poznajo Varaždin in okolico,
so bili prepričani, da bi prav ta-
ko koristila ustanovitev kolegija
v Varaždinu kakor tudi v Zagre-
bu, pa tudi v mnogih nemških
mestih so menili, da je treba pre-
magati vse ovire, in so prav skr-
beli, kako bi z ustanovo povišali
varaždinski zavod v kolegij.
3.	Enako so želeli tudi prejšnji
vrhovni redovni predstojniki (ra-
zen očeta Alexandra Gottifreddi-
ja, 21. 1,—12. 3. 1652), prav po-
sebno pa oče Muzio, Viteleschi,
ki je v pismu varaždinskemu su-
periorju očetu Antunu Mayru
obljubil v tej smeri vso pomoč,
to je, stvar je celo priporočil tudi
provincialom.
4.	Grof Trauttmansdorf je za-
pisal legat (volilo iz dediščine)
varaždinski rezidenci v prvi vrsti
zaradi tega, da bi se v šole kole-
gija sprejeli sinovi Valachorum
schismaticae gentis late per cinfi-
nia diffusae (razkolniško srbsko
ljudstvo iz vseh mejnih področij)
in bi nato med svojimi širili po-
znavanje Boga in pripravljali tla
za zedinjenje s Cerkvijo. Sadovi
so že vidni: Vlahi (= Srbi) se nas
več ne boje, sami želijo, da jim
sinove sprejmemo v internat, če
bi ta obstajal. Vladika je sklenil
poslati v naše šole tri svoje meni-
he bazilijance.
5.	Sadovi duhovnega dela so
večji v Varaždinu kot na primer
v Steyru, Judenburgu, Leobnu,
Reki, Trstu in nekaterih drugih
kolegijih, kjer ni toliko ljudi, niti
ni prilik za tolike odhode v kraje,
ki so obkroženi s herezijo in raz-
kolništvom. Kar se je do sedaj
doseglo v tej smeri, prehaja da-
leč vsa upanja, ki smo jih gojili.
V Ptuju ne bi delo na duhovnem
polju nikoli ne obrodilo tako ze-
lo in takih plodov kot v Varaždi-
nu, če se tu ustanovi kolegij. V
Ptuju ni toliko prebivalstva niti
toliko prilik za misijone, poleg
tega pa je v Ptuju precej duhov-
nikov raznih redov, ki pomagajo
v pastirstvu župniku. Grofica Ur-
šula Thonhausen, mati o. Ignaci-
ja (Thonhausna) je pristala, da
njen sin nameni svoj del dedišči-
ne za osnovanje zagrebškega ko-
legija, a to prav zato, da bi se iz
tega kolegija pripravljali misijo-
ni in česti odhodi na karlovško
področje in tudi v druge kraje,
kjer so brez župnikov. Priča te-
mu je oče Nikola Sartorius, ki je
z grofico nekoč razpravljal o
ustanovi zagrebškega kolegija,
ob posredovanju očeta Ferda Si-
nabele ter je zadevo z božjo po-
močjo srečno privedel h koncu.
6. Mesto varaždinske reziden-
ce, na katerem bi se gradil kole-
gij, prehaja po dolžini in širini
mnoge druge kolegije, prekaša
pa jih tudi z veličino in lepoto
cerkve, za njima pa ne zaostaja
šolsko poslopje niti število dija-
kov, nasprotno, nekatere tudi da-
leč presega, kot na primer Leo-
ben, Passau, Judenburg, Reko,
Trst.
Resda nekateri menijo, da bi
lahko ustanovili kolegija tako v
Varaždinu kot v Ptuju, a nato bi
se pojavil strah, da se Zagrebu
obljubljena Thonhausenova
ustanova in tudi tista iz Češke,
namenjena Varaždinu, prenese v
Ptuj, a razen tega zaradi bližine
obeh mest niti ena gimnazija ne
bi imela dovolj dijakov. No, v
Varaždinu bi jih bilo na vsak na-
čin več, ker je življenje cenejše, a
Ptujčani radi dajejo svoje sinove
v trgovino. Neumno se je sklice-
vati na belgijske in italijanske
kolegije. Tam je več prebivalstva
in tudi mladina je bolj nagnjena
k šolanju.
Sedaj Hadbelič pobija razloge,
ki govore proti Varaždinu.
Prvi očitek: varaždinski zrak je
nezdrav, ker je zemlja močvarna.
Odgovor: Tudi okoli Ptuja so
stoječe vode in tam pogosto div-
jajo kužne bolezni. V Varaždinu
ni zrak slabši kot v Trnavi, Duru,
Celovcu idr., o čemer priča zelo
velika moritev v teh krajih. V Va-
raždinu redki zbolevajo, a v času
20 let jih je umrlo le osem (tu je
mišljena jezuitska skupnost!).
Od teh jih je pet prišlo bolnih, a
dva v brezupnem stanju. Zadnjih
trinajst let živi v rezidenci devet,
deset ali dvanajst redovnikov.
Dva sta bila res zaradi zdravja
poslana v Gradec, ker takrat Va-
raždin ni imel dobrega zdravnika
niti lekarne, a sedaj ima tudi le-
karno in dobrega zdravnika. V
bližini so zelo zdrave toplice, v
katere se zgrinjajo bolniki z vseh -
strani, a prihajajo naši tudi iz
Gradca. Nekateri naši, ki so
drugje komaj životarili, so se v
Varaždinu počutili dobro, kar
lahko jaz rečem tudi o sebi. To
vedo vsi, ki so bili z menoj v Re-
ki, da sem neprestano bruhal kri
in zaradi sušice sem bil kost in
koža, a ko sem prišel v Varaždin,
sem ozdravel. V Trnavi, kjer sem
predaval logiko, sem dobil vode-
niko. Ko sem se je s težko muko
rešil, sem bil poslan v Varaždin,
kjer sem ob dobrem zdravju pre-
živel tri leta in pol in nato prišel
v Zagreb.
Drugi očitek. Vprašanje usta-
nove. Odgovor:
a) Provincial o. Bucellini
(1649— 1651) je izjavil, da je ne-
ka gospoda obljubila dati fond,
ne samo za kolegij, temveč tudi
za internat, pa mi je, dokler sem
bil v Varaždinu, superior ukazal,
da napravim načrt bodočega ko-
legija, internata in šole in mu ga
čimprej pošljem, ker je ta gospo-
da zahtevala, da se je pridrževalo
fundiranje tega kolegija. Še mi je
sporočil, naj prosto uporabim za
potrebe rezidence legat nekega
škofa na Ogrskem, ker bo od
drugod preskrbljena ustanova in
vsota za gradnjo kolegija.
b)	Ustanova za Ptuj bi se zara-
di večje duhovne koristi porabila
v Varaždinu.
c)	Ustanovo je treba dočakati
iz božjih rok. On ne bo zapustil
svojih služabnikov, ker delajo za
Njegovo slavo.
Tretji očitek. Naši ne gredo ra-
di v Varaždin. Odgovor: Ne gre-
do radi v Trnavo niti v Celovec
niti v Reko, celo nekaterim se ne
da iti na Ogrsko ali Hrvaško,
vendar zaradi tega ne bo nihče
rekel, da je treba ukiniti tiste ko-
legije, ki se povrhu še množijo.
In poleg tega jih je dosti, ki radi
prihajajo. Drugi očitki niso va-
žni, zato jih je lahko zrušiti.
Kljub vojni muze niso molčale
V petek 30/7-1991 je bila v Be-
ljaku (Villach) na Koroškem
slavnostna otvoritev razstave
treh eminentnih ptujskih umetni-
kov in sicer slikarjev Albina LU-
GARIČA in Dušana KIRBIŠA
ter Viktorja GOJKOVIČA, ki se
je predstavil kot kipar. Galerija
»an der Stadtmauer« je nudila
pravšnjo kuliso trem generaci-
jam umetnikov. Avtorica razsta-
ve in kataloga g. Meta GABER-
ŠEK-PROSENC je umetniško
ustvarjanje vseh treh umetnikov
v simbolnem smislu povezala v
naslov: RESNICA ONSTRAN
VIDNEGA — to je sicer naslov
kompozicije 16. slik Dušana
KIRBIŠA.
G. podžupanja mesta Beljaka,
ki je sicer odgovorna tudi za kul-
turo mag. Monika KOHL-
KIRCHER je v uvodnem govoru
poudarila, da je umetnost tisto,
ki presega negativna dogajanja,
tudi vojno, ki je bila pri nas. Za-
želela je nam, našim umetnikom
in naši domovini, da čimprej za-
živi v miru. Na otvoritvi so bili
prisotni tudi vsi trije umetniki, g.
Franc MIKŠA, ki je predstavljal
Sekretariat za zunanje zadeve re-
publike Slovenije, g. Peter VE-
SENJAK, ptujski občinski mini-
ster za turizem, Kristina ŠAM-
PERL-PURG, ki je v imenu
Skupščine občine in izvršnega
sveta spregovorila navzočim, g.
Boris MIOČINOVIČ, ravnatelj
Pokrajinskega muzeja Ptuj,
skupni prijatelji, g. KOLLER iz
Beljaka, g. ŠIKORONJA iz Ro-
žeka in mnogi drugi. Svojstven
pečat je otvoritvi razstave dala
skupina VOKS NUOVA iz Spi-
tala.
Razstava je drugi korak kul
turne izmenjave med mestoma
Ptuj in Beljak. Nekaj povezav ns
drugih področjih je že bilo. Tt
povezave moramo negovati ir
poglabljati, zato smo tudi zelo m
hitro in v vojnem času pripravil
to razstavo. Nosilec projekta jt
bil Pokrajinski muzej Ptuj, gla-
vni moderator iz Beljaka pa zelo
aktivni g. MESCHNIGG, ki je v
mestnem svetu zadolžen za stike
s tujino. Razstava bo v Beljaku
odprta do 30. avgusta.
Kristina ŠAMPERL-PURG
Spomini na maturo
(odlomki iz dnevnika — 8)
A. Ž.
Nedelja, 11. junija 1961
Vstal sem nekoliko omotičen kot vsako jutro, ko
grem pozno spat. Takoj sem se začel učiti, vendar
s težavo; že po nekaj dneh duševnega brezdelja
sem se odvadil učiti, postal sem precej len in mo-
ral se bom pošteno potruditi, da bom predelal vso
snov za maturo. Dopoldne sem nameraval obiska-
ti rokometno tekmo, vendar sem se premislil, saj
sem zaradi učenja zamudil začetek. Bil sem pri
bobnarju in trobentaču, da smo se zmenili zaradi
današnjega igranja na vrtu grajske restavracije.
Stopil sem tudi do kitarista, ki se pa je odločil, da
danes ne bo igral, češ da ga boli noga; v resnici se
mu ni ljubilo, verjetno je imel druge načrte. Spoto-
ma sem igral košarko pri Mišotu, ki si je postavil
nove koše na svojem dvorišču.
Popoldne ob 16. uri smo začeli igrati na gradu
štirje: Boštjan (harmonika), Mijo (trobenta), Preac
(bobni) in jaz (klarinet oziroma banjo). Bilo je tež-
ko igrati brez kontrabasa in kitare. Basist Lojze je
bil popoldne zaseden tako, da ni utegnil igrati.
Igrali smo za publiko vseh okusov. Konkurenčni
ptujski muzikanti Veseli Prleki so se zadovoljno
muzafr in si predstavljali, da so boljši od nas. Toda
naslednjo nedeljo bomo lahko pokazali, kaj zna-
mo. Končali smo ob 21. uri. Vsak je dobil po 1500
dinarjev, večerjo ter četrt litra vina. Po koncu igra-
nja sem odšel na vrt gostilne Rozika, kjer so igrali
Veseli Prleki. To je bilo pravo rajanje. Zaspal sem
ob enih zjutraj.
Ponedeljek, 12. junija 1961
Opazil sem, da hitro pozabim na zadevo, s kate-
ro se ne ukvarjam aktivno. To je pravzaprav tudi
dobro. Tako lahko pozabim na neprijetne zadeve
na ta način, da se ukvarjam z drugimi vsemogoči-
mi zadevami. Po desetdnevnem duševnem lenarje-
nju opažam, da moj duh ni več tako bister in spre-
ten in tudi pisanje dnevnika mi ne gre več tako
gladko izpod rok. Pozabljanje je potrebno, saj se s
tem razbremeni naša duševnost; pozabljamo le
manj pomembne stvari — toliko se spomnim še iz
psihologije. Po tem lahko sklepam, da zadeve, ki
sem jih pozabil v teh dneh, niso zame pomembne.
Danes sem dobro razpoložen.
Spal sem do 10.30. Odpravil sem se v mesto ku-
pit nov film za fotografski aparat in fotografski
papir, da bom jutri delal fotografije. Fotografija
me zelo zanima. Že pred šestimi leti sem delal pr-
ve posnetke na staro boks kamero, nekaj mesecev
nato sem že delal sam v temnici prve fotografije.
Nato sem za nekaj časa fotografijo »obesil na
klin«. Posebno je postala fotografija privlačna za-
me spet od lani, ko sem kupil z denarjem, ki sem
ga prislužil z igranjem v hotelu na morju, novo ka-
mero za 20.000 dinarjev. Navdušeno delam foto-
grafije, poskušam se tudi v umetniški fotografiji.
Pred kratkim sem fotografiral naravo, na filmu, ki
ga bom razvil jutri, pa imam posnete tudi naše ma-
turante.
Izvedel sem, da se začne matura 17. t. m. Vsak
dan se bom moral nekoliko učiti, da bom ostal v
formi. Dopoldne sem srečal maturanta Hermana
in Ferija. Sli smo za nekaj časa v čitalnico, nato pa
se zmenili, da se dobimo ob 15. uri. Po kosilu sem
se nekoliko učil, ob 15. uri sta prišla oba pome.
Zavili smo na Rogoznico, kjer si je postavil Mišo
košarkarsko igrišče. Igrali smo košarko do 18. ure,
nato smo se vrnili v mesto. Postavili smo se na vo-
gal pred kavarno Evropa, kjer je bilo po pouku
naše priljubljeno mesto za postajanje. Zbralo se
nas je pet maturantov. Gimnazijci, ki imajo pouk
popoldne, so šli mimo, mi pa smo se pogovarjali o
vsem, predvsem pa o maturi. Mimo je šla tudi M.,
ki pa sem jo samo pozdravil, čeprav je pričakova-
la, da bom šel z njo. Če pomislim na četrtkovo
noč, ki sva jo prebila skupaj, me obdajajo mešani
občutki. Govorila je, da ji je dolgčas, če me ni pri
njej in da bo, če bo kdaj, naredila samomor samo
zaradi dolgega časa. Očitala mi je, da si jo vza-
mem le, če jo potrebujem, kar drži. Je res perfekt-
no grajeno dekle. Po maturi se bom več ukvarjal z
njo. Verjetno bova šla kam taborit.
Bil sem še pri Marjanu na češnjah, zvečer pa
sem gledal televizijo v delavskem klubu.
Torek, 13. junija 1961
Zjutraj sem dobil končno po enotedenskem mo-
ledovanju ključ od temnice ptujskega fotokluba,
da sem lahko delal fotografije. Imel sem narediti
fotografije z dveh filmov, skupaj okoli 140 kosov.
Povečeval, razvijal in fiksiral sem do 15. ure. Naj-
več fotografij sem izgotovil z maturantske zaklju-
čne prireditve pri tovarni žganih pijač Petovia in
na dvorišču kleti Slovenskih goric. Po kosilu sem
srečali nekdanjega sošolca Gustija, ki je tudi fo-
toamater. Povabil sem ga v temnico, da si izdela
fotografije z enega filma. On je razvijal v eni sobi,
jaz pa sem sušil in obrezoval v drugem prostoru.
Končala sva z delom ob 19. uri. Po celem dnevu
dela sem bil popolnoma duševno izčrpan. Zvečer
sem srečal nekaj sedanjih in nekdanjih sošolcev.
Ob 23. uri sem odrinil k M. Spala je že, ko sem zle-
zel skozi okno k njej in jo zbudil. Prebila sva noč
skupaj. Ne vem zakaj, vendar me ni posebno vese-
lilo. Domov sem se vrnil ob 4. uri zjutraj, starši ni-
so opazili, saj imam sobo s svojim vhodom.
Nadaljevanje prihodnjič
IPR0F. MARJAN G0JK0VK
ZGODOVINA
GIMNAZIJE PTUJ
(12. nadaljevanje)
15. okt. 1959 so se pričela pre-
davanja za odrasle slušatelje
ESŠ. Na osnovi odloka OLO
Maribor z dne 7. jul. 1960 je bila
ustanovljena v Ptuju ESŠ, to pod
gimnazijskim ravnateljstvom. Ta-
ko je bil na šoli tudi skupen šol-
ski odbor za gimnazijo, učiteljiš-
če, ESŠ in AŠ. V šol. letu
1960/61 je imela ESŠ že 1. in 2.
razred, ker so se v 2. razred pre-
šolali dijaki domačini, ki so pri-
šli iz Maribora. Administrativna
šola se je formirala v šol. letu
1960/61. 9. sept. 1961 so se učen-
ci prvega letnika ESŠ in AŠ pre-
selili v novo stavbo, ki je bila
predana v uporabo šele
8/2-1963. Ti dve šoli sta postali
samostojen zavod. Nekaj gimna-
zijskih predavateljev je še naprej
poučevalo na ESS.
Pred reformirano gimnazijo so
se postavljale nove naloge. Pouk
naj bi bil čimbolj življenjski, teo-
rija povezovala s prakso. Ni bilo
dovolj urediti le učilnice; zahte-
val se je kabinetni pouk. Leta
1962 so bile postavljene zahteve
sekretariata za šolstvo SRS po
verifikaciji gimnazije. Ptujska
gimnazija je kljub nefunkcional-
nosti prostorov in skromni opre-
mi uspela, da se čimbolj približa
novim zahtevam, in tako je bila
leta 1963 verificirana. 28/5-1964
šolski odbor in profesorski zbor
sprejmejo statut gimnazije,
30/3-1966 pa se preimenuje v
Gimnazijo Dušana Kvedra Ptuj.
Naslednje leto se prično pri-
prave na proslavo 100-letnice
gimnazije. 100. obletnica neke
ustanove je dogodek, ki ga je po-
trebno ustrezno proslaviti, in če-
prav je tega šele 21 let, bi bralce
Tednika želel spomniti na vse
prireditve, ki so bile ob tej prili-
ki.
SPORED PRIREDITEV
OB STOLETNICI GIMNAZIJE
V PTUJU LETA 1969
SPORED SVEČANE AKADE-
MIJE (19. 4. in 17. 5. 1969)
Spored jubilejnih prireditev,
sestavljen marca 1968, je bil 17.
oktobra 1968 na seji častnega in
pripravljalnega odbora za pro-
slavo 100-letnice gimnazije v
Ptuju pregledan in dopolnjen ter
26. oktobra vsklajen s prireditva-
mi ob proslavljanju 1900-letnice
Ptuja.
1.	V aprilu 1969: Izid jubilej-
nega izvestja, posvečenega
100-letnici gimnazije, s poseb-
nim poudarkom na razvoju po
osvoboditvi.
2.	19. april 1969: Ob 8. uri od-
kritje nove spominske plošče v
gimnazijski avli, posvečene pro-
fesorjem in dijakom, padlim v
boju za svobodo.
Ob 8.30 otvoritev komemorati-
vne razstave, posvečene profe-
sorjem in dijakom, padlim v bo-
ju za svobodo. Razstava, ki jo
uredi mestni muzej, bo odprta v
refektoriju muzeja od 19. aprila
do 25. maja 1969.
Ob 10. uri svečana akademija^
v dvorani TGA Kidričevo za go-
ste, člane delovne skupnosti gim-
nazije, dijake in njihove starše.
Ob 13. uri sprejem povablje-
nih gostov na ptujskem gradu.
Delež gimnazije ter vlogo nje-
nih profesorjev in dijakov bo pri-
kazala tudi razstava pisanih ek-
sponatov »Življenje in delo po-
sameznih mož Ptuja in okolice«,
ki jo pripravi Študijska knjižni-
ca. Razstava bo odprta na magi-
stratu od 9. maja do 15. junija
1969.
3.	10. maj 1969: Športno sreča-
nje sosednjih gimnazij.
4.	17. maj 1969: Srečanje pro-
fesorjev in nekdanjih dijakov
ptujske gimnazije. Ob 8. uri od-
kritje spominske plošče na pr-
vem gimnazijskem poslopju na
Vrazovem trgu.
Ob 9. uri otvoritev razstave fo-
tografij in likovnih del, ki prika-
zujejo življenje ptujske gimnazi-
je. Razstava bo odprta v gimna-
ziji od 17. do 26. maja 1969.
Ob 10. uri kulturni spored v
dvorani TGA Kidričevo za ude-
ležence srečanja (ponovitev spo-
reda z dne 19. aprila); po priredi-
tvi se bodo srečali nekdanji pro-
fesorji in dijaki po razredih.
5.	Mladina gimnazije sodeluje
pri športnih in telovadnih prire-
ditvah v junijju 1969.
6.	24. oktober 1969:
Literarni večer nekdanjih in
sedanjih profesorjev ter dijakov
ptujske gimnazije.
7.	6. november 1969:
Gledališka igra dijakov ptuj-
ske gimnazije: Zmago Švajger,
Domačija (v režiji Petra Malca).
Pripravljalni odbor
SPORED SVEČANE AKADE-
MIJE (19. 4. in 17. 5. 1969)
1.	E. Adamič in V. Lovec: Ko-
lo (izvaja orkester Glasbene šole
v Ptuju pod vodstvom prof. M.
Skalarja).
2.	Pozdrav
3.	Ravnateljeva beseda
4.	I. Cankar: Nebesa pod Tri-
glavom (odlomek iz »Kurenta«).
Ks. Meško: Slovenske gorice
(odlomek).
A. Remec: Zdravica haloški
kapljici.
5.	B. Ipavec: Serenada za go-
dala (izvaja godalni orkester
Glasbene šole v Ptuju pod vod-
stvom prof. M. Skalarja).
6.	Ph. E. Bach: Pomladansko
prebujenje (izvaja Veruška Stani-
slav — rog solo; pri klavirju
spremlja prof. Vera Gjurasek).
7.	Narodna kola (izvajajo dija-
ki in dijakinje gimnazije).
8.	Dve zabavni skladbi izvaja
gimnazijski vokalno-instrumen-
talni ansambel.
9.	R. Gobec: Konjuh plani-
nom.
R. Gobec: Jesenska (poje mla-
dinski gimnazijski zbor pod vod-1
stvom V. Pulka).
10.	B. Fatur: Minuta tišine
11.	R. Gobec: Naša zastava
(poje mladinski gimnazijski zbor
pod vodstvom VI. Pulka).
12.	J. Udovič: Pomladni venec
13.	Fr. Prešeren: Zdravljica
TEDNIK - 8- avgust 1991
NASVETI - 9
Dohodnina in davek od dohodka iz kmetijstva
MIRKO KOSTANJEVEC
Dohodnina in davek od dohodka
iz kmetijstva
Med davčnimi zakoni, ki smo
jih v Sloveniji sprejeli koncem le-
ta 1990, je zelo važen Zakon o
dohodnini skrajšano ZD (Ur. list
Republike Slovenije št. 48/90),
ki je moderen, po evropskem
vzorcu napravljen zakon in kot
tak prinaša glede na dosedanje
naše davčne predpise mnogo no-
vosti.
I.
Dohodnina
To je davek od skupnega do-
hodka iz vseh njegovih virov, ki
so: osebni prejemki, dohodki iz
kmetijstva, dohodki iz dejavno-
sti, dohodki iz kapitala, dohodki
iz premoženja in dohodki iz pre-
moženjskih pravic.
Vire, ki se med letom obdavču-
jejo in kot davki plačujejo v obli-
ki akontacij, jih ZD imenuje pod-
vrstne dohodnine.
Med letom odmerjeni in obra-
čunani davki od zgoraj omenje-
nih virov se od dohodnine, ki
mora biti odmerjena do 31. okto-
bra za preteklo leto odštejejo.
Ce se zavezancu pri odmeri
davka od posamezne vrste do-
hodka prizna olajšava, se za to
olajšavo zmanjša dohodnina.
Kaj se všteva v osnovo za do-
hodnino?
Po 6. čl. ZD se všteva:
—	letni znesek bruto osebne-
ga dohodka zmanjšan za plačane
prispevke za socialno varnost,
—	vsak posamezen prejemek
za priložnostno opravljeno stori-
Stopnja dohodnine
V 10. čl. ZD so predpisane naslednje stopnje dohodnine:
Če znaša letna	din din znaša dohodnina din
osnova nad	do	(davek)
60.000	19%
60.000 _120.000 11.400	+	28%	nad	60.000
120.000 240.000 28.200	+	35%	nad	120.000
240.000_480.000 70.200	+	40 %	nad	240.000
480.000_166.200	+	45%	nad	480.000
Zgoraj navedeni zneski se va-
lorizirajo s koeficientom porasta
povprečnega mesečnega osebne-
tev v višini, od katere je obraču-
nan davek po odbitku,
letni znesek pokojnine od
katere je bil obračunan davek od
osebnih prejemkov, zmanjšan za
obračunane prispevke za social-
no varnost,
katastrski dohodek od
kmetijskih in gozdnih zemljišč,
dobiček, dosežen z opra-
vljanjem dejavnosti, v višini, od
katere je bil odmerjen davek iz
dejavnosti,
—	dobiček, dosežen s prodajo
kapitala,
—	letni znesek obresti na po-
sojila, od katerih je bil odmerjen
davek od dohodkov iz premože-
nja,
—	dohodki, doseženi z ude-
ležbo pri dobičku,
—	dohodki, doseženi z odda-
janjem premoženja v najem v vi-
šini, od katere je bil odmerjen
davek od dohodkov iz premože-
nja,
—	dohodki iz premoženjskih
pravic v višini, od katere je bil
odmerjen oziroma obračunan
davek od dohodkov iz premo-
ženjskih pravic.
Opozarjam, da ZD vsebuje v
čl. 13—75 podrobne določbe o
obdavčitvi posameznih vrst v 6.
čl. ZD naštetih dohodkov, ki se
vštevajo v osnovo za dohodnino.
V tem članku bom obravnaval
le davek od dohodka iz kmetij-
stva, ne pa tudi davka drugih
vrst dohodka.
ga dohodka zaposlenih v Repu-
bliki Sloveniji po podatkih Zavo-
da Republike Slovenije za stati-
stiko, za katero se opravi valori-
zacija, glede na predhodno leto.
Valorizirane zneske ugotovi
republiški davčni organ in jih
objavi v Uradnem listu Republi-
ke Slovenije. Tu opozorim na
121 čl. ZD, ki določa, da se le-
stvica za odmero dohodnine, do-
ločeno v 10 čl. ZD, valorizira že
za odmero dohodnine za leto
1991.
Zmanjšanje osnove za dohodnino
Posebna olajšava, ki pomeni
zmanjšanje osnove za dohodni-
no se priznava davčnim zavezan-
cem, ki vzdržujejo družinske čla-
ne.
Kdo po ZD spada med tkz. vzdr-
ževane družinske člane, če jih za-
vezanec vzdržuje?
Sem spadajo:
otroci do 18 leta, če pa na-
daljujejo šolanje na srednji, višji
ali visoki stopnji in niso v delov-
nem razmerju pa največ do 26 le-
ta starosti, za delo nezmožni
otroci pa ne glede na starost,
—	posvojenci,
—	vnuki, če ima davčni zave-
zanec pravico do davčne olajša-
ve za enega od njegovih staršev,
ali če nimajo staršev,
—	zakonec in starši oziroma
posvojitelji zavezanca, ki jih za-
vezanec vzdržuje, če nimajo last-
nih sredstev za preživljanje ali če
so njihova lastna sredstva manj-
ša od višine olajšave za vzdrževa-
nje družinskega člana predpisa-
ne z zakonom.
Prav tako šteje Z D za vzdrže-
vanje družinskega člana starše
zavezanca, ki so v oskrbi v soci-
alnih zavodih ali v drugih druži-
nah, če zavezanec krije del stro-
škov za oskrbo, kar mu potrdi
socialni zavod oziroma center za
socialno delo.
—	starši zavezančevega za-
konca in pastorki, če zakonec ni
zavezanec za dohodnino.
Razširjen krog tkz. vzdrževanih
družinskih članov
Zavezancem, katerim je kme-
tijstvo in z njimi povezane dejav-
nosti edini vir dohodkov se pri-
zna olajšava za vzdrževane dru-
žinske člane tudi za vse člane go-
spodinjstva, ki sodelujejo pri do-
seganju dohodka iz kmetijstva in
jim je to edini vir dohodkov, pod
pogojem, da njihov zakonec ni-
ma lastnih dohodkov. V takih
primerih pripada zavezancu olaj-
šava tudi za otroke družinskih
članov, za katere mu po prejš-
njem stavku pripada olajšava.
Za koliko se zmanjša osnova za
dohodnino za zgoraj omenjene
vzdrževalne družinske člane?
Po 8. čl. ZD se za prvega otro-
ka in za vsakega drugega vzdrže-
vanega družinskega člana osno-
va za dohodnino zmanjša za zne-
sek, ki znaša 8 % povprečnega
osebnega dohodka zaposlenih v
Republiki Sloveniji. Za vsakega
nadaljnjega otroka se olajšava
poveča za 2 % navedenega oseb-
nega dohodka.
Za otroke, ki nadaljujejo šola-
nje na srednji, višji ali visoki
stopnji v kraju izven stalnega
prebivališča, se olajšava iz prejš-
njega odstavka poveča za 4 % let-
nega povprečnega osebnega do-
hodka zaposlenih v Republiki
Sloveniji.
Za otroka motenega v teles-
nem in duševnem razvoju znaša
olajšava 20 %, za otroka trajno
nezmožnega za delo pa 50 % let-
nega povprečnega osebnega do-
hodka zaposlenih v Republiki
Sloveniji.
Davčni zavezanec pa lahko
uveljavlja olajšavo tudi če na
podlagi sodne odločbe, sodne
poravnave ali dogovora o preži-
vljanju prispeva del stroškov za
otroka ali razvezanega zakonca,
vendar olajšava znaša največ do
zneska, ki je določen oz. dogo-
vorjen.
Lastni dohodki vzdrževanega dru-
žinskega člana
Če ima vzdrževani družinski
član iz kakršnihkoli virov lastne
dohodke, se znesek olajšave
zmanjša za toliko, kolikor so
znašali letni dohodki tega člana.
V vrtu
V SADNEM VRTU se v avgu-
stu prične na sadnem drevju
oblikovati cvetni nastavek za
rodnost v naslednjem letu. Kak-
šna bo diferencijacija cvetnega
nastavka, je odvisno od vseh de-
javnikov rasti, predvsem pa
zdravstvenega stanja sadnega
drevesa, njegove dosedanje nege,
obdelave in prehranjevanja.
Po naravnih zakonitostih se
rastlinski sokovi hitreje pretaka-
jo po navpičnih vejah, zato te tu-
di bujneje rastejo, pretok sokov
pa se upočasni v poševnih in vo-
doravnih, najbolj pa pri navzdol
upognjenih vejah. Upočasnjen
pretok hranilnih snovi ima za
posledico, kopičenje organskih
snovi, kjer pa je teh več, se tvori-
jo cvetni brsti. To naravno zako-
nitost sadjarji izkoriščamo, da z
upogibanjem mladik, katerih ne
bomo potrebovali za ogrodni les,
vzgojimo več rodnega lesa. Na-
pačno bi bilo, vse odvečne po-
ganjke odrezati, ker bi s tem
zmanjšali listno površino, ki je
za osvajanje organske hrane sad-
nemu drevesu tako potrebna,
pač pa jih z upogibanjem še pred
diferenciacijo spremenimo v
rodni les. Če pa bi bilo rodnega
lesa preveč, ki bi porušilo raz-
merje med rastjo in rodnostjo pri
sadnem drevesu, pa bomo pri
zimski rezi odvečne poganjke
odrezali, ne da bi s tem prizadeli
asimilacijsko površino. Mladike,
iz katerih hočemo vzgojiti rodne
veje, ne smemo privezovati na
koncu v obliki loka, temveč v po-
ševni ali vodoravni položaj, pri
čemer pa jim izberemo takšno le-
go, da ne bodo zasenčevale dru-
gih vej. Nepotrebne poganjke
privežemo v loku navzdol, ob
zimski rezi pa jih odstranimo.
Upogibanje položno rastočih
in šibkih mladik, je odvečno de-
lo, saj se zaradi lastne teže in te-
že plodov upogibajo že same od
sebe. Veziva ne smemo zadrgniti
tesno ob mladiko, da se ne zaje v
lubje in les.
V OKRASNI VRT sodijo tudi
iglavci, pa naj si bodo vrste, ki so
v našem okolju samorastle ali pa
požlahtnjene, kot so razne vrste
jelk, thuje, duglazije ali druge.
Sadimo in presajamo jih mese-
ca avgusta. Sajenje ali presajanje
iglavcev je ne glede na starost,
uspešno le s koreninsko grudo.
Koreninska gruda mora po veli-
kosti ustrezati velikosti rastline.
Široka naj bi bila dobro polovi-
co, kolikor ima v premeru dreve-
sna krošnja, globoka pa toliko,
kakor globoko segajo njene ko-
renine.
Jama za sajenje ali presajanje
iglavcev naj bo v širino in globi-
no vsaj za eno tretjino večja od
koreninske grude. Vanjo nasi-
pljemo vlažne šote, ki jo ob saje-
nju razmestimo enakomerno
okrog koreninske grude. Dobro
stlačeno sadilno mesto z ureje-
nim drevesnim kolobarjem v
obliki krožnika, vse do septem-
bra obilno zalivamo.
Če smo V ZELENJAVNEM
VRTU uspeli jesenski in zgodnji
posevek čebule in česna obvaro-
vati pred boleznimi in škodljivci,
so njihova stebelca in listi zeleni
še lahko cel mesec avgust. S pos-
pravilom takšnega pridelka ne
hitimo, ker prav v tem času na
koncu vegetacije, česen največ
pridobi na vsebnosti eteričnih
olj, čebula pa na ostrejši aromi.
Čebulice bolje dozorijo, takšne
pa so tudi vzdržljivejše za zim-
sko hrambo in odpornejše na
skladiščno trohnobo in gnilobo.
Ko se listi obarvajo rumenorja-
vo, je glavica česna ali čebulica
zrela in sposobna za izkop. Z vi-
lasto lopato rastline prevzdigne-
mo, jih izpulimo, otresemo zem-
ljo in s cimo vred razprostremo v
senčnem in zračnem prostoru, da
se dobro osušijo.
Zimska hramba se najbolje ob-
nese, da suhe čebulice oluščimo
in očistimo ostankov zemlje, ne-
koliko osmukamo in prikrajšamo
liste, da glavice lahko zvežemo v
šope ali spletemo v kite in obesi-
mo pod streho. Vzdržljivost če-
bulic za zimsko hrambo je odvi-
sna od stopnje zrelosti njihovega
zdravstvenega stanja, še posebno
pa ohranjenosti od mehaničnih
poškodb in udarcev, ki jih pov-
zročimo ob slabem ravnanju pri
spravilu pridelka.
Po biokoledarju je priporočlji-
vo sejati in saditi rastline, ki jih
pridelujemo zaradi podzemnih
plodov od 4. do 6. in od 12. do
15. avgusta, nadzemnih plodov
7. in od 10. do 12. avgusta. Rast-
line, ki jih pridelujemo zaradi li-
sta 9. in 10. ter od 17. do 19. av-
gusta, ter rastline, ki jih pridelu-
jemo zaradi cveta in zdravilna
zelišča 6. ter 16. in 17. avgusta.
Položaj planetov in ozvezdij je 8.
avgusta takšen, daje kakršno ko-
li delo na zemlji in z rastlinami
neugodno, pa še občinski praz-
nik je povrh.
Miran Glušič, ing. agr.
Humana akcija SKZ—LS — Podružnice Ptuj
Da med ljudmi še živi sponta-
na notranja dobrota pomagati
sočloveku v stiski, so znova do-
kazali tudi člani SKZ-LS po-
družnice iz Ptuja. Z humano ak-
cijo zbiranja denarja za pomoč v
agresiji prizadetim kmečkim dru-
žinam so v dobrem tednu zbrali
149.651 dinarjev. Denar, ki ga je
zbiralo nekaj manj kot 30 članov
podružnice, so sklenili darovati
sosednjima občinama Ormož in
Gornja Radgona, ki sta v času
agresije utrpeli največjo škodo.
V Ormožu so polovico zbrane-
ga denarja izročili družini Pra-
protnik iz Jastrebcev 35, ki jim je
tankovska granata zanetila po-
žar, v katerem jim je zgorel hlev,
nekaj kmečkega orodja, seno in
dva večja prašiča. Družini je po-
leg sosedov in ormoške občine
priskočilo na pomoč tudi Grad-
beno podjetje iz Ptuja, ki bo na
pogorišču postavilo novi zgrad-
bi. Zbrani denar, ki ga je bila
družina zelo vesela, jim bo prišel
še kako prav.
Tudi v radgonski občini, kjer
so doslej prejeli 54 miljonov di-
narjev pomoči, od tega 50 milijo-
nov od republike, so se za zbra-
no denarno pomoč ptujski kmeč-
ki stranki lepo zahvalili. Izkupi-
ček so razdelili na tri dele. Po 20
tisoč dinarjev sta dobili družini
Zamuda in Kocbek«, preostanek
denarja pa so ptujski kmetje
sklenili darovati v sklad za ško-
do po toči, ki je pred nedavnim
hudo upostošila apaško dolino.
Kmetje, ki takšno ali drugačno
stisko velikokrat okusijo na la-
stni koži še zlasti vedo, kako je
denar prizadetim nujno potre-
ben. Čeprav, kot je povedal
predsednik ptujske kmečke zve-
ze, zbranega denarja ni bilo veli-
ko, pa so pokazali veliko mero
srčnosti, ki je v teh časih še kako
potrebna.
kklep
DELEGAT
Lnjzek
Dober den. Avgust se proti jeseni zgledovle. Kak. da bi mačok skoz
okno skoča, so se začeli dnevi krajšati in noči daljšati. Vsoki den je razli-
ka za eno kokotovo zehaje v korist krajših dnevov in boj dugih senc. Je-
bal ga na store žrmlje, na njivah pa je še puno nepožete pšenice. In to v
ponedelek 5. avgusta gdo sen vam pisa toto pismo. Zaj se meni že rohlo
zdi. da glih neje vsega narava kriva, pač pa tudi Udje, ki so preveč za-
komplicirali začetek žetve in vse tisto okoli sušenja zrnja. Kak je, tak je,
škoda pa je vseeno ogromna, saj se bo bogato napovedo krušna žetev
spremenla v bogato žalost in slabšo letino, saj je precik pšeničnega zrnja
že na njivah vzklilo. Saj vete, kak smo včosik rekli: bogec so dali, bogec
so vzeli, te pa če so bli gospod — tovariš bogec kaj krivi ali pa ne . . .
Keri še toga ne vete, van morem povedati, da toti tjeden praznuvle
ptujska občina svoj proznik, kije posvečen spomini na borce Lackove če-
te. Ker pa glih neje lepo in pošteno smrti praznovati, bode letošnji občin-
ski svetek celi namenjeni rojevanji novega živleja, saj bode jutri, v petek,
slovesno odprta nova ptujska porodnišnica, ki se je s hujdimi mukami in
finančnimi krči rodila. Da pa nebi zaj tota hiša ostola preveč prozna,
vludno vobin vse ateke in mamice pa tudi tiste, ki to še niso, da začnejo
boj intenzivno delati na tisten področji, ki se mu strokovno reče — dviga-
nje natalitete, po domočen pa . .., no saj vete na kaj mislin. Kupite si
malo kindermaherja pa bode nekak že šlo. Tiste »kontra-cepec« tablete
naj ženske malo pozobijo, pa bode nas takoj več na toten puklasten sveti.
To van priporočan zato saj se drgačik nova ptujska porodnišnica nede
mogla amortizirati. Te pa dobro se mejte. Lepo vas pozdrovla vaš kon-
tra-cepec Luizek
PROJEKT »SLOVENIJA 2000 IN RAK«
Ogniti se raku in
zgodaj ga odkriti!
Zveza slovenskih društev za
boj proti raku in Onkološki inšti-
tut ter Društvo nekadilcev Slove-
nije so se v sodelovanju z Uni-
verzitetnim zavodom za zdrav-
stveno varstvo Slovenije in zavo-
dom za šolstvo Slovenije odločili
za predstavitev projekta »Slove-
nija 2000 in rak«. Projekt je obli-
kovala strokovna skupina na os-
novi projekta »Evropa 2000 in
rak«, ki vsebuje cilje, kako do le-
ta 2000 zmanjšati zbolevanje za
rakom za 15 %. Predvideva se na-
mreč, da bo leta 2000 že vsak tre-
tji državljan Slovenije, pa tudi
Evrope zbolel za rakom.
Velikemu odstotku raka bi se
lahko izognili, mnoge pa učinko-
vito zdravili, če bi jih odkrili pra-
vočasno!
Naraščanje števila obolelih
ima značilnost epidemije. Zdra-
vljenje je izredno drago in nobe-
na država tega ogromnega eko-
nomskega bremena ne bo vzdr-
žala. Tudi iz teh razlogov je na-
stal evropski projekt.
Društva za boj proti raku, ki
so izrazito preventivno naravna-
na, se bodo v sodelovanju z dru-
gimi institucijami trudila, da bo
sleherni član naše družbe imel
možnost seznaniti se s cilji pro-
jekta, predvsem pa, da se nauči
obvladati 7 DOBRIH NASVE-
TOV in oblikovati pozitivna sta-
lišča do njih.
• ••
V torek, 25. junija, je bil v ma-
riborski bolnišnici sestanek Dru-
štva za boj proti raku mariborske
regije. Na seji je poleg prof. dr.
sci. prim. dr. Edvarda Glaserja
sodeloval še eden od snovalcev
slovenskega projekta prof. Fran-
ce Demšar, g. Širec iz Zavoda za
šolstvo Maribor, dr. Igor Kram-
pač, minister za zdravstvo pri IS
Maribor, in drugi vabljeni.
Dogovorili smo se, da v sep-
tembru Zavod za šolstvo — eno-
ta Maribor skliče razgovor z rav-
natelji osnovnih in srednjih šol,
kjer bo ta projekt predstavljen.
Udeleženci bodo dolžni osnovno
informacijo prenesti na učitelj-
ske zbore, na katere povabijo
zdravstvene delavce, ki bodo
projekt natančno predstavili in
ga pomagali tudi uresničevati.
Ni nujno, pa tudi ne moremo
storiti vsega v enem letu! Časa
imamo 10 let in v tem času nam
mora biti cilj vzgajati mlade v
smislu oblikovanja stališč do
»sedmih dobrih nasvetov«. Pred-
stavljali vam jih bomo — vsake-
ga posebej — tudi v našem časo-
pisu, Tedniku.
Verica Turk
Internacional
Pen-friends
Društvo za mednarodno dopi-
sovanje INTERNATIONAL
PEN-FRIENDS ima veliko na-
slovov za dopisovanje v anglešči-
ni, nemščini, francoščini ali
španščini.
I. P. F. je bil ustanovljen leta
1967 v Dublinu (Irska) in ima
danes kar 300.000 članov v 188
državah. V Sloveniji imamo že
več kot tisoč članov in smo tudi
registrirani kot Društvo za med-
narodno dopisovanje".
I. P. F. je ustanovil g. Neil
0'Donnell iz Dublina, ki je tudi
še vedno predsednik tega kluba.
Člani niso samo najstniki, am-
pak tudi odrasli (starost naših
članov je od 8—80 let).
Filatelistom posredujemo na-
slove dopisovalcev z enakim ko-
njičkom, da lahko zamenjujejo
znamke.
I. P. F. ima 500 predstavnikov
iz različnih držav, ki zbirajo pri-
jave novih članov. Sedaj imamo
člane prav v vseh evropskih drža-
vah, celo v Albaniji. Veliko čla-
nov imamo tudi v ZDA, Avstrali-
ji in na Japonskem. Izdajamo tu-
di svojo revijo v angleščini, ki iz-
haja štirikrat na leto in se imenu-
je People and Places.
Vsak član I. P. F. dobi seznam
s 14 naslovi dopisovalcev v iz-
branih državah. Vsi dopisovalci
so vaše starosti in s podobnimi
interesi. Veliko dopisovalcev lah-
ko spoznate, spoznate marsikaj o
načinu življenja, navadah in kul-
turi drugih narodov in tudi izpo-
polnite znanje tujega jezika.
Podrobnejše informacije lahko
zainteresirani dobijo, če pišejo
na naš naslov: International
Pen-friends, poštni predal 400,
Ljubljana 61001. Vsakemu bom
poslala informacije o IPF in pri-
javnico.
Lep pozdrav,
Maja Vidic, predstavnica IPF v
Jugoslaviji
10 — TV SPOREDI__8. avgust 1991 — TEDNIK
TEDNIK 8" avgust 1991__ZA RAZVEDRILO - 11
12 - OGLASI, OBJAVE
TEDNIK - 8- avgust 1991
OGLASI IN OBJAVE - 13
Kmečki turizem »Urban«
v Stojncih 86
Jože Meznarič iz Stojncev 86 je v soboto odprl četrti kmečki turizem v ptuj-
ski občini. Turizem je dopolnila dejavnost Meznaričevega kmečkega gospodar-
stva, ki obsega 9 hektarjev zemlje, od tega je šest hektarjev njiv, en hektar vino-
grada, drugo pa travniki in gozd.
Novi lastnik kmečkega turizma je bil prej zaposlen. Ko pa so se začele te-
žave, se je odločil, da bo njegova prihodnost v kmetijski oziroma turistični de-
javnosti. Da je lahko začel, je moral prevzeti kmetijo. Sicer pa bodo v kmečkem
turizmu delali vsi: oče Franc, mama Marija, žena Darinka in Jože, kot nosilec
dopolnilne dejavnosti.
Novi kmečki turizem je nastajal dobre dve leti. Preurediti je bilo potrebno
nekdanjo staro sobo in mlin v približno okrog 140 let stari domačiji. Še do maja
so bili prepričani, da bo pri hiši vinotoč.
V	»Urbanu« bodo goste sprejemali vsak petek, soboto in nedeljo. Spreje-
mali bodo tudi večje skupine. Gostom ponujajo meso iz tunke, zaseko, klobase,
sireke ... in drugo, kar premore domača kuhinja. Ob nedeljah pa bo pri Urba-
nu dišalo po gibanicah. Tudi vino pridelujejo doma.
Novi kmečki turizem ima izletniški značaj, saj sob še nimajo, čeprav je v hi-
ši zanje dovolj prostora. Dejavnost se je šele začela, ureditev sob pa je odvisna
od tega, kako uspešna bo. Meznaričevi si želijo čimveč gostov. Zavedajo še, da
je lokacija v ravnini drugačna od tiste v Halozah in Slovenskih goricah, zato je
potrebno gostom ponuditi več. Razmišljajo o nakupu konjev in o organizaciji
jahanja.
V	Stojncih je veliko možnosti za razvoj kmečkega turizma. Naselje je lepo
urejeno, ocvetličeno, z veliko obrtniki, lokali vseh vrst. Manjka samo še povezo-
valec vseh teh interesov, za kraj bi bila velika pridobitev ustanovitev turistične-
ga društva. Stojnčani idejo kmečkega turizma sprejemajo, saj so to dokazali tu-
di z množičnim obiskom na otvoritvi, 3. avgusta. Sedaj bo odločala kako-
vost ...	MG
(POSNETEK: KOSI)
ORMOŽ
Hitijo s spravilom pšenice
Vreme je letošnjo poletje zagodlo tudi po-
Ijedeljcem. Po prvih lepih dneh spravila pše-
nice, se ie pričelo občasno slabo vreme z veli-
kimi količinami padavin, kar je otežkočilo
nadaljno spravilo pšenice v zasebnem in
družbenem sektorju. Zemlja je bila tako raz-
močena da so prikolice z zrnjem večkrat
spravljali z njive z več traktorji. V pšenici je
bilo obilo vlage, izpadati je pričelo zrnje, ki
je ponekod že klilo. Zaradi velike količine
vlage niso mogli spravljati niti slame. To delo
opravljajo sedaj.
Do danes so v podjetju Kmetijstvo Jeruza-
lem Ormož poželi 350 od 485 ha površin po-
sejanih s pšenico, ki pa letos daje srednje do-
ber pridelek.
Da bi hitro pospravili kar še morajo, dela-
jo na poljih ves dan, od 8. ure zjutraj pa do
21. zvečer.
Če bo vreme ugodno, tako so pri podjetju
Kmetijstvo zatrdili, bodo letošnjo žetev kon-
čali predvidoma konec tega tedna.
Tekst in foto Vida Topolovec
Trgovina mora poslovati
v interesu kupcev
Trgovsko podjetje Emona
Merkur spada po svojem obsegu
in prodajnih zmogljivostih v
zgornjo polovico srednjih podje-
tij. V svojih petnajstih trgovinah
na Ptuju in v Mariboru, imajo
zaposlenih 240 delavcev.
S pešanjem gospodarske moči
pada tudi kupna moč, saj se v tr-
govini, kot je povedal direktor
Emone Merkurja Ptuj Marjan
Ostroško, akumulira ves ostali
del gospodarstva. Prednost trgo-
vine pred ostalimi dejavnostmi je
danes ta, da se trgovina v seda-
njem kriznem položaju nekoliko
lažje znajde, saj je bila že v pre-
teklosti nekoliko odrinjena v
ozadje ter tako prisiljena iskati
nenehne rešitve in možnosti za
svoj obstoj.
V prihodnje je v pripravi nov
zakon o prestrukturiranju trgovi-
ne, ki bo v primerjavi s sedanjimi
razmerami marsikaj spremenil in
dopolnil. Zlasti velik problem
predstavlja neevidentirana trgo-
vina, ki prodaja predvsem uvo-
zno blago brez plačila carine in
prometnega davka. Z novim za-
konom bo tako imenovana fi-
nančna policija tista, ki bo dav-
čno politiko ostreje nadzorovala.
Drug problem, ki se odraža na
področju trgovine je nelikvid-
nost večine podjetij. Prihaja do
tega, da se mora precejšnji del
prometa omejevati. S številnimi
notranjimi spremembami v pre-
teklem letu si trgovina danes zla-
sti močno prizadeva biti konku-
renčna dobro založena ter tako
svojo ponudbo venomer prilaga-
ja povpraševanju kupcev. Emo-
nino sedanje prizadevanje je zla-
sti usmerjeno v razširitev tržišča
izven podravskega bazena.
V Emoni Merkurju se dobro
zavedajo, da mora trgovina po-
slovati v interesu kupcev. V ta
namen ojganizirajo tudi različne
akcijske prodaje, popuste, kredi-
tiranja in druge ugodnosti in ak-
cije. Ob letošnjem občinskem
prazniku bodo pripravili modno
revijo, na kateri bodo predstavili
poletno modno konfekcijo. Po-
dobno revijo imajo v načrtu izve-
sti tudi v Cirkovcih ob visokem
prazniku tamkajšnjega folklorne-
ga društva.
Podobno kot Mercator ima tu-
di Emona svojo kartico. V okvir
emonske kartice je vključenih
okrog 17.000 članov. Trenutno
nudi Merkur tudi ugodne kredit-
ne pogoje na 6 in 9 mesecev za
pohištvo, belo tehniko in tekstil s
15 odstotnimi obrestnimi mera-
mi ter 3 mesečni kredit za vse vr-
ste blaga s 7,5 odstotnimi obrest-
mi. Tudi na prehrambenem po-
dročju je v tem obdobju organi-
ziranih več akcij. Trenutno pote-
ka prodaja pijač po diskontnih
cenah.
Precej denarja je v preteklih
mesecih Emona namenila za ob-
novo svojih trgovin tako na Ptu-
ju, kot tudi v Mariboru. V pri-
hodnje imajo v načrtu še izgrad-
njo novega trgovskega centra v
Rabelčji vasi.
k. klep
Ali se lahko uvede občinski samoprispevek
za gradnjo cerkve?
Iz časopisnega poročila o 16.
seji zborov skupščine občine
Ptuj, ki je bila 23. 7. 1991 (glej
Tednik št. 29/91), je med drugim
tudi razbrati da je delegat druž-
beno političnega zbora dr. Lojze
Arko, ki je sicer vodja ptujske
bolnišnice, predlagal razpis 4.
občinskega samoprispevka iz ka-
terega bi se polovica zbranih de-
narnih sredstev namenila ptuj-
skemu zdravstvu za nakup nujne
medicinske opreme, za gradnjo
prostorov za dispanzerje in
adaptacijo nekaterih prostorov v
bolnišnici, drugih 50 % pa za
gradnjo cerkve pri minoritskem
samostanu v Ptuju.
Mislim, da je delegata pri
predlogu o razpisu samoprispev-
ka vodilo prepričanje, da je sa-
moprispevek koristen za skupne
družbene potrebe in da se ga bo
potrebno tudi v bodoče še poslu-
ževati. V takšnem prepričanju
omenjeni delegat gotovo ni
osamljen, kajti razblinja se priča-
kovanje tistih občanov, ki so mi-
slili in še mislijo, da bo po zame-
njavi enostrankarske oblasti ko-
nec plačevanja skupnih zadev di-
rektno iz lastnega žepa, torej ko-
nec tud< samoprispevkov in da
se bo vse plačevalo iz državne
vreče.
KAJ NAJ SE FINANSIRA S
SAMOPRISPEVKOM?
Nesporno je ugotovljeno, da o
dobro planiranih in za vse obča-
ne koristnih naložb, ki bi se naj
finansirale ali sofinansirale iz
sredstev samoprispevka zavisi
uspeh, oziroma neuspeh, refe-
rendumske odločitve o uvedbi
samoprispevka. Taka ugotovitev
in želja po uspelem referendumu
je, po mojem mnenju, imel v mi-
slih tudi g. dr. Arko, ko je pred-
lagal naj bi bilo 50 % s samopri-
spevkom zbranih sredstev name-
njeno zdravstvu, drugih 50 % pa
za graditev cerkve. Predlagatelj
je prepričan, da bodo njegov
predlog ugodno sprejeli ne samo
ptujski politiki, temveč tudi ob-
čani ptujske občine.
Zanimivo je, da so tozadevni
delegatov predlog takoj preisku-
sili novinarji ptujskega Tednika
in rezultat ankete s sicer samo 4
intervjuvanci objavili v »Tedni-
ku« št. 29/91 pod naslovom
»Bolnišnici mogoče — za cerkev
ne«.
KAJ DOLOČA ZAKON O SA-
MOPRISPEVKU?
Na zastavljeno vprašanje: ali
se lahko uvede občinski samo-
prispevek za gradnjo cerkve,
bom poiskusil odgovoriti s citira-
njem in analizo tozadevnih do-
ločb v Zakonu o samoprispevku
— skrajšano ZS (prečiščeno be-
sedilo v Ur. listu Rep. Slovenije
št. 35/85). Omenjeni Zakon v
svojem 1. čl. navaja primere v
katerih je -mogoče uvesti samo-
prispevek. Ta člen se glasi:
»Delovni ljudje in občani lah-
ko uvedejo samoprispevek za
graditev objektov oziroma za za-
dovoljevanje drugih skupnih po-
treb na področju urejanja naselij
in drugega prostora, otroškega
varstva in socialnega skrbstva.
Zdravstvenega vodstva vzgoje in
izobraževanja, kulture, telesne
kulture ter rekreacije, komunal-
ne dejavnosti, splošnega ljudske-
ga odpora in družbene samoza-
ščite, varstva človekovega okolja,
kulturnih in zgodovinskih spo-
menikov in drugih dejavnostih
za neposredno zadovoljevanje
skupnih potreb.«
Za uvedbo samoprispevka za
zadeve naštete v cit. členu ZS, ki
ga po uspešnem referendumu
uvede pristojni organ Krajevne
skupnosti za območje krajevne
skupnosti ali pa le za del tega
območja, za območje občine pa
občinska skupščina, pa je potre-
ben še en pogoj in sicer v zgoraj
omenjenem členu omenjeni ob-
jekti iz druge zadeve ter sredstva
za njihovo finansiranje morajo
biti predvideni v planskih aktih
krajevne skupnosti oz. občine.
Po mojem tolmačenju 1. čl.
ZS, se zgraditev cerkvenega ob-
jekta ne bi mogla uvrstiti na no-
beno področje, v katerih govori
omenjeni člen. Res je, da so ne-
katere cerkve, če jih tako določi
pristojen organ, kulturni in zgo-
dovinski spomeniki, vendar je
vprašanje ali je zakonodajalec
smatral, da tudi cerkve spadajo
med spomenike, ki so skupna
potreba in se lahko finansirajo s
sredstvi samoprispevka.
Po sedanji slovenski ustavi so
verske skupnosti ločene od drža-
ve, ki jih sicer lahko materialno
podpira.
Če imamo pred očmi dejstvo,
da je samoprispevek neke vrste
davek, ki ga morajo obvezno pla-
čevati vsi občani, ki imajo stalno
bivališče na območju za katero je
uveden samoprispevek in to ne
glede na svoje versko prepričanje,
potem je težko zagovarjati stališ-
če, da bi n. pr. samoprispevek, ki
je namenjen za zgraditev rimoka-
toliške cerkve, morali plačevati
muslimani, protestanti, ateisti
itd.
Glede na vse zgoraj navedeno
bi naj, po mojem mnenju, sred-
stva za eventualno gradnjo cer-
kve pri minoritskem samostanu v
Ptuju poiskusili dobiti iz drugih
virov, med katerimi so lahko, tu-
di prostovoljni prispevki obča-
nov, ki kot praksa kaže niso
majhni in ki jin, zlasti verniki ra-
di plačujejo.
Mirko Kostanjevec