-gtJK. 8. NOVEMBRA 1973 — ŠTEVILKA 43 — LETO XXVII — CENA 1 DIN CLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO. SLOVENSKE KONJICE. ŠENTJUR. ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC IZ VSEBINE: delavska kontrola še kasni — aktualno: ne le stro- kovno izobraževanje — cel je: počasno evidentiranje — samo naprej, brez predaha, pravi Stanko selšek, direktor tehnomercatorja —zreče: spomenik veliči- ni — sin ne bo knap, pravi franc krašek — cena dele- gatskega sistema — programske zasnove novega tednika in radia celje —v slakah pri olimju: hlev za 80 glav — živijo z nami: mojstri slaščic s skope zemlje* — tragedije: uničeni družini — četrti kupon velike nagradne igre CELJE: O SADOVIH Danes dopoldne se bodo sestali celjski komunisti na red- '^rn delovnem, konferenčnem zasedanju. Kritično bodo raz- llenili dveletno uresničevanje ustavnih sprememb v celjski (,!)Hni. Pregled sadov vsajanja in iskanja novih samouprav- ljal rešitev v delovnih sredinah bo pokazal na ne dovolj p}ci7ii leti. Kajti konferenčno gradivo ugotavlja: Sedanje sta- fije na področju uresničevanja ustavnih dopolnil v Celju je ^fub velikim naporom in določenim uspehom ZK in drugih ijužbenopolitičnih organizacij nezadovol ivo. Sicer je res, da 10 praktično v vseh delovnih organizacijah pristopili k ure- jevanju ustavnih dopolnil, da delujejo posebni delovni nrgani za organizirano uvajanje dopolnil, da pripravljajo tplošne akte itd. — vendar moramo nasproti temu ugotoviti, lis so delovne organizacije, ki imajo ustanovljene TOZD, pdpisane samoupravne sporazume, oblikovane in sprejete statute TOZD in delovnih organizacij v manjšim . . . Tudi statistični pregled o številu organiziranih temeljnih irgantzacij združenega dela potrjuje to nerazveseljivo sliko jjoslej so ustanovili v celjskem gospodarstvu 39 TOZD. Od (S anketiranih delovnih organizacij pa so le v 9 že sprejeli italut, ki je usklajen z ustavnimi dopolnili. Tudi skupščin- jifeo komisija za pregled splošnih aktov je dobila v obravnavo jrevialo samoupravnih sporazumov in statutov. Pregledala je sporazume naslednjih organizacij: Zlatarna, Merx, Bolniš- m, Zdravstverii dom, EMO, Toper, PTT, LIK Savinja, Iz- Hnik, Dijaški domovi, Aero in Elektro. Statute pa so pred- li: Biro za investicije, Obutev, Ljubljanska banka — po- irvznica za kmetijstvo, Opekarna, Osnovna šola štore, IV. movna šola, Celjske lekarne. Zavod za požarno varnost, JVO škodja vas, Tapetništvo, Trgovsko podjetje Center in Hinarna vodovod. Celjski komunisti se bodo na današnji konferenci zavzeli M kakovostno opredelitev ustavnih sprememb v samouprav- nih kalin, za večjo vMjučitev vseh samoupravljavcev v obli- iooanje samoupravnih odnosov in odločitev ter za konkret- no oživljanje ustavnih sprememb. Da ne bodo v kolektivih ostali samo pri formalni uveljavitvi ustavnih določil. V gradivu za konferenco je prvi del namenjen pregledu mjanja ustavnih sprememb v organizacijah združenega de- k Drugi del pa prikazuje ustavne novosti v celotnem ko- munalnem sistemu. Na ta način je podan prerez samoup- nvnih dogajanj na vseh področjih združenega dela. U POPOLNO TREZNOST v zadnjem času potekajo številne akcije po vsej Slove- niji, kako preprečiti - ali vsaj 2manjšati število prometnih preč. Dobili smo tudi informacijo, ki so jo sprejeli na Sfširjeni seji republiškega sveta za preventivo in vzgojo v ¥^metu, in kjer so v glavnem obraraavali vprašanje uživa- oziroma neuživanja alkohola pred in med vožnjo. Razprava je potekala na podlagi dosedanjih razprav, ki 'O bile vodene v republiškem svetu, zlasti pa na osnovi iz- '^janja člana sveta in predstojnika sodno medicinskega in- ®tuta, ki je istočasno zastopal tudi republiški koordinacij- ? odbor za boj proti alkoholizmu — rektorja ljubljanske ^verze profesorja doktorja Janeza Milčinskega in se opre- ^ za popolno treznost med vožnjo vseh voznikov motor- ji vozil na osnovi ugotovitve medicinske znanosti. r V kolikor bo takšen predlog sprejet, ne bo smel na ^jo voznik, ki ni popolnoma trezen, oziroma pred vož- ^ ne bo smel uživati alkohola. Dejstvo je, da voznik, ki pod vplivom alkohola ali kakšnega drugega poživila, ni J^ben za normalno in zanesljivo vožnjo. V Gorenju v Velenju je v teh dneh še posebej živahno, saj po eni strani podpisujejo samoupravne sporazume s trgovskimi podjetji iz vse Jugoslavije, po drugi strani pa si na vse možne načine priza- devajo, da bi izpolnili letošnji proizvodni plan. Predvsem v proizvodnji štedilnikov je letos zaradi po- manjkanja električne energije nastal velik zastoj, ki ga poskušajo zdaj z delom ob sobotah (to delajo tudi v drugih oddelkih) nadomestiti. Ljudje razumejo nastalo situacijo in so voljni s svojim delom pre- ko rednega časa pripomoči k ustvaritvi za letos predvidenega plana. Foto: TONE TAVČAR Mladina v laški občini POSVET IN ZBOR Občinsko konferenco ZMS Laško je v petek, obiskala predsednica Republiške kon- ference ZMS SONJA LOKAR Obisk sodi v okvir stalnega preverjanja in sezaianjania članov RK ZMS z delom in problemi občinskih organiza- cij ZMS. Tovarišica Lokarjeva je s predstavniki občinske konfe- rence najprej obiskala osnov- no šolo Primoža Trubarja v Laškem. Tu se je dal časa pogovarjala z vodstvom mla- dinskega aktiva na šoli. Po- govor je bil spontan, poln mladostne želje po spoznava- nju in razumevanju sveta od- raslih, ki mu daje podobo predvsem družbeno ix>litično delo. Spregovorili pa so tudi o svojih prijateljih v Trste- niku — Srbija, kjer so pri- redili likovno razstavo in si izmenjali izkušnje o delu mladinske organizacije. V Tovarni izolacijskega ma- teriala »TIM« Laško so pred- stavniki tamkajšnjega mladin- skega aktiva in delovne or- ganizacije seznanili gostjo ob- činske konference s svojim dosedanjim delom in načrti za naprej. Posebej, so p>ovda- rili svoja prizadevanja v stro- kovnem in družbeno politič- nem izobraževanju mladih in njihovem vključevanju v rea- lizacijo delavskih amandma- jev. Po razgovoru z razširjenim mladinskih političnim akti- vom so se vsi skupaj napo- tili v Radeče na zbor mladi- ne. Zbora se je udeležilo prek sto mladincev in gostov. Med slednjimi tudi domačina — sekretar medobčinskega sve- ta ZKS za celjsko regijo in član sveta ZKS Emil Roje in • predstavniki krajevnih družbeno političnih organiza- cij. Zbor mladine je sodil k pripravam na programsko in volilno konferenco aktiva. V razpravo se je vključil tudi tov. Roje. V svojem izvaja- nju je povdaril pomembnost izobraževanja, ki gradi v mladem človeku tistega sa- moupravljavca, ki bo nadalje vodil to družbo v :fl3mimi- zem. Op>ozoril je tudi na po- membnost ustavnih spre- memb in vlogo neuvrščenih držav pri reševanju krize na Bližnjem vzhodu. O vsem tem so spregovorili tudi mladi sa- mi. Največ pozornosti pa so seveda posvetili problemom preživljanja prostega časa. B. Pavčnik z urednikove mize Najprej sporočam kadrovsko novico. Na naše razpisano mesto novinarja-pripravnika se je prijavila počitniška praktikantka Dam- jana Stamejčič. Veseli smo jo sprejeli. Spremljala bo delo mladine in konjiško občino. Sredi meseca pa bo poprijel palico glasbenega urednika RC Branko Stamejčič, tako da bomo kadrovsko vse moč- nejši. Če sem že, pri kadrovskih novicah, naj povem, da se Dominika Poš še vedno zdravi. Bolna je tudi Zdenka Stoparjeva. To novico namenjam predvsem šentjurskim in konjiškim bralcem. Danes popoldne se bomo v uredništvu NT in RC sestali z naši- mi sodelavci-doptsniki. Beseda bo o programski politiki NT in RC, pa tudi izobraževali se bomo. In še nekaj o nagradni igri. Dva bralca sta mi sporočila, da sta že dolga leta naročnika NT. Da vedno sodelujeta v nagradnih igrah, a nimata sreče. In če jima tokrat žreb ne bo naklonjen, da bosta NT odpovedala. Kaj naj rečem? žreb je muhast, sreča tudi, izžrebancev pa v uredništvu ne določamo. Zato lahko svetujem — le potrpljenje. Vsakomur se kdaj sreča nasmehne. UREDNIK 2. stran — NOVI TEDNIK 8. november 1973 — št. 45 Poslej drugače Nobenega dvoma ni o tem, da so naše železnice v minu- lih letih močno zaostajale za celotnim hitrim tempom na- šega gospodarskega razvoja. Kljub temu, da so v prvih letih in tudi kasneje prispe- vale neprecenljiv delež k raz- voju našega gospodarstva, pa so (ne po svoji krivdi) v hipu zaostale. Prepočasna mo- dernizacija in nemoč pokri- vanja vseh potreb, jih je pah- nilo nazaj, kar pa seveda ni pogojilo malodušja pri delav- cih, ki delajo na tem nad- vse pomembnem področju. V zvezi z modernizacijo so v zadnjih letih pri železnici napravili pomembne kvalitet- ne premike. Nimamo v mislih samo uspehov pri elektrifika- ciji, uvajanju sodobnih sig- nalno varnostnih naprav, saj načrtno izpolnjujejo tudi svoj vozni park. Skratka, z veliki- mi napori poskušajo nadok- naditi vse, kar so v minulih letih zamudili, pa čeprav je to bilo čestokrat tudi zaradi mačehovskega odnosa družbe, do njihove problematike in potreb razvoja. Ključni pro- blem, ki je prisoten še danes in ki zadeva naš promet, je v načelu nerešena struktural- na prometna politika. Velike količine tipičnih železniških tovorov iz dneva v dan kva- rijo naše že itak slabe ceste, namesto, da bi se koristniki teh uslug obrnili na železnico. To je sicer ie star in znan problem, ki pa se pričenja postopoma reševati. Vse pa kaže, da bodo de- lavci železnic šele na osnovi ustavnih dopolnil lahko us- pešno in dokončno uredili ne- katere svoje stare probleme, ki jih tarejo že vrsto let. V teh dneh tečejo namreč na območju celjske regije, ki jo pokriva celjska prometna sek- cija Železniškega gospodar- stva Ljubljana, intenzivni rris- govori o predlogu ustanovit- ve samoupravne interesne skupnosti. Opozoriti velja, da so železničarji na področju prometa prvi, ki so se lotili uresničevanja novih ustavnih določil in da so pri tem rav- no pri celjski prometni sek- ciji prišli že najdlje. V ne- katerih občinah (konjiški, mozirski, velenjski in celjslci) so že bili pogovori med pred- stavniki železnic ter delov- nih organizacij -in družbeno političnih skupnosti, na kate- rih so obravnavali predlog sa- moupravnih aktov, na osnovi katerih bodo pristopili k ut.- tanovitvi samoupravne inte- resne skupnosti. Gre torej za uresničenje samoupravnega povezovanja vseh, ki so ta- ko ali drugače vključeni v to dejavnost. Na eni strani so to železnice in na drugi ko- ristniki njihovih uslug. To, kar v vseh dosedanjih letih družba ni mogla uresničiti na področju še hitrejšega razvo- ja naših železnic, bo kot vse kaže prinesla naša nova druž- bena ureditev, oziroma samo- upravno urejevanje družbenih zadev preko institucionalizira- nih oblik — samoupravnih in- teresnih skupnosti. Koraki, ki jih pri teh pri- zadevanjih povzemajo delav- ci železniškega transporta, so nedvomno pomembno oranje ledine na področju urejeva- nja razmer v našem prometu. Zato je normalno pričakovati, da bodo pri svojih ustvarjal- nih naporih doživeli vsestran- sko podporo tistih družbenih dejavnikov, ki jim ni vseeno, kakšna bodo bodoča razmer- ja na tako pomembni gospo- darski veji, kot je to promet in znotraj tega železniški še posebej. B. STRMCNIK Delavska kontrola Od 63 delovnih organizacij v gospodarstvu celjske obči- ne So do vključno meseca septembra organizirali samo- upravno delavsko kontrolo v 33 kolektivih. V 31 primerih na ravni delovne organizacije in v 2 v temeljni organizaci- ji združenega dela (PTT in MERX). Oe statistično oce- njujemo opravljeno delo, po- tem ne moremo prezreti več- jih delovnih organizacij, kjer z ustanavljanjem organov de- lavske kontrole zelo kasnijo. V industriji so to nalogo iz- vedli samo v Cinkarni, Aeru in Etolu. V Elektro, Železar- ni, Žični, Klimi, Libeli, EMO, Opekarnah Ljubečna, Metka, TVO škofja vas. Zlatarni in Topru pa še vedno niso izpe- ljali dogovora o sprejemu pravilnika in ustanovitvi or- gana samoupravne delavske kontrole. Zanimivo je, da v mnogo manjših delovnih or- ganizacijah niso, tako vsaj kaže, imeli prevelikih težav pri organiziranju organa nad- zora. V Ojstrici, NA-NA, Zve- zdi, Utežu, Tapetništvu, Pohi- štvu, Kreatorju, Obutvi, Op- remi, Remontu, Fotoliku, Ne- gi in drugod so že opredeli- li vlogo delavskega nadzora. Resda so v njihovih primerih najbrž lažje določili organ samoupravne delavske kon- trole, ker ti kolektivi štejejo praviloma malo zaposlenih. Vendar — ob tej dnižbeni in politični akciji ndso ostali ne- prizadeti. In prav to je po- hvalno. Politična ocena uveljavlja- nja delavske kontrole kaže na več razumevanja, in napač- nih pomislekov v konkretnih naporih na postavitev komi- sij. Ponekod želijo nadomesti- ta kontrolo z obveščanjem. Razumejo jo kot nezaupanje do vodilnih delavcev in stro- kovnjakov. Celo kot nezaui>- nico samoupravljanju. Ali pa, tudi to se je slišalo, kot ne- kakšno delavsko policijo. Tak- šna pojmovanja zahtevajo po- novno jasno idejno opredeli- tev samoupravne delavske kontrole kot sestavnega dela samoupravljanja. Ne gre sa- mo za institucionalno uredi- tev kontrole. V prvi vrsti gre za dosledno uveljavitev z ustavo nakazanih družbeno- ekonomskih odnosov, za po- {>oln nadzor delavcev nad ce- lotno reprodukcijo, nad re- zultati njihovega dela. Delav- čev spremenjen samoupravni položaj je v neposredni sood- visnosti od njegove možnosti konkretnega vpliva in nadzo- ra nad celotnim delovnim in samoupravljalskim procesom. Organ delavske kontrole je eden izmed samoupravnih me- hanizmov, ki naj delavcem omogoči njihovo polnejšo sa- moupravno vlogo. Ker je preteklo že nekaj mesecev od ustanovitve prvih organov delavske kontrole, sprejeti so bili pravilniki, izvoljeni člani komisij in raz- grnjenih je bilo več misU o pomenu in delovanju teh sa- moupravnih organizacij, ne bi bilo rmrobe, če bi kinalu po- vzeli prve izkušnje. Da ne bo ostalo samo pri sprejetju pravilnika in izvolitvi komi- sije- Saj nismo želeli le t^a, -nd Vzgoja in kazen Prometno varnostna služba v Celju ugotavlja, da se številni udeleženci v prometu še vedno ne znajdejo na semaforiziranem križišču Mariborske in Dečkove ceste v Gaberju. Se vedno je preveč nesreč in preveč prekrškov osnovnih pravil. Prav zato se je svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri skupščini občine Celje odločil za posebno akcijo, ki zadeva samo to križišče. Prvi del bo vzgojni. S posebnimi letaki, ki jih bodo v nakladi 4000 izvodov de- lili pionirji-prometniki, pa tudi z besedo, bodo opozarjali na spoštovanje in ui>oštevanje veljavnih pravil za promet v tem križišču. Najprej torej preventiva, ki bo trajala nekaj dni. Za njo pa bo prišla na vrsto kazen za vse ti- ste, ki teh pravil ne bodo spoštovali. —mb Območje — pismo v novembru in decembru se bodo na celjskem območ- ju sestale na volilnih kon- ferencah osnovne organizaci- je ZK. Medobčinski svet ZK je že na zadnji seji sprejel pred- log vsebinskih in organizacij- skih priprav na srečanje ko- munistov, ki bodo v konkret- nih razmerah ocenili oprav- ljeno delo po pismu in tudi začrtali dejavnost v sedanjih, mednarodno zaostrenih poli- tičnih razmerah. Medobčinski svet je že doslej uveljavil spodbudno prakso. Konferen- ce se morajo namreč udeleži- ti člani sveta, konferenc ZKS in ZMS, poslanci in drugi družbenopolitični delavci na celjskem območju. Takšna soočenja so koristna za ko- muniste v bazi, zlasti pa za vse, ki opravljajo v ZK odgo- vornejše dolžnosti. Medobčinski svet ZKS bo torej spremljal delo 48 vo- lilnih konferenc ZK. Na njih pa bo sodelovalo čez 50 vo- dilnih članov ZK in politič- nih delavcev. V 2a;lcu bodo obiskane na- slednje osnovne organizacije ZK: TT Prebold (zadolžen Slavko Verde!,) TN Polzela (Kristan Hrastel), OZK Ke- ramična Liboje (Jan^ Za- hrastnik. Vera Vodeb), OZK Hmezad (Franjo Lubej), Kra- jevna organizacija ZK Pol- zela (Rudi Zager, Štefka Za- krajšek), OZK Garant Polzela (Pavle in. Kumer) in OZK zdravstvenih delavcev Žalec (Joško dr. Majhen). V Laškem je razpored za- dolžitev takle: OZK Tovarna papirja Radeče (Emil Jug). OZK Pivovarna (Kristian Hrastel), OZK TIM (Franjo inž. Kljun, Drago Bizjak), Krajevna organizacija Rade- če (Milan Loštrk, Alojz Kiju- čevšek), OZK KORA Radeče (Igor Lotrič) in krajevna or- ganizacija ZK Laško (Danica inž. Bresjanac). V Mozirju: OZK Glin Na- zarje (Srečko šentjurc, Ma- rjan Bele), Krajevna organi- zacija ZK Mqzirje (Nande Strnad, Stanko inž. Lesnika), OZK Elkroj (Alojz Napot- nik). Krajevna organizacija ZK Rečica ob Savinji (Ivan •Tager) in krajevna organiza- cija ZK Gornji grad (Ljubo Naraks). Za Velenjske organizacije so zadolženi: OZK TE Šoštanj (Štefan Korošec, Jure Top- lak), OZK RSC Velenje (Emil Roje, Lado Ravnikar), OZK T(X) Gorenje (Janez Zahrast- nik, Vid Jerič), OZK TUS Šo- štanj (Polde Slapnik, Jože Kuntarič), Krajevna organi- zacija ZK Šmartno ob Paki (Metoda Uranjek, Ludvik Semprimožnik), OZK Topol- šica (Ivan dr. Kopač). Za Šentjur je takle razpo- red: OZK Alpos (Zdravko Trogar, Franci Vrbnjak), OZK LI Bohor (Jure inž Pokom, Oto Martinjak), kra- jevna organizacija ZK Plani- na pri Sevnici (Marjan Bele. Jože Žnidaršič), OZK KK Šentjur (Božo Jurak), OZK TOLO Šentjur (Milena Novak) in krajevna organizacija ZK Šentjur (Zdenko Pavlina). Na nekaterih konferencah konjiških osnovnih organiza- cij ZK bodo sodelovali: na OZK Konus (Slavko Verdel), OZK Kovaška industrija Zu če (Janez Zahrastnik, Rj^ Jugovar), OZK KZ Slovensfa Konjice (Peter Hlastec), ^ jevna organizacija ZK Vit^ nje (Lojze Libnik, Nikc^ Bursač) in OZK zdravstven delavci (Kranjec dr. Rošk^ Milena). V Šmarju pri Jelšah: 02» SGP Rogaška Slatma (Prajj^ Jelen, Franjo Cevnik), 025 Zdravilišče Rogaška Slatin, (Jože Volfand), krajevna ganizacija ZK . Bistrica cj) Sotli (Tone inž. Venek), 02^ KK Hmezad Šmarje (Buč^ inž. Jože), krajevna organj, zacija ZK Kozje (Vida Kosi) in OZK Steklarna Rogaškj Slatina (Franjo Krivec). Pa še Celje: OZK EMO (To ne Močilnik), OZK Otok (Ja nez Zahrastnik), OZK Pravo sodni organi (Emil Roje) OZK novinarji (Ivo Robič), OZK Cinkarna (Janez Miklavi čič, Ivo Jamnikar) in OZB Dolgo polje (Truda Nemeš), Udeležba na skoraj 50 kiffl. ferencah osnovnih organizacij ZK ne bo omogočala le do brega pregleda nad dejavno stjo komunistov. Zbrana po ročila o konferencah bodo za- gotovo opozorila na življenj, ske in konkretne probleme, ki se jih bo morala lotiti ZK v prihodnjem obdobju še učinkovitejše. Predvsem na tista, ki delavca najbolj pri- zadevajo (stanovanjska [i gradnja, gospodarski uspdii, Standard, socialne razlike in nerazviti). Konference mo» jo pomeniti nov zagon za do iSledno izpeljavo nalog iz pi- sma. NE LE STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE Ob sprejemanju ustav- nih določil smo poudar- jeno spregovorili o delav- čevi usp>osobljenosti za uveljavitev njegovih sa- moupravnih funkcij. No- bene uganke m. Samo z več znanja, z več stroko- vne in splošne usposob- ljenosti bo lahko delavec polno izrazU svoje intere- se v delovni, informativni skupini v temeljni orga- nizaciji združenega dela ali pa kot delegat v raz- ličnih samoupravnih or- ganizmih zunaj kolektiva. Če se zavedamo te pre- proste resnice, potem bo morala ta ugotovitev ak- cijsko spodbuditi spre- menjen odnos kadrovskih in drugih služb do druž. benega izobraževanja. Ne bodo smele ostati nepri- zadete ob visokem odstot- ku zaposlendh z nepoix>l- no osemletko. S prenizko razgledanostjo in skrom- no obveščenostjo. Tako razmišljanje pa naravno privede do ustanove, ka- tere osnovna družbena funkcija je — organizirati družbeno in strokovno izobraževanje odraslih, za- poslenih. Celjska delav- ska univerza je bila de- ležna v preteklosti več kritičnih zapisov in raz- prav. V avgustu je pre- vzel mesto direktorja Vik. tor (>paka, inženir organi- zacije dela, ki je bil prej 23 let v štorski Železarni v oddelku za organizaci- jo dela in elektronsko ob- delavo podatkov. Kakšna bodo nova pota delavske imiverze, ki opravlja de- javnost za Celje in Žalec, za Šentjur pa se bodo še dogovorili? O tem smo se bomo pogovarjali z Vik- torjem Opako. NAVEDITE BISTVENE ZNAČILNOSTI LETOŠ- NJE PROGRAMSKE US- MERITVE DELAVSKE UNIVERZE IN NASE NAČRTE VIKTOR OPAKA: V Ce- lju bi se morali povezati vsi, ki se ukvarjajo z družbenopolitičnim izo- braževanjem. Zasnovati moramo enotna izhodišča, program in usklajati na- p>ore na izobraževalnem pKxiročju. Delavska uni- verza išče kontakte z vse- mi dejavniki v občani. Želimo ustanoviti team predavateljev, ki bi jim omogočili dodatno uspo- sabljanje in literaturo. Našo dejavnost pa tudi dedoma preusmerjamo — prej je bilo v ospredju strokovno izobraževanje, sedaj želimo okrepiti dru- žbenopolitično usposab- ljanje, Ugotavljamo, da imajo v delovnih organi- zacijah pretežno strokov- no izobraževanje. Zavze- mamo se za kombinacijo, za vključitev družbenih tem v programe strokov- nega i2iobraževanja. V strokovno učno tvarino vključujemo ustavno vse- bino. že pri mojstrih in drugih vodilnih delavcih opažamo pomanjkanje de- leža družbenih znanj. Kaj šele pri tistih, ki niti osemletke niso končali. SE KAKŠNA NOVOST V DELU DU? VIKTOR OPAKA: Cene izobraževanja, ki ga bo- mo organizirali, morajo biti realne. Pridobitništvo ne bo naš cilj. Nadalje se moramo usposobiti za no. vo funkcijo delavske uni- verze. Delavska univerza je izobraževalna skupnost in se ne more primerjati ne s podjetjem ne z orga- nizacijo, ki dobiva druž- beno dotacijo. Naš pro- gram bomo približali de- lavcem in delovnim or- ganizacijam. S predlogom vsebine in stroškov vred. Prodajali bomo kakovost- ne programe. Torej, real- na cena in neposredni do- govori s partnerji, ki žele izobraževalne prc^rame. Pa še nekaj — radi bi, da postanejo slušatelji, ki so plačniki individualnega izobraževanja, samouprav- Ijalci celotnega dela DU. KAKO OCENJUJETE ODNOS DO DRUŽBENE. GA IZOBRAŽEVANJA V DELOVNIH ORGANIZA. CIJAH? KAJ MORAMO STORITI, DA ZAHTEVE PO TEJ VRSTI IZOBRA- ŽEVANJA NE BODO OS- TALE LE NA PAPIRJU? VIKTOR OPAKA: Pone- kod še niso spoznali vre- dnosti in pomena družbe- nega izobraževanja. Po- skrbeti bi morali, da bo- do programi in učne vse- bine razumljive delavcu, slušatelju. S pomočjo znanstvenih metod mora- mo spoznati, kaj delavec zmore. Raziskati moramo, zakaj slušatelji ne doje- majo snovi. Ni dovolj le odpeti predavanje in ko- nec. Delavec se želi in mora izobraževati. Izobra. ževanje je najtesneje po- vezano s tehnologijo, ta pa z gospodarjenjem. Vsako leto mora z druž- benim načrtom deloVne organizacije sprejeti ob- s^, program in finančni načrt izobraževanja v or- ganizaciji združenega de- la. To sedaj še zlasti zah- tevajo ustavne spremem- be. Ljudje ustavo težko razumejo, ker nimajo predizobrazbe. S i>odroč- ja samouprave družbeno- ekonomskih odnosov ih ekonomike je na voljo ogromno tem in možnosti za kakovostno izobraže- vanje. Za več izobraževa- nja. IN KAJ STE NA DU DOSLEJ ŽE PRIPRAVILI? VIKTOR OPAKA: Pri- pravili smo izobraževalni program za politične šole 1. stopnje, načrt za dija- ške domove, za vzgojno- izobraževalne delavce, za krajevne skupnosti, za mlade komuniste. V na- črtu je izobraževalni pro- gram za starše otrok v vzgojnovarstvenih ustano- vah, za delovodje, za ob- rambno vzgojo. Veste pa, da prav sedaj vodimo ak- cijo za ustanovitev preda- vateljskega aktiva. Načr- tov je precej. Upamo na podporo in družbeno po- moč v naših prizadeva- njih. J. VOLFAND gt^ — 8. november 1973 NOVI TEDNIK — stran 3 Celje POČASI DO DELEGATOV želimo oceniti delo, po- jj^i moramo reči, da sistem rfidentiranja možnih kandi- še vedno ni osvojen stalna pc^tična naloga ^beno političnih organiza- jjj « Tako je med dnigim na j^avni skupni seji predstav- j^ov občinskih organizacij jZDL, ZK in sindikata v Ce- lju opozoril sekretar občinske joiiference SZDL Bojan Volk, potem, ko je beseda stekla o ijeiu, ki sicer ni novo pa nav- jjic temu v vsakodnevni po- litični praksi še ni dobilo 5,;ojega pravega mesta. Problem je na dlani. Je tudi pereč, še zlasti, ker smo na pragu tistega časa, ko bo ure- joieevanje ustavnih sprememb jobilo svoj odmev tudi v iz- biri kandidatov za delegate, (jstavne spremembe zahteva- jo in iščejo poglobljeno sa- moupravljanje, na dosti širši fronti. Samo v celjski občini naj bi imeli okoli 3.200 dele- gatov in s tem prav toliko če ne več kandidatov za to od- govorno samoupraviialsko na- logo. Podatki o tem, kje smo tre- nutno pri evidentiranju mož- nih kandidatov v celjski ob- čini, govorijo o precejšnjem zaostanku. Med osemnajstimi je dostej le devet krajevnih skupnosti evidentiralo sto možnih kandidatov, štiri or- ganizacije združenega dela so uvrstile v seznam 115 kandi- datov. Občinska vodstva dru- žbeno političnih organizacij so na lastno pK>budo eviden- tirale okoli 150 možnih kandi- datov. V desetih delovnih or- ganizacijah zaključujejo evi- dentiranje za okoli 300 kandi- datov. To je zaenkrat vse. Spisek, ki naj bi zajel naj- manj 3.200 imen, je kratek. V njem je le vrsta z okoli 650 možnimi kandidati. Dosti bolj kot to dejstvo pa je razve- seljiv podatek, da je struk- tura evidentiranih možnih kandidatov dobra, saj med njimi prevladujejo neposred- ni proizvajalci, ženske in mla- di. In če smo že pri števil- kah in podatkih, še to: prva delovna organizacija v celjski občini, ki je evidentirala mo- žne kandidate, in to zelo do- bro, je bila Metka. Kje so vzroki za takšno zamudo? Prvega je najbrž iskati v dosedanji praksi pri izbiri kandidatov v predstavniška telesa. Delo je bilo vsaj v glavnem prepuščeno vodstvom družbeno političnih organiza- cij. Na zastoj je vplival tudi časovno odmaknjen začetek akcije. Prvo evidentiranje je bilo namreč zastavljeno pred poldrugim letom, čas volitev je bil torej močno ' odmaknjen. To spoznanje pa je vplivalo na delo, oziroma na slabo de- lo, češ, saj je še dosti časa. In končno gre pri tem za no- vost, ki jo moramo v politi- čni praksi šele osvojiti in ix>trebuje za to svoj č&s. Sa- mo, tudi ta čas je omejen in že zdaj pritiska na vrata. V primerjavi z dosedanjim pnjdstavniškim sistemom za- hteva delegatski sistem dosti več ljudi, ki bodo sodelovali v najrazličnejših samouprav- Ijalskih organih. Res je, da vsi hkrati ne bodo v središču dogajanj, toda, dejstvo je, da morajo biti izbrani, določeni. če računamo, da bomo spomladi prihodnje leto izbi- rali delegate, potem je čas za izbiro možnih kandidatov zelo kratek. Ta pa naj bi ne bil povod, da bi bilo delo slabo opravljeno, še zlasti, ker mo- rajo delegacije odsevati struk- turo zaposlenih, to pa je ne- posrednih proizvajalcCT, žensk in mladih. In končno ne gre samo za izbiro možnih kandi- datov, marveč tudi za začetek njihovega družbeno ekonom- skega izobraževanja. Tudi to zahteva svoj čas. Ob očitni zamudi se pojav- lja nesporna zahteva, da je treba z delom pohiteti. Odgo- vornost za to sprejemata ne samo Socialistična zveza in sindikat kot nosilca akcije, marveč vse družbeno pK>litič- ne sredine. In končno — za- ključki priporočajo še takoj- šnjo ustanovitev koordinacij- skih odborov za pripravo vo- litev v vsaki krajevni skupno- sti in temeljni organizaciji združenega dela. M. B. REKLI JOŽE DOLINAR, pred- sednik centralnega delav- skega sveta Gorenje: »Na zadnjih sejah centralnega delavskega sveta največ razpravljamo o dolgoroč- nih, srednjeročnih in krat-' koročnih programih tako proizvodnje kot prodaje v vseh podjetjih, ki so združena v Gorenju, kjer koncept razvoja mora bi- ti zasnovan in mi smo ga postavili do leta 1980. Na vseh sejah centralnega delavskega sveta obravna- vamo izvršitev plana. De. lamo ob sobotah, da bi zmanjšali zaostanek, ki se je pojavil ob redukci- ji toka. In tako bomo de- lali do konca leta, samo da nam bo to uspelo. Na sejah centralnega delav- skega sveta razčlenimo tudi vse investicije, pro- duktivnost, družbeni stan- dard in podobno Skratka, dela je dovolj (osnovno delo mi je šef kontrole), vendar ga usp>ešno rešuje- fiio z medsebojnim sode- lovanjem in pomočjo, ^orda še to: šest let sem ^ v Velenju, tu stanu- jem (drugače sem Ce- ljan), tu sem poročen, tu delam in zadovoljen sem. ^s je, da v zadnjem ča- su vse te spremembe in '^apvori po lepšem zahte- vajo določeno delo, ven- dar se vse da z dobro vo- Ijo in pomočjo drugih Opraviti. Tako, kot sem ^ rekel, delamo tudi v '^em centralnem delav- skem svetu. Naj povem, da imamo seje centralne- ga delavskega sveta v Ve- ker pa smo zdru- ^ni s številnimi podjetji drugod, smo imeli zad- '^jo sejo v Subotici, ena Prihodnjih pa bo verjet- v Muti.« T. VRABL Svet osmih občin Ni naključje, če se je svet osmih občin na zadnji skupni seji lotil problematike in raz- vojnih možnosti kmetijstva na širšem celjskem območju. Problemi so preveč boleči, vprašanja pa tako močno od- prta, da terjajo takojšnjo in usklajeno akcijo. Pri vsem tem ne gre samo za odgovor na v-prašanje, kaj ob dejstvu, da je delež kmetijstva v dru- žbenem dohodku čedalje manj- ši, da se nenehno manjšajo kmetijske površine, da se ob kmetijski proizvodnji pojav- lja vse bolj problem hrane živalskega in rastlinskega iz- vora itd. Več ali manj je ne- rešeno vprašanje zemljiške FK>litike nasploh in v tej zve- zi razširjene reprodukcije. Zahteva je jasna.. Gre za mo- derno proizvodnjo. Svoje za- hteva tudi proizvodna usmeri- tev. Lahko bi rekli tudi regij- ska usmeritev. Specializirana kmetijska proizvodnja je že dobila svoje mesto in velja- vo. Naravni pogoji za takšno proizvodnjo so na širšem celj- skem območju ugodni. Tudi zaradi komunikacij. Seveda pa se ob naložbah v kmetij- sko proizvodnjo rojeva utdi spoznanje, da so delovna me- sta v kmetijstvu zelo draga. Kmetijstva pa ni moč ob- ravnavati brez dopolnilnih de- javnosti. To velja tako za go- zdarstvo kot tudi za kmečki turizem. V kopici teh in drugih vpra- šanj se fKJjavlja tudi organiza- cija strokovne, kmetijske po- speševalne službe. Enotnost na tem področju je več kot utemeljena. Več usklajenosti kot doslej zahteva tudi davčna pK>litika. In ne samo to. Tudi pobud za večjo in boljšo proizvod- njo. Ob teh in podobnih vpraša- njih, ki so se pojavljala in odpirala, so rasli tudi prvi zaključki. Zahteva po enot- nem, usklajenem regijskem razvojnem konceptu kmetij- stva je bila prva točka skup- nega razgovora. Tu in tam za posamezna občinska območ- ja so sicer znani kratkoročni razvojni programi kmetijstva, ni pa dolgoročnih vidikov in ni usklajenosti, čeprav je tre- ba povedati, da strokovne službe delajo tudi na tem področju oziroma predvsem pri programiranju ra2n^oja za živinorejo, sadjarstvo, vino- gradništvo ia hmeljarstvo. Posvet je načel tudi vprašanje kreditov in v tej zvezi pred- log, da bi se naj celjska po- družnica Ljubljanske banke za kreditiranje kmetijstva razvila v republiško ustanovo. In še: zemljiška politika, dav- ki, strokovne službe ( o teh bodo še razpravljali) pa tudi interesno združevanje v sku- pnosti. Problemov in nalog veliko, in prav je, da jih je načel in nanje opozoril tudi svet osmih občin. MB Šolski center za blagovni promet v Celju, Ul. 29. novembra 12 razpisuje delovno mesto RAČUNOVODJE s srednješolsko izobraz- bo Nastop službe po dogovo- ru. V vsak dom NOVI TEDNIK Konjice RAZPRAV »Kljub temu, da je javna razprava o ustavnih spremem- bah pK)tekala v dokaj neugod- nem letnem času, to je v je- senskih mesecih, pa smo lah- ko zadovoljni z njenim izi- dom. Kmetje so v septem- bru in oktobru imeli največ dela pri spravilu pridelkov iz njiv, vinogradov in sadov- njakov, razen tega pa jih je priganjala še setev, pa so vendarle našli tudi nekaj ča- sa, da so prišli na sestanke, ko so obravnavali predloge sprememb republiške in zvez- ne ustave ter tez občinske- ga statuta.« Takšno oceno so podali na nedavni razširjeni seji člani izvršnega odbora občinske konference socialistične zve- ze delovnih ljudi, ki so se je udeležili tudi predstavniki ob- činskih vodstev ostalih druž- beno-političnih organizacij. Po podatkih, ki jih je zbral, pripravil in uredil koordina- cijski odbor za vodenje us- tavne razprave, je bilo v ča- su med 1. septembrom in 15. oktobrom na območju konjiš- ke komune več kot 50 sestan- kov občanov in delovnih lju- di na terenu ter v organizaci- jah združenega dela, šest pa je bilo specializiranih za določe- kategorije občanov. Skupno se jih je udeležilo več kot 2000 ljudi, kar pomeni dob- ro petino vseh volilcev. Le manjše število sestankov so morali odpovedati zaradi sla- be udeležbo. Podrobnejša analiza je tudi p>okazala, da so udeleženci v razpravah podali več kot 80 različnih pripomb, predlogov in vprašanj. Seveda je bilo mnogo takih, ki so se pojav- ljala na več sestankih. Tolik- šno število pa nedvomno po- ve, da so se občani že pred tem seznanili z mnogimi za- devami okoli ustavnih spre- memb in da so torej na jav- ne razprave prihajali že dob- ro pripravljeni. To je toliko ne kategorije občanov. Skupno bolj razumljivo, saj je ustav- na razprava v ospredju naše- ga političnega dela že več mesecev, delavci v organizaci- jah združenega dela pa so se s predlaganimi spremembami že srečali pri oblikovanju sa- moupravnih aktov. Razlagalci vsebine predlogov zvezne in republiške ustave ter tez ob- činskega statuta pa so mora- li skoraj na vseh sestankih uporabiti mnogo svojega zna- nja za odgovore na izstavlje- na vprašanja. Občinsko vodstvo socialisti- čne zveze delovnih ljudi se je tudi zavzelo, da bo potrebno zbrane predloge in pripom- be občanov še posebej upo- rabiti pri dokončnem obliko- vanju statuta občine, poslali pa so jih tudi pristojnim re- publiškim organom. Komisija za pripravo predloga občin- skega statuta bo imela sedaj precej lažje delo, saj ima zbranih že kar lepo število mnenj občanov. Postavljena vprašanja v javnih razpravah pa kažejo, katera področja bo potrebno v bodoče še bolj ob- delovati. Semkaj še posebej spadajo na novo uvedena de- legatska razmerja, o katerih je bilo razmeroma tudi naj- več vprašanj. VINKO LANGERHOLC Slov. Konjice v Slov. Konjicah priprav- ljajo in urejajo vse potrebno za elektrifikacijo novega na- selja »KOSTROJ«. Ta predel je bil določen po urbanistič- nih načrtih kot zazidalni okoliš že pred kakimi štiri- mi leti, prve parcele pa je kupilo konjiško podjetje »KOSTROJ«, po katerem je to območje, ki leži pod škalca- mi na zahodni strani mesta, dobilo tudi svoje ime. Zdaj je predvideno, da bo tu pro- stora predvidoma za 36 indi- vidualnih družinskih hiš. Od teh je dobri dve tretjini že v gradnji, manjše število pa bo že kmalu vseljivih. Prvi lastniki in kupci par- cel v tem okolišu ob nakupu niso plačali prispevka za ko- munalno urejanje kraja, ki ga v tistem času občina še ni uzakonila. Zato pa so morali kasneje z večjimi ali manjši- mi prispevki bodisi v denar- ju ali v delu urejati kanali- zacijo, napeljavo vodovoda in utrjevanje cestišča. Vsi ti objekti zdaj že delujejo in služijo svojemu namenu. Osrednje in doslej še ne- urejeno vprašanje tega prede- la pa je elektrifikacija kljub temu, da je prav tam poteka daljnovod visoke nap., ki na- paja celotno zreško, vitanj- sko in straniško območje z zahodnim delom Pohorja. Dalj časa so se razvijale raz- prave o tem, ali naj bo elek- trični vod napeljan s podze- meljskim kablom ali pa ix) zraku, to je na drogovih. Prva varianta bi bila boljša, toda dražja, druga pa cenejša in bi jO hkrati lahko uporabili še za cestno javno razsvetlja- vo. Pristojni organi so se od- ločili za drugo, ki je za gra- , ditelje vsekakor ugodnješa, saj po gradnji hiše dostikrat nimajo denarja za najbolj nujne potrebščine. Po izdelanih predračiinih bodo vsa dela pri postavitvi transformatorja, lesenih dro- gov in daljnovoda v jakosti 20 KV veljala okoli 240.000,— dinarjev. Dobro polovico od tega bo prispevždo podjetje »ELEKTRO MARIBOR«, ki bo dobavilo tudi vso potreb- no opremo. Ustrezen prispe- vek bodo dale še organizacije združenega dela »KONUS«, »KOSTROJ« m »LIP« Slov. Konjice, saj Tia tem območju gradi več njihovih delavcev lastne hiše. Pričakovati je še, da bo določen delež prispeval še občinski sklad za urejanje mestnih zemljišč, vsak gradi- telj pa bo predvidoma prispe- val kakih 1.200,— dinarjev. Glede na to, da so načrti in predračuni že izdelani ter da so večinoma znani financerji je upravičeno predvidevanje, da bodo lahko potrebna dela apravili že do prvih mesecev prihodnjega leta. Za asfaltiranje ceste »HE- ROJA BRACIČA«, ki poteka ob severnem robu tega nase- lja, pa so na nedavnem se^ Stanku graditeljev menili, da bi morali že v zimskih mese- cih pripraviti načrte in se pravočasno dogovoriti z or- ganizacijami zdniženega dela, da bodo tudi prihodnje leto določile v ta namen ustrez- na denarna sredstva. Govorili so še o tem, da bo tu po- trebno rtčtmati na celotno ce- stno traso od Oplotniške ce- ste po Vinogradni cesti skozi naselje »RIBEZELJ« do kon- ca ceste »HEROJA BRAČICA«. V. L. MJUG-SREČNICA Marjana Jug iz Crnolice pri Šentjurju ima srečno roko. Ali pa ne — kaj se ve! Že v mnogih prejšnjih nagradnih igrah Novega tednika je prejela precej daril. Žreb jo je vedno našel. Pa tudi sedaj ne miruje. V prvem kolu naše igre NOVI TEDNIK, GORENJE IN VI jo je izžrebala Ines, v drugem pa Dejan. In tako si bo izpopolnila zbirko tehtnic ter polzelskih nogavic. No, priznati moramo, da- Marjana ni po naključju taka srečnica. V vsakem kolu pošlje po 20 in več ku- ponov, Ker smo omejili, tako pravi pravilnik igre, možnost dobiti v enem kolu po več nagrad, Marjana seveda ne more računati pri enem žrebu na več kot eno nagrado. Zato pa v drugem kolu lahko spet kon- kurira. In to možnost Marjana spretno izkorišča. Ter dobi! Marjana, če vas sreča še najde, vam ne bomo nevoščljivi. Morda pa vam le kdo zavida? Pa upajmo, da ne. 4. stran — NOVI TEDNIK 8. november 1973 — št. 45 IZ DELOVNIH KOLEKTIVOV MALOŠTEVILNI KO- LEKTIV najmanjšega celj- skega podjetja VRVICA se bo, kot vse kaže, že do konca leta preselil v nove proizvodne prosto- re, ki jih pospešeno gra- de ob Teharski cesti v Ce- lju. Za ta majhen in pri- zadevni kolektiv bo pre- selitev v nove proizvodne prostore nedvomno izred- no velika pridobitev, ki bo prav gotovo pozitivno vpli. vala na nadaljnja proiz- vodna prizadevanja tega kolektiva. IZVOZ v CEIJFSKI LI- BELI je v letošnjem letu relativno kar precej po- rastel (dosegli so preko 110 tisoč dolarjev izvoza kar precej več kot leto poprej), vendar pa zaradi pomanjkanja naročil v primerjavi s celotnim pla- nom še močno zaostaja. Do konca septembra so namreč uspeli uresničiti le 55 odst. celoletnega na- črta. V zadnjih mesecih so v tem podjetju sklenili večji pK>sel z Madžarsko, kar bo prav gotovo dopri- neslo doseganju boljši re- zultatov. No, kljub temu, če ne bodo dosegli plani- ranega izvoza, pa bodo le- tos izvozili veliko več kot lani in tudi to je pomem- ben napredek. V DELOVNIH KOLEK- TIVIH celjske občine ugo. tavljajo letos nekatera za- nimiva gospodarska giba- nja: ekonomičnost proiz- vodnje je v primerjavi z lanskim letom padla, prav tako padla in to zelo moč- no je rentabilnost proiz- vodnje, ki je kar za 26 odstotkov manjša k^t la- ni v tem času. Zanimivo pa je, da se je produktiv- nost dela povečala, enako tudi akumulativnost, po- rastu pa so tudi osebni dohodki zaposlenih delav- cev. Seveda pa je to pK>- večanje le minimalno, kaj- ti realni osebni dohodki so močno padli, ker so se življenjski stroški spričo stalnega rasta cen močno dvignili. KOLEKTIV CINKARNE je finančni rezultat v le- tošnjem letu močno iz- boljšal, vendar pa poslu- jejo še vedno z nizko stopnjo rentabilnosti. Pro- izvodnjo so sicer bistveno povečali ter pri tem že v prvem p>olletju dosegli preko dvesto tisoč dinar- jev celotnega in preko šti- rideset tisoč dinajrjev do- hodka, kar je znatno več kot lansko leto. Vendar I>a so formirali le malo ostanka dohodka. Zato je razumljivo, da si odgovor- ni v delovni organizaciji v kar največji meri pri- zadetvajo, da bi poslovanje v podjetju še izboljšali in tako dosegli še boljše re- zultate. V GARANTU NA POL- ZELI so v letošnjem letu svečano izročili v pogon nove proizvodne prosto- re, v katerih teče proiz- vodnja pohištva oziroma spalnic. V podjetju pase že intenzivno pripravljajo na nove naložbe, saj bi radi zgradili še linijo za površinsko obdelavo lesa, s čimer bi še močneje kot doslej povečala produktiv- nost dela in s tem ponu- dili tržišču še večjo koli- čino kvalitetnih in cene^ nih spalnic. Celje MILIJONSKE NALOŽBE Nesporen dokaz oživljanja gospodarstva ne- kega prostora je prav gotovo tudi v tem, kakšen obseg zajemajo gospodarske investicije v novo proizvodnjo. Celjsko gospodarstvo je v minulih letih sicer vlagalo določena sredstva v razširjeno reprodukcijo, vendar premalo glede na njegovo moč in potrebe. Še več, v letošnjem letu so inve- sticije v odnosu z istim obdobjem lani znatno padle, saj so se zmanjšale kar za 16 odstotkov. To sicer ni samo celjski pojav, saj beležimo pa- dec v vsej Sloveniji, vendar ne tako močan. Kot pa kažejo doslej zbrani podatki, se v pri- hodnjem letu celjskemu gospodarstvu obetajo boljši časi tudi v tem pogledu. Na vidiku so šte- vilne in pomebne naložbe, ki bodo nesporno moč- no vplivale na nadaljnjo uspešno rast celjskega gospodarstva. Po podatkih, ki 7, njhni raz- polagamo, bodo delovne orga- nizacije celjske indvistrije v prihodnjem letu investirale preko 80 milijard starih di- narjev. To je vsekakor spo- štovanja vredna vsota, ki ka- že, da je v delovnih organiza- cijah prišlo do nekaterih ko- renitih sprememb. V mislih imamo dejstvo, da je bila v minulih letih v precejšnji me- ri odsotna iniciativa, izražena v konkretnih programih, da pa so se v zadnjem obdobju intenzivneje pojavili pred bankami posamezni nosilci in to s konkretnimi programi gospodarskih naložb. OEK)zori- la Zveze komunistov torej ni- so bila zaman, temveč (bil pa je tudi že skrajni čas) so končno le našla ustrezen od- mev. In katera podjetja bo- do vlagala največ? Največje gospodarske nalož- be v prihodnjem letu bodo uresničili v Aeru (preko 300 milijonov novih dinarjev), zgraditi pa nameravajo novo papirnico in nove grafične proiTfvodne obrate. Gre torej za naložbo v okviru združene- ga podjetja in jih v celoti sicer ne bi kazalo pripisovati celjskemu gospodarstvu nepo- sredno. Pa vendar je nujno, da jih pokažemo kot sestavni del bodočih naložb, saj bodo tudi te investicije imele svoj pozitivni vpliv na razvoj ob- ratov v matični občini. Sicer pa to ni osamljen primer. Tu- di Metka Celje načrtuje pre- ko 20 milijonsko investicijo, in sicer nameravajo v Šmarju zgraditi novo predilnico, ki bo za razvoj šmarske občine zelo pomembna, za nadaljnjo prosperiteto celjske Metke pa prav tako. Kolektiv Železarne štore stoji pred pomembno pre- lomnico v svojem dosedanjem, nadvse uspešnem razvoju. V strukturi njegove proizvodnje bo v kratkem prišlo do po- membne preusmeritve, ko bo- do zgradili novo tovarno, in sicer v sodelovanju s tujim partnerjem. Gre za naložbo, ki bo terjala okoli deset mi- lijonov starih dinarjev in bo nudila možnost 2aposlitve dve- stotim novim delavcem. Kot je predvideno, bd morala de- la steči prihodnje leto, saj bi v letu 1975 že morali priti s tekočega traku prvi tisoči sodobnih traktorjev- Poleg tega pa v štorah, v okviru svojega srednjeročnega pro- grama razvoja načrtujejo tu- di izgradnjo nove vzmetarne, katere gradnja naj bi pred- vidoma stekla koncem prihod- njega leta. Med delovne organizacije, ki bodo v prihodnjem letu uresničile precejšnje naložba, sodi tudi Žična. Ker so v podjetju sklenili zelo zani- miv posel s Sovjetsko zvezo, gre za proizvodnjo rudarskih sit, so to delo zasilno orga- nizirali v sedanjih skladiščih, kar pa seveda ne ustreza. Za- radi tega so se v podjetju od- ločili, da pristopijo k izgrad- nji nove tovarne, in sicer v Šentjurju pri Celju. Gre za investicijo preko dve mili- jardi starih din. Trenutno so v z\'ezi s tem še nekate- ri zapleti (podjetje investicij- sko ni sposobno, ker ga »kači« zakon o obveznem ob- likovanju lastnih obratnih sredstev), vendar še zdaleč ne take narave, da jih ne bi bilo mogoče razvozljati. Ob tem velja upoštevati, da se kolektiv Žične odloča za in- vesticijo na našem manj raz- vitem območju, kar je kon- kreten primer uresničevanja politike do t«h območij. Le to je pot, da bo tudi manj razvito Kozjansko stopilo na pot hitrejšega razvoja. V Opekarni Ljubečna so nedavno tega zaključili novo investicijo, toda že stoje pred novimi naložbami. Predvide- na je investicija v obrat klinker opeke z letno kapaci- teto 8 milijonov enot visoko- kvalitetne opeke. Začetek gra- dnje je predviden v sre- dini priho^jega leta, zače- tek poskusnega obratovanja pa je že določen za februar 1975. leta. Celotna investici- ja bo terjala preko tri mili- jarde starih dinarjev kapita- la, pri čemer pa ^ soudele- žen tudi tuj partner. V LIK Savinja bodo pri- stopili k izgradnji novega par- nega kotla, kajti dosedanji je iztrošen in ne odgovarja več. Ker je pri njih para pomem- ben dejavnik proizvodnje, je razumljivo, da bodo temu po- svetili vso pozornost. Skupno bodo v tem podjetju predvi- doma vložili milijardo in 750 milijonov starih dinarjev sredstev, pri čemer odpade dobršen del tudi na dokonča- nje obrata kontejnerskih po- dov. Znatna sredstva pa bodo vlagali tudi še v Zlatarni Ce- lje, v Topru, Kovinotehni in njenih temeljnih organizacijah združenega deila predvsem v Libeli in Klimi. Skratka, gre za velikopotezne načrte, ki pričajo o kvalitetnih premi- kih v celjskem gospodarstvu. BERNI STRMCNIK Gorenje GOTOV PODPIS Danes so v Gorenju v Velenju končali s podpisovanjem samoupravnih sporaziunov med Gorenjem in trgovskimi podjetji iz vse Jugo- slavije. Gre za dolgoročno ureditev medseboj- nih odnosov med proizvajalcem in prodajal- cem z željo, da bi bil najbolj zadovoljen kupec. Najprej so podpisali samoupravni sporazum s trgovskimi podjetji iz Slovenije, nato iz Srbije, Makedonije, Bosne in Hercegovine ter črne Gore (na posnetku sta pri podpisu Alija Drlje- Vič, direktor sektx>rja široke potrošnje Fero- elektro Sarajevo in generalni direktor Gorenja Ivan Atelšek), včeraj s podjetji iz Hrvatske in danes dopoldne kot zadnjimi s podjetji iz avto- nomne pokrajine Vojvodine. Medtem, ko je Alija Drljevid, tako kot ostali sopodpisniki, govoril o pomenu podpisa samo- upravnega sporaziuna, ki bo vsekakor pripo- mogel k nadaljnjemu izboljšanju sodelovanja med proizvajalcem in trgovino, pa je Ivan Atel- šek spregovoril o tem, koliko lahko trgovina pomaga tovarni in v kakšno pomoč so ji trgov- ci. Sam podpis samoupravnega sporazuma pa je konkretna realizacija 22. amandmaja. To pionirsko delo bo rodilo sadove, vsi pa so že- leli, da bi s takšnim delom in medsebojnim sodelovanjem nadaljevali tudi drugi. T. VRABL Zamera zboru jeznih mož Naše poročilo o seji zbora delovnih skupnosti občine Laško, pod naslo- vom »Zbor jeznih mož« je bilo bržčas napačno ra- zumljeno. Jeza odborni- kov, njihovo nezadovoljst. vo je bilo namenjeno pred- vsem šibki in neodločni politiki v občini, kar za- deva hitrejšo gospodarsko rast. Seveda so, zlasti pri- zadeti, govorili tudi o bančni kreditni politiki,' pri čemer gotovo niso ime- li toliko pred očmi seda- nje obdobje, zadnje dve, tri leta, marveč daljše ob- dobje nazaj, v katerem pa je laška občina bila v res- nici na repu investicijskih vlaganj za povečanje go- spodarske moči občine. Zadnje leto, oziroma dve leti, je v občini bilo veli- ko zgrajenega (TIM, To- varna lesne galanterije, BOR, itd.). Sicer pa je po zornemu, informiranemu bralcu jasno, da gospo- darske rasti ni moč meri- ti v kratkih obdobjih, vsaj zanesljivo ne. Savinjski magazin Žalec: Trgovsko podjetje Savinj- ski magazin Žalec je z na- menom, da bi svoje blago čimbolj približalo potrošni- kom, povečalo prodajalno s tehničnim blagom v Prebol- du od dosedanjih 56 kv. m na 150 kv. m prodajnih povr- šin. Tako bodo v obnovljeni prodajalni lahko nudili po- trošnikom vse — od kurjave pa do najrazličnejših gospo- dinjskih aparatov, tekstila, glasbenih aparatov, inštalacij- skega materiala, gradbenega materiala ter celo fotografski papir itd. Na otvoritvi, ki je bila mi- nuli teden, je direktor pod- jetja Tone Laznik med dru- gim dejal: »To adaptacijo sta zahtevala od nas velika potro- šnja in veliko povpraševanje, ki ga često nismo mogli za- gotoviti. Sedaj so tako pro- dajni kot skladiščni prostori znatno večji, tako da upamo, da bomo lahko zadovoljili že- lje naših kupcev. 1 Tekst in slika: Tone Tavčar Poslovodja Robert Govc na oddelku radioaparatov 1», ^ vizijskih sprejemnikov. Kot nam je sam povedal, »"'''•'"jj^lj aparate, ki so primerni tako za zajetnejše kot skromne žepe. gt^ — 8. november 1973 NOVI TEDNIK — stran 5 Odmev jja članek, ki p>od gor- jjjn naslovom v 42. &t. No- tjednika seznanja javnost jj da smo i>o odloku o naj- jjjjih cenah svežega mesa v ^aji na drobno prehitro J^pali, želimo o tem jav- ^ objektivno se2aianiti, ter jjjemo sledeče pojasnilo: Cene živine in mesa na do- jjjgem trgu že dalj časa niso ^lajene ter so mesarska po- jjjtja pri prodaji mesa na jjjuačem trgu prikrajšana za jjjjodek. Določene cene mesa jolcrivajo v glavnem le na- jjvno ceno živine, dočim mo- jjjo mesarska podjetja stal- jj stroške pokrivati v celo- U iz ostale dejavnosti, kar v nizki akumulativ- jjsti in nizkih osebnih do- jjdkih delavcev naše TOZD. To nesorazmerje cen je ek- sistenčne važaiosti za našo or- ganizacijo ter zato budno spremljamo vse spremembe v cenah mesa in mesnih pro- izvodov. Ker smo spremembo cen pričakovali, smo takoj postopali po navedenem od- loku, ki smo ga sprejeli 26. oktobra v dobri veri, da je vse pravilno, ker je v njem navedeno, da nove cene velja- jo naslednji dan po objavi t. j. 24. oktobra. Navedeni odilok je bil izdan 23. oktob- ra. Sestavili smo nove ceni- ke in odredili komisijske po- pise zalog. Cim pa smo ugo- tovili, da datiun izdaje urad- nega lista SRS št. 36, v katerem je navsdeni odlok objavljen in datimi izdaje odloka nista istovetna, uradni list je nam- reč datiran s 26. oktobrom, kar smo v naglici spregleda- li, smo takoj ukinili proda; jo mesa po novih cenah in odredili prodajo po starih cenah do 27. oktobra. Po pre- uranjenih novih cenah se je pro<^jalo, kot je tudi v član- ku navedeno, le v sedmih mesnicah in to le oca eno uro. Razlika v ceni je zaen- krat zajeta v dohodku naša organizacije. Kar se tiče do- stave mesa, ki se je tokrat po navedbah pisca članka za- kasnila, sporočamo, da smo sveže meso ves teden dosta- vljali trgovski mreži in tudi n^im prodajalnam tako, kot so dopuščale zaloge in dopol- nilna nabava mesa iz drugih klavnic. Hladilnik, ki bi mo- ral dospeti z govejim mesom iz Zagreba že v petek 26. ok- tobra, je prispel šele v sobo- to 27. oktobra zjutraj ter se jie tako nadaljnja dostava za- kasnila. Na žalost se je to že večkrat zgodilo, da naročeno meso pride iz drugih klav- nic dan ali dva pocmeje, kot pa je dogovorjeno, zaradi če- sar pride do zakasnitve v do- stavi. V tem primeru dosta- va mesa v soboto nd v nobeni zvezi s čakanjem na višje cene. Potrošnikom se za našo ne- ljubo napako opravičujemo in smo jim preveč plačano meso pripravljeni povrniti. Obljubljamo, da v bodoče do podobnega ne bo prišlo ter se priporočamo za nadaljnji obisk v naših prodajalnah. Hmezad — TOZD Mesnine OiJaški domovi Pred dnevi je celjska obči- na imenovala za direktorja Idruženih dijaških dpmov Ce- lja (sestavljajo jih dom Du- lana Finžgarja, Kajuhov dija- ilu dom in dom Vere šlan- Irove) Jožeta Valenčaka, ■ so- ciologa, ki je bil sedaj zapo- slen v tovarni EMO kot vodja kadrovske službe. Prej pa je delal v prosveti deset let. Na taše vprašanje, katere bodo »snovne naloge dijaških do- mov v prihodnje, je Jože Va- len6ak odgovoril: »Načrt dela predvideva na- loge, ki so neposredno pove- !ane z uresničevanjem ustav- nih sprememb. Samoupravni ^»razum o združitvi dijaških domov je bil že sprejet. Se- daj moramo oblikovati statut delovne organizacije, posa- meznih temeljnih organizacij Jdruženega dela, druge sa- moupravne akte in organ de- lavske kontrole. Na samoup- ravnem področju nas torej ča- ^ predvsem prilagoditev' sa- moupravnih aktov ustavnim spremembam. V dolgoročnem "ačrtu nalog pa si bomo v tloniovih prizadevali uresničit predvsem naslednje: da bo- ®o poenotili vzgojno delo, ^beli za stalno materialno dijaških domov, za ra- ^ooalno investicijsko politiko in za Š3 boljše sodelovanje med domovi in družbenimi organi, interesnim skupno- stim, delovnimi organizacija- mi ter zlasti s šolami. Saj vemo, da mora postati dijaški dom najtrdnejša vez med šo- lo in učencem- V perspektivi bomo morali razmišljati o združani kiohinji dijaških do-' moT?. V kolektivih tomo z enako pozornostjo- obravnavali položaj učencev v domski sa- moupravi in po konstituira- nju delovne organizacije za- snovali konkretnejši delovni program za štiriletno obdob- je- v Šentjur v zadnjem času se Krajev- na skupnost Šentjur vse bolj ukvarja z uresničevanjem na- log. ki jih narekuje nova ustava. Odbor krajevne skup- nosti pripravlja teze za os- nutek novega statuta, te pa morajo še uskladiti s stališči občinske skupščine ter delno dopolniti. V programu dela za pri- hodnje leto so poudarili, da mora biti Krajevna skupnost nosilec življenja, dela in na- predka v občini. Različnim društvom in interesnim skup- nostim, ki delujejo v okviru Krajevne skupnosti, pa so v programu dela zastavili dol- goročnejše naloge. Program še zlasti podrobno oprede- ljuje naloge s področja ure- jevanja komunalnih zadev. Med drugim bodo občani ure- dili nasade in parkirni pro- stor ob tovarni Alpos, spe- ljali bodo več sprehajalnih stez, v središču Šentjurja bo- do ob stavbah zrasla nova telovadna igrišča, uredili bo- do tudi več p>oti in cest. Pro- gram dela Krajevne skupno- sti Šentjur podrobno določa tudi razširitev sedanjega po- kopališča, ureditev parkirne- ga prostora ob njem ter ob- ncvo in asfaltiranje ceste, ki pelje na pokopališče. Kra- jevna skupnost bo tudi po- skrbela, da bo manj jeze za- radi telefonov, saj bodo raz- širili omrežje tudi v Zgornji trg. V Krajevni skupnosti Šent- jur razpravljajo tudi o dele- gatih, ki naj, bi jih zastopali v Krajevni skupnosti in v širši družbeni skupnosti. Spi- sek predlaganih delegatov pa bodo pripravili do 15. novem- bra. Aktivno delo v Krajevni skupnosti Šentjur dokazuje, da se občani zavedajo vloge, ki jim jo namenja osnutek nove ustave. Damjana Stamejčič ZIDNA KUHINJSKA TEHTNICA GORENJE Ob robu SESTANEK O sestankih, sejah, zborih je v zadnjem času, zlasti Se, odkar govorimo o delegatskem sistemu, veliko po- vedanega. Preveč jih bo, stokamo skoraj vsi v en mah. Zbor bo zato, da bomo določili delegata, da se bomo zedinih za stališče. Potem bo delegat na sestanku. V osnovno celico se bo vrnil s stališčem »onih drugih« (nekaj časa bo še »ono drugo« vedno odtujeno — pač drugo, ne naše, skupno; pa to že itak računamo, ker Vač ne moremo spreminjati človeka čez noč!). In ko nas bo seznanil o dogovorjenem — ne o »oni so rekli«, bomo pridno poslušali, sestankovali naprej, kimali in ob vsem računali, koliko ur odpade zaradi takšnega dogovarjanja na dnevnice, itd., skratka, kakšen stra- hotni strošek je ta delegatski sistem. Silno bomo uži- vali, ko bomo v mislih doma, na vogalih, v kavarnah Se naprej premlevali: pa so spet nekaj izumili, niso sposobni, kaj si bodo le zdaj izmislili, da bodo ponov- no opravičevali svoje — »še na misel mu ne pride tu- di njegov« — neuspeh. Na preži bodo čakali, uspehe ^odo izenačili s srečo, pa še v tem bodo poudarili tisto najbolj skrajno — neopazno napako, o neuspehih pa bodo govorili tako na glas, da se bo tisti cigan, ki je privoščil, pa saj veste in za kaj gre v tisti zgodbi, še ^am sebi zasmilil, češ, kako nebogljen, majhen je ob tem, kakšni so nekateri naši preljubi soobčani, znanci, prijatelji. V izhodiščih zgoraj napisanega razmišljanja sta dve napaki. Najprej sam sestanek. Nihče si ne predstavlja v času delegatskega sistema več dve in večurnih sestan kov, ker so pač včasih in še sedaj menili marsikje, da ni bilo sestanka, če niso sedeli skupaj najmanj dve uri ali več. Sestanki morajo biti kratki, »leteči«, pa teme- ljiti, na katerih bo samoupravljavec ali odločal, zav zel določeno stališče, ali se bo kaj novega naučil. Škrat- tka, za njega bo in mora biti sestanek nekaj zanimive- ga kamor bo rad stopil, sodeloval in soodločal. Šesta nek mora dobiti svojo vsebino, vrednost. Za to vsebino pa si prizadevamo vsi. Pa smo pri drugi napaki. Na sestanku ni dveh front. Mi vsi vi! Smo eno, soustva- rjamo. Pripravljeni material ovrednotimo vsi. Ne gremo se več obrambe in napade, ali kar »sprejema«, pa naj bo, bo že prav, saj so se dogovorili. Takšen odnos je odtujil, močno vulgariziral sestanek zaradi sestanka. Naloga vodij, organizatorjev je, da ta odnos najprej spremene, saj so tudi odnosi bistveno spremenjeni v osnovnih samoupravnih celicah našega življenja. Ce pa ne bo šlo takoj, pa opozarjamo, vzgajamo, učimo. Prepričani smo, da ne bo zaman. Obupati pa ni treba že v samem začetku! J. ZUPANČIČ TURIZEM tvo Dernač, direktor hotela Slovan na Vranskem POSEBNOST PRI »SLOVANU« KMEČKA KUHINJA Vransko si je že pred mnogimi leti pridobilo ime zna- nega in priljubljenega turističnega kraja. Ljudi, ki so sem- kaj prihajali na dopust ni bilo malo. Današnja slika je nekoliko drugačna. Vransko« je po- stalo tipično tranzitno mesto. Tu se vsak dan- ustavi okoli 150 avtobusov, ki drvijo proti Celju in Mariboru oziroma Ljubljani. Njihovi potniki so postali stalni obiskovalci ho- tela Slovan in njegove točilnice ter restavracije. Postanki niso dolgi, četudi jih mnogi vozniki in sprevodniki nehote podaljšajo. Minute hitro tečejo. Za točilno mizo m v ku- hinji pa morajo biti pridne in ume roke, da v skopo od- merjenem času postrežejo vse, ki se zgnetejo pred točilno mizo ali posedejo k mizam. In prav to dejstvo je zahte- valo od kolektiva Slovan, da je vsak hip pripravljen po- streči večjemu številu gostov. Tako so postali ti gosti tisti, na katere je kolektiv vrgel svoje oči. V kuhinji neprestano gorijo peči. Tu so vedno pripravljeni na zahteve in naro- čila. Naenkrat je pripravljenih po več vrst jedil. Pa ne samo to — takrat, ko jih morate plačati ugotovite, da ste jih dobili za manj denarja kot v kakšnem drugem mestu. Na Vranskem, v Slovanu, se lahko postavijo z nižjimi cenami. Hotel ima 20 ležišč. Sobe so lepo urejene. Prehodnih gostov je dovolj pa vendar ne toliko, da bi povsem za- sedli vse postelje. Podobno je pri zasebnikih, ki imajo tu in tam še vedno kakšno sobo ali posteljo za gosta. V glav- nem gre za stalne obiskovalce, ki vsaj enkrat na leto pri- hajajo na Vransko po nekaj dni. Tudi na dopust. Prihaja- jo že leta in leta in so v glavnem spomin na tisto, kar je nekoč Vransko v turističnem prometu pomenilo. Toda, tu ni vse preteklost. Tu je tudi sedanjost in prav tako prizadevanja, da se znova uveljavijo v turizmu. Pogojev je precej. Mnoge pa bi si radi še ustvarili. V ho- telu nameravajo marsikaj spremeniti, obnoviti in dodati. To velja tudi za tisti prostor, ki je najbolj obremenjen. Za prvo sobo s točilno mizo. Veliko lahko pridobijo z ba- zenom in ličnim bifejem. Bazen je na izredr« lokaciji, med travniki in njivami. Mir in čist zrak. Le voda je pro- blem. Prehladna je. Ce bi jo lahko kakorkoli segreli, bi veliko pridobili. Tu p« je tudi prostor za avtomobiliste, ki bi si lahko uredili svoj camp. Kolektiv hotela Slovan se vs^a tega dobro zaveda in išče pota pa še večjo uveljavitev. Njihova kuharska poseb- nost je vsekakor kmečka kuhinja. Dopoldne so na voljo tudi žganci,.ki so sicer več ali manj že izginili z jedilni- kov. Tu so jih zadržali. Novo ix>t pa so ubrali tudi pri turističnem društvu. Ta organizacija je nekaj let počivala. Zdaj so jo vnovič oži- veli. Kolektiv Slovana in turistično društvo sta se znašla na skupni poti. To pa je veliko. V složnem delu bodo lahko marsikaj napravili. Bodo morda vrnili Vranskemu tisto, kar je nekoč v turističem prometu že imelo? Toda, to bi bilo premalo. Zahteve današnjega časa so drugačae. Nuditi bodo morali več! MB V CELJU STALNA VREMENSKA POSTAJA? Predsedstvo celjske občinske skupščine se zavzema, da bi tudi v mestu ob Savinji delala stalna vremenska po- staja in da bi bih vremenski podatki od tod stalno ob- javljeni v vseh pK>ročilih. Zaenkrat jih omenjajo le v neka- terih. Prav zato je skupščina pripravljena urediti delovne prostore za tiste, ki bi bili stalno zaposleni pri postaji pa tudi zagotovitvi dvoje stanovanj, medtem ko bi naj druge stroške za to delo, tudi osebne dohodke, prevzel repub- liški zavod. 6. stran — NOVI TEDNIK 8. november 1973 — št. 45 SAMO NAPREJ-BREZ PREDANA DIREKTOR TEHNOMERCATORJA STANKO SELŠEK O DELU IN NAČRTIH KOLEKTIVA Gbisk pri direktorju celj- skega Teimomercatorja. Po- menek prijeten in sproščen. Brez fKJsJovnih tajnosti. Be- seda je tekla brez zastojev. ZOaj o kolektivu, ki je z ve- leblagovnico v Gubčevi ulici oupn uovo poglavje v ceijsK. trgovini, potem o drugih pro- blemih. Treyi naj,večji celjski trgov- ski kolektiv doživlja svoj hi- ter razvoj. Raste in se spre- minja. Skoraj pred očmi. Po- čitek je lahko že zaostanek. Tega ne marajo. Hočejo na- prej, v korak z drugimi in pred ostalimi. Ni naključje, da je prva be- seda tekla o letošnjih poslov- nih rezultatih. STANKO SELSEK: »Poslov- ni rezultati so dobri. V prvih sedmih mesecih jih spričo ne- katerih novih dajatev še ni- smo prav zaznali. Pa tudi gro- sistični del kolektiva dobiva tako imenovane super raba- te nekoliko pozneje, ne pa v začetku leta. Končno gre tu omeniti delo celotnega kolek- tiva in ne nazadnje prizadeva- nja šefov vseh poslovnih enot. Uspeli smo tako v prodaji na veliko kot na malo. Dobri re- mltati so se pokazali zlasti v oktobru. Ce odštejem i)0- dražitve in inflacijske vplive, je porast še vedno okoli 9 %, dejansko pa se kaže v indek- su 130. Tudi skladi so se v desetem mesecu e>opravili in so v primerjavi z lanskimi večji za okoU 5 odstotkov.« Vprašanje: »Kako pri delu, FKDslovanju, doživljate stabili- zacijske tokove in kakšna je struktura prodanega blaga?« Odgovor: »Na začetku leta je bil očiten zastoj v prodaji blaga bele tehnike. Predvsem velja to za dražje izdelke. V tem času so se povečali iz- datki za prehrano. Jesenski čas je prinesel novo sliko. Imam vtis, da je trg povsem normaliziran. Z rezultati smo zadovoljni.« Vprašanje: »Skladišča na sploh so problem celjskega gospodarstva. Kako vi rešu- jete ta problem?« Odgovori^ »Radikalno. Pot od odločitve za graditev last- nih skladišč do uresničitve bo relativno kratka. Dolga ne bo niti devet mesecev. Konec te- ga leta bomo imeli že okoli 8.200 kv. metrov novih skla- dišč, zgrajenih po zadnji be- sedi tehnike. Lokacija Bukov žlak.« Vprašanje: »Kaj pomenijo za vaš kolektiv nova skladi- šča, tiidi zaradi raztresenosti dosedanjih?« Odgovor: »UmestJio vpraša- nje. Naša skladišča so raztre- sena po skoraj celem mestu. Ponekod kot pri barvah ogro- žamo celo varnost okolja, da ne govorim o problemih, ki se zaradi naših dislociranih skladišč pojavljajo pri razši- ritvi železniškega omrežja, da s skladiščem gradbenega ma- teriala oviramo nameravano graditev telovadnice pri eko- nomskem šolskem centru itd. Zaradi raztresenosti skladišč poslujemo dražje. Ko bomo prišli s skladišči na eno me- sto in ker bo urejena tudi us- trezna cesta, bomo zagotovo pocenili naše poslovanje vsaj za 30 odstotkov. V prvi fazi bomo namreč selili dosedanja skladišča za, steklo, gradbeni material in za del široke po- trošnje. Z otvoritvijo novega skladišča v Bukovem žlaku ukinjamo skladišča v mestu in sicer najprej skladišče gra- dbenega materiala v Vodni- kovi ulici, zatem skladišče stekla in pvorcelana na področ- ju stare zlatarne in del skla- dišča na Mariborski cesti.« Vprašanje: »Kakšni so, vsaj v grobem, vidiki nadaljnjega razvoja podjetja?« Odgovor: »Naša pot je začr- tana. Naj povem, da se bomo hitro odločili za izgradnjo T2, to je blagovne hiše na področ- ju sedanjega železničarja, ki ga bomo vse do možnih mej p>odrli in pozidali hišo, ki bo dopolnjevala veleblagovnico T v Gubčevi ulici. Tako bomo dobili povraavo med Gubčevo in Stanetovo ulico. V drugi fazi račimamo na postavitev garažne hiše med Gubčevo ulico in Titovim trgom, torej nasproti sedanje veleblagov- nice T.« Vprašanje: »Omenili ste ga- ražno hišo. Celjska občinska skupščina je na zadnji seji sprejela sklep o rezervaciji zemljišča za ta objekt, vendar s prist^.vkom, da nosilec inve- sticije še ni znan. Je morda to vaš kolektiv?« Odgovor: »Smo blizu te od- ločitve.« Vprašanje: »Postali ste ve- Uk kolektiv, Kako rešujete kadrovska vprašanja?« Odgovor: »Ne najbolj lah- ko. In to se pozna tudi v tem, da kadrovsko nismo najbolje pripravljeni na začetek dela temeljnih organizacij adruže- nega dela. Sicer pa moram p>ovedati, da i>odpiramo ne samo dejavnost šolskega cen- tra za blagovni promet, da smo dali svoj delež za gradi- tev šolskega poslopja, marveč da tudi pomagamo vsem na- šim ljudem, ki se odločajo za nadaljnje šolanje na višjih in visokih šolah.« Vprašanje: »In kako pote- ka delo okoli priprav za vista- navljanje temeljnih organiza- cij združenega dela?« Odgovor: »Skrbno in teme- ljito zastavljeno delo zaklju- čujemo v prvi fazi. Lahko bi rekli, da smo se o tem pogo- varjali s slehernim članom kolektiva. Gre za predlog o treh TOZD: prodaja na veli- ko, prodaja na malo in skup- ne službe. Mi smo se morali odločiti za notranjo reorgani- zacijo tudi zaradi zahteve po modernem poslovanju. Tako smo med drugim ustanovili službo marketinga pa tudi ne- katere avtomatske obdelave podatkov, za službo analiz, planiranja in podobno. Vse te službe so nove, ki so bile do- slej bolj pastorek kot kaj dru- go. Prepričani smo, da bomo po zaslugi te reorgarazacije in novih služb dosegli tudi boljše poslovne rezultate.« Vprašanje: »I»red leti smo ugotavljali, da hodijo Celjani nakupovat tudi v druga me- sta in da je odliv kupne moči velik. Kaj bi lahko o tem re- kli danes?« Odgovor: »Z gotovostjo lah- ko trdim, da se je ta odliv zmanjšal. To predvsem po za- slugi veleblagovnice T, ki nu- di široko izbiro in nima niko- li starih modelov oziroma bla- ga, ki je zastarelo. Računam, da se je odliv kupne moči zmanjšal vsaj za 30 odstotkov. Ko pa bomo zgradili še T2, bo odliv še manjši.« Vprašanje: »Kako gledate na razvoj Celja kot sejemske- ga mesta?« Odgovor: »Celje ima za to vse pogoje, vendar menim, da bi ne smelo imeti ambicij ^ veliko sejemsko prireditev fe^ so v Zagrebu in drugje, jj slim, da je obrtni sejem pj, ozek in da bi morali pj^ na celjski sejem.« Vprašanje: »Za kateri pr,, blem v Celju bi se zavzeli, bj ga najprej rešili?« Odgovor: »Problemov i, več. Na prvo mesto pa j, vseeno postavil cestno povj zavo mesta. Pohiteti mor^ z gradnjo vpadnice vzhod-jj hod in se zatem lotiti cesti sever-jug. Stanje je nevzcfej no.« Vprašanje: »Dovolite, (j, se ob koncu vrneva v koie^ tiv. Kako pa ste tu z nalogj mi, ki bi jdh morali čimprt rešiti, poleg tistih, ki ste jii že omenili?« Odgovor: »Na vsak nafiii dolgoročni program razvoj^ ki bo ne glede na inflacije pokazal, kaj jutri in kaj po jutrišnjem.« Vprašanje: »Kako pa je j načrti, ki zadevajo vaše enot« zimaj Celja?« Odgovor: »Naj v tej zvei povem, da bomo v pribUano dveh letih zgradili v Smart nem ob Paki novo trgovino, ki pa je nujna tudi zaradi naložb tovarne gospodinjske opreme iz Velenja v nove rate v vasi Gorenje, torej i njeni rojstni vasi. Hkrati ! tem bomo ukinili trgovino t Rečici.« Vprašanje: »Kaj pa podro6 je zunanje trgovine?« Odgovor: »Po sklepu dela*, skega sveta bomo registrirali zimanje-trgovinsko dejavnost za področje stekla, porcelana in kemikalij. Na to razširitei smo pripravljeni, tudi kad- rovsko.« Tako se tudi iz teh besed zrcali izredna dejavnost Teli- nomercatorjevega kolektiva. To je okoli 500 zaposlenih, zraven njih pa še več kot 200 vajencev. Bodočnost. M. B02Ifi Stanko Selšek, direktor Tehnomercatorja Srednjeročni načrt kulture Skupščina celjske Kulturne skupnosti je ponovno pokaza- la, kako pereči in težko reš- ljivi so problemi, ki jih rešu- jemo kampanjsko in le zača- sno. Vsaka začasna rešitev prinese še dodatno obremeni- tev. Najbolj zgovoren primer je celjski Zgodovinski arhiv. Pravzaprav je napačno, če za- pišem »celjski«, bolj pravilno bi bilo »tudi celjski«, saj je bo izrazito regijska ustanova in še to bolj »državnega« kot »kulturnega« značaja. Že pred osmimi leti je na prostorski problem Zgodovin- skega arhiva opozarjal Svet za kulturo in znanost pri celj- ski občinski skupščini in na ponedeljkovi skupščini Kul- turne skupnosti je ta pro- blem prišel na površje z vso silovitostjo. Enotno mnenje članov skupščine je bilo, da se mora tokrat prostorski problem arhiva zdaj in za vselej rešiti. Rešiti tako, da ne bomo čez čas spet ugo- tavljali, za koliko časa smo že v zamudi. Zdaj smo v za- mudi za dve leti. Namreč pK)- ložaj je takšen, da arhiv ne bo mogel v začetku naslednje- ga leta oipravljatd niti najos novnejše dejavnosti — to je zbiranje gradiva. Obstaja mož- nost novogradnje na Okopih, toda četudi bi pričeli z grad- njo jutri, smo že v zamudi. Sklep skupščine je, da se or- ganizira skupen dogovor med občinskimi skupščinami priza- detih občin, kjer zavod delu- je, še prej pa bo potrebno vzbuditi interes in zavest o skupnem kulturnem imetju in vrednotah pri vseh kulturnih skupnostih v regiji in dokon- čno odpraviti miselnost »o nepotrebnosti takšne ustano- ve« v izvenregijskih centrih. Celjski zgodovinski arhiv ne bo zmogel tega sam. Je pa dolžan s pomočjo celjske Kulturne skupnosti vplivati na ostale kulturne skupnosti in to odločneje kot doslej. Ta- ko se nahaja Zgodovinski ar- hiv na prvem mestu v razvo- ju in izvajanju srednjeročne- ga načrta celjske kulture. Iz redno pereč je budi problem gradu Lem-berg, saj je po naj- novejših strokovnih ocenah pKJstal kulturnozgodovinski spomenik I. stopnje. Streha je v takšnem stanju, da če danes ne bomo zagotovili za- njo 20 starih milijonov, po- tem bo čez leto ali dve tak-, šna škoda, da bi potrebovali 200 milijonov, ki pa jih prav gotovo ne bo mogel nihče za- gotoviti. To pa pomeni, da bi se lahko poslovili še od ene- ga kulturno zgodovinskega spomenika na našem področ- ju. Se je vrsta prepotrebnih akcij na investicijskem pod- ročju, čeprav celjska kultur- na skupnost dosedaj še ni iz- vedla nobene investicijske gradnje v celoti. Prvi primer bi bila novogradnja Zgodovin- skega arhiva in knjižnice v Gaberju. Skupščina kulturne skupnosti je zadolžila Izvršni odbor, da pripravi prioritetni red najnujnejših del, čeprav so bih najnujnejši primeri že zajeti v sam srednjeročni na- črt. Vsi ostali problemi pa so bili že takrat določeni za po- znejši čas, torej po letu 1975. Kako bo z njihovim reševa- njem je težko reči, saj so že sedanji v zamudi. Z novimi odnosi v kulturi, ki jih prinaša nova ustava, se pravi — najkonkretneje v novem načinu financirajnja in dogovarjanja bo še precej težav. Potrebna bo predvsem večja informiranost občanov in vseh neposrednih proizva- jalcev, saj bodo le-ti odločali o dinarju tudi v kulturi. Ob- činska skupščina bo izgubila vlogo pK)srednika med kul- turnimi institucijami in ne- posrednimi proizvajalci v or- ganizacijah združenega • dela. Zato bo potrebno veliko infor- miranja, če bo »kultura« ho- tela- zagotoviti ustrezna sred- stva za svoj razvoj. DRAGO MEDVED Žalec - lepše Velikokrat čitamo reporta- že o delovanju raznih druš- tev, organizacij, sekcij, odbo- rov, nikjer pa še nisem zasle- dil kakega poročila o humani in človekoljubni organizaciji, o Društvu telesnih invalidov v Žalcu. To ni tako majhna organi- zacija, saj šteje samo na žal- skem področju nekaj nad 1500 članov, vsekakor dovolj, da je o njej vredno nekaj spr&go voriti in napisati, zlasti o de- lovanju in namenu tega dru- štva. Namen Društva telesnih in- validov je povezovanje članov, ki so telesno prizadeti po bodezni ali nesreči, tem čla- nom nuditi priložnost vklju- čevanja v normalno življenje, moralno in materialno po- moč in jim skvišati olajšati občutke manjvrednosti, ki jih vsaka invalidnost pogojuje. Toda s čim in kako? V prvi vrsti je potrebno poznati raz- mere, v katerih član živi. In- validom je treba nuditi pri- memo razvedrilo v raznih se- kcijah, kot so šahovske, strel- ske in telovadne. Društvo pri- reja izlete z avtobusi po do- movini in v tujino in jih je samo v letošnjem letu prire- dilo 15. Domu počitka ^ Polzeli je podarilo lepo M'' žnico in televizijski aparat štipendira učenca srednje ^ le, če je kdo telesno prizad«* in brez take pomoči nikak"' ne bi mogel priti do primtf nega poklica. Ob novem in dnevu žena so obdarj«® vsi, ki so take pomoči potre''' ni. V ta namen je dniš^^ razdelilo preko 3 stare jarde dinarjev. Gotovo je, da Je delov8B|[' na takem področju dela, so telesni invalidi, zelo tež^ in gre zato vse priznso^ Francu Lužniku in Angeli® Vičar, ki sta glavna nosil"' vseh del v tej organizaciji "J za delček lepšega dne ^ invalidu! Lojzka Kronovi^ V vsak dom NOVI TEDNIK gt^ — 8. november 1973 NOVI TEDNIK — stran 7 Spomenik veličini ^ Zrečah so ob dnevu mr- ^ odkrili sodoben spome- dvajsetim talcem, ki so 'JlJemci 1944 leta ustitelili ^^rečah, še prej pa zverin- ' mučili v mariborskih za- J^rih. O njih in o narodno- ■■T,ot)0diinem gibanju pod gorskimi gozdovi je na ot- ■jjitvehi slovesnosti sprego- predsednik Zveze bor- ^ v Zrečah, Lojze Korošec, •postavitev spomenika sta ^ogočili Kovaška industrija jjfe in Comet ter s tem pK)- potrdili tesno sodelo- ^je s krajevno skupn;»;tjo , Zvezo združenj borcev vOV, saj je bil nov spome- jj narejen na njuno pobu- do- Ob stari cesti iz Zreč v no- ,0 naselje Dobrovo je nam- že stalo spominsko obe- ležje na tistem mestu, kjer so [lili talci ustrejljeni. Ob ure- ditvi in asfaltiranju nove ce- ji«, pa so uredili tudi prostor (j';iov spomenik, ki je večji jj v sodobni zasnovi deluje ^ monumentalno. Skulptu- B je delo Črnogorskega aka jemskega kiparja Vasilija Cetkoviča, ki pa že več let tri in dela v Celju. S sodob- jim in dobro zasnovanim jiojektom je podal podobo ieličine žrtev nacističnega na- ija in obenem nakazal no- 10 življenje, ki ga simboliza- sjo tisti, ki so padli zanj. to novo življenje je cvet, ki toji pred betonskim zidom. !oni naključje, saj je zid iz iisov ubijanja talcev nekak- šen simbol njihove zadnje jKJti. Iz cveta pa, ki stoji pred zidom, se njihovo živ- ljenje nadaljuje. Nadaljuje se v nas, ki nam je dano živeti za to, da gradimo našo sa- moupravno socialistično druž- bo. Njena zasnova je zrasla na temeiljih žrtev za svobodo in neodvisnost, ki edina omo- goča in pogojuje to gradnjo in njen razvoj. Tako je umet- nik s svojim domišljenim in prizadetim izrazom, ki je so- doben, ki odraža tudi današ- nji čas, v katerem še enkrat, pa čeprav posredno spozna- vamo veličino boja in žrtev, ustvaril simbol neminljivosti in časa. časa revolucije, za katero je tekla kri, obenem pa je nakazal tudi čas seda- nje revolucije, ki se nadalju- je z nezmanjšano močjo. Za- to tudi ni naključje, da so Zrečani novo kiparsko stvari- tev sprejeli z navdušenjem, sprejeli so jo za svojo, spre- jeli so jo tudi s i>onosom, da jo pokažejo vsakomur, ki bo prišel v Zreče. In nenazadnje, tudi finančna pomoč Kovaške Indiistrije in Cometa jim vli- vata zaupanje v prepričanje, da bodo Zreče hodile vedno v korak z razvojem in sodob- nostjo, zavedajoč se ob tem vsega, kar je omogočilo in omogoča ta razvoj. Preteklost iz revolucije NOV tako po- staja sedanjost, tudi v naj- mlajših rodovih. Besedilo in slika DRAGO MEDVED Paracm gostuje v soboto zjutraj bodo prispeli v Celje člani ama- terskega gledališča iz Pa- račina in tako vrnili obisk amaterskega gledališča Ze- iezar Celje-štore. ki je la- tti oktobra gostoval v Pa- faveča- le. Turki so to stisko samo še stopnjevali, tako da tlačan res ni imel druge izbire kot up- reti se ali pa živeti kot živi- na. Koroški dogodki ob kon- cu 15. stoletja so najlepši dokaz tega. Kljub krvavemu pokolu Matjaževe vojske so punti tleli še naprej in se po- novno razplamteli 1515. leta Uprle so se Kranjska, štajer- ska in Koroška. Tudi ta upor so zadušili. Najhuje je bilo 1. 1573, ko so se združili slo- venski uporniki s hrvaškimi. Začelo se je na posestvu gro- fa Tahija, nato pa je vzplam- telo v Hrvaškem Zagorju in Posavini. Valovi gibanja so segli do Goriške, Medžimurja in Judenburga. Središče je bilo v okolici Donje Stubice. Kmetje so hoteli vzpostaviti svojo oblast, ki bi bila oc>.s- na le od cesarja- Glavnina kmečke vojske je bila razbita v Stubici 9. februarja 1573 Banska vojska se je kruto znesla nad kmeti, voditelja Matijo (.Ambroža) Gubca pa so v Zagrebu okronali 15. fe- bruarja 1573 za kmečkega kra- lja z razbeljeno krono. Tra- gedija slovenskih tlačanov se je končala šele po letu 1848 Tedaj pa so nastopile druge težave: slabe letine, davki, za dolževanje, rubeži — kar se je stopnjevalo vse do konca 19. stoletja, ko so kmečki ljudje začeli odhajati v -Ame riko in se je tako našel za- časni ventil za stisko kmečke- ga človeka ob vstopu v novo — 20. stoletje. Tu pa se že nakazujejo nove oblike raz- reševanja. Oktobrska revolu- cija v Rusiji, pri nas pa NOB sta začetnika novih, v bi- stvu težavnih in zapletenih procesov, ki pa še tečejo. V literaturi so bili kmeč- ki pimti obdelani nekajkrat. Pri Hrvatih je o njih zapel s svojimi Baladami Petrice Kerempuha Miroslav Krleža, pri nas pa .Anton Aškerc s Staro pravdo in Janez Menart s Srednjeveškimi baladami Krleževe balade so napisane v jeziku stare kajkavščine in zato nosijo s seboj pečat ne- posrednosti in prepričljivo- sti. Bliže so hrvaškemu, zla- sti kajkavskemu poslušalcu, medtem ko jih Slovenci brez jezikovne priprave skoraj ne razumemo. Kljub temu pa očarajo poslušalca s svojo dikcijo in čustveno napetost- jo. Priprava za deklamacijo je zato zelo naporna, saj za- hteva izbrušen akoent in na- tančno barvno kvaliteto vo- kalizma. Aškerc je dramati- čne le v nekaterih pesmih, v drugih pa bolj epski in dol- govezen. Pri Menartu pa se vsebina in izraz organsko do- polnjujeta. Čeprav nas tu in tam spominja na Villona, mu moramo priznati izvirnost. Izbor za recital iz omenje- nega gradiva je pripravil Bo- jan štih. štirinajst balad je razporedil v zaokroženo eno- to. Peljal nas je skozi punte, tako da smo dobili primemo podobo dogajanja v različ- nih časovnih presledkih in krajih. Z Menartovo pesmijo Anno Domina je oživil duha časa in nas pKJvezal s snovjo Šel je iz Celja, kjer je Jan Vitovec oblegal avstrijskega cesarja v boju za celjsko de- diščino. (Menart: Obleganje). Od tam je krenil na Koro- ško in nam pokazal padec Matjaževih kmetov v boju s Turki in domačimi fevdalci (Menart: Kmečka zveza). S Krleževimi Baladami (V me- gli, Kronika, Baba cimzdri, e>od galgama, Galženjačka, Ni med cvetjem ni pravice) pa je že pokazal zagorske- ga kmeta v sponah fevdalne- ga nasilja. Te balade dajejo podobo nadlog, iz katerih je potem upor vzplamtel. Z Aš- kerčevimi pesmimi pa smo spet na slovenskih tleh. Zna- menja na nebu in pred cesar- jem govorita o razpoloženju pred puntom leta 1515 in ka- ko se je kmet v svoji neved- nosti zatekal k cesarjevi mi los ti. Pesem Tlaka je v tem izboru najbolj odmevna, saj se v njej izraz in dogajanje strneta v umetniško podano podobo. Z Bojem pri Breži- cah zvemo za tragični konec upora. (Bitka je bila v resni- ci okoli Celja.) Zadnje tri ba- lade (Tabor, Sava, Kronanje v Zagrebu) sežejo v leto 1573 in govore o zbiranju kmečke vojske, o krvoločnosti fevdal- cev in o krutem obračunu v Zagrebu na Markovem trgu. Recital zaključuje Menartova pesem Balada 1515. Recital je bil skrbno pri- pravljen. Nastopili so Jana Smidova, Ivo Ban, Janez Ber- mež, Pavle Jeršin, Borut -Alu- jevič, Ljerka Belakova, Bru- no Vodopivec, Sandi Krošl, Mija Mencejeva, Marjan Do- linar, Marija Goršičeva, Šte- fan Wolf in Marjanca Kroš- lova. Zadnja je posredovala tudi ve2!ni tekst. Mladina je umetniški besedi zbrano pri- sluhnila. Zlasti nekatere izfved- be so nudile izredno doživet- je (Sandi Krošelj in Ivan Ban). Večer je režijsko pripravil Franci Križaj, jezikovno Maj- da Križa jeva in Vanja Drach, in scensko Avgust Lavrenčič. JANEZ ERKLAVEC Novi „Obrazr Minuli teden se je se- stal nov uredniški odbor »Obrazov« na svoji prvi seji, kjer so se dogovorili o nadaljnjem delu. Imeno- van je bil tudi nov ured- nik Milenko Strašek. Na seji novega uredniškega odbora so sklendU, da le- tos ne bo izšla nobena šte- vilka, ker bi radi vse te- meljito pripravili za izha- janje v naslednjem letu, saj bi prva številka mo- rala iziti 25, januarja. Osnovni uredniški kon- cept je ostal nespreme- njen. Revija ostaja mla- dinska in predvsem za ustvarjalce s celjskega ob- močja, ne bo pa zapirala vrat tudi pred zunanjimi sodelavci. Vsekakor pa bo v njenem vsebinskem kon- ceptu v večji meri zajeto poročanje, predvsem pa komentiranje kulturnega življenja v celjski regiji. 8. stran — NOVI TEDNIK 8. november 1973 — št. 45 DOGODKI BREŽICE: RADIO ŽE DESET LET v ponedeljek so se v Brežicah zbrali uredniki lokalnih informa- tivnih medijev iz Slovenije in člani upravnega odlH);-a združenja lokalnih tednikov in radijskih postaj. Govorili so o nedavno objav- ljeni škofovski poslanici vernikom, o devetmesečnem po.slovanJu zdru- ženja in o novem pravilniku ekonomskopropagandne službe pri zdru- ženju. Brežiška seja pa je imela delovno in slavnostno obeležje. Kole^^i pri radiu Brežice so namreč proslavili desetletnico obstoja in delo- vanja radijske postaje. Glavni urednik radia Vlado Podgoršek je ob tej priložnosti sprejel več čestitk in priznanj za devetletno pri- zadevno delo na brežiškem radiu. Brežiškim kolegom tudi naše i.skrene čestitke! CELJE: NOVINARJI S PRAVNIKI O DELU Višji aktiv društva novinarjev v Celju je pretekli teden organi- ziral razgovor o novi ustavi, seveda predvsem o tistih ustavnih pred- logih, ki govorijo o obveščanju, o sistemu informiranja, dolžnostih komunikacijskih in informativnih sredstev. Obravnavali so tudi za- ^kon o tisku in javnem obveščanju, vse skupaj pa soočili s stanov- skim kodeksom in konkretno pralcso. Na posvetu sta sodelovala tudi odvetnika Marjan Medved in Branko Verstovšek. SLOV. KONJICE: VOLITVE TELE podatke o poteku javne razprave v septembru in olrtobru. Celotno analizo so obravnavali na razširje- ni seji izvršnega odbora občinske konference SZDL. kjer so sodelo- vali predstavniki občinskih vodstev ter drugih političnih organiza- cij. Splošna ugotovitev je bila. da .je razprava ugodno potekala, predloge pa bodo posredovali naprej. V. L. CFI IF: V SPOMIN PADLIM Ob prazniku dnevu mrtvih so bile povsod izvedene žalne kome- moracije, s katerimi smo počastili spomin na padle tovariše, svoj- ce .. . Ena izmed takšnih komemoracij je bila tudi pn TVD Parti- zan—Gal^erje Celje in sic« na dvorišču, kjer ima društvo svoj spomenik, katerega .je postavilo v spomin na padle člane. S kratkim programom v katerem so sodelovali godba na pihala Iz EMA, pevski zbor SVOBODA in člani društva z recitacijami, so poP-istili spomin na nekdaj vestne In dobre tovariše oz. člane dru- gtva. Komemoracija je bila zelo dobro pripravljena, kar gre vsa po- hvala društvu, posebej pa še gospodarju tov. Mirku Trebičniku. za izredno lepo ure,ienost okoli spomenika. Komemoracije so se poleg svojcev padlih in drugih udeležil; tudi Hani društva. DARJA GLANCNIK LAči/n. 7A5;pnFN TEDFN Nekateri občani, predvsem tisti, ki 90 na več pomebnih družbe- nih funkcijah, bodo ta teden nekajkrat sedli za konferenčno ali sej- no m'zo. V sredo bo namreč seja občinske konference ZKS. na kateri bodo ocenili družbeno-ekonomska in samoupravna gibanja v občini, dogovorili se bodo o predstoječih volivnih sej osnovnih or- ganizacij ZK ter ocenili delo občinskega komiteja in drugih organov občinske konference. Za četrtek sklicuje občinsko vodstvo sindikata plenarno sejo. Obravnavali bodo gospodarske rezultate, razpravljali o novi orga- niziranost? sindikata in analizirali razprave o ustavi v organlzaci.iah ■dniženega dela V soboto pa bo ustanovna skupščina Temeljne telesnokulturne skupnosti za občino Laško. Kar precej za en teden! Stanovanjsko-komunalno in gradbeno podjetje Laško razpisuje prosto delovno mesto operativno-tehničnega vodje Pogoj: gradbeni inženir ali gradbeni tehnik za visoke gradnje s strokovnim izpitom in 3 leta prakse. Nastop službe je mogoč takoj. Interesenti naj pošljejo svoje vloge do vključno 17. 11. 1973. O izidu razpisa bodo kandidati obveščeni do 22. 11. 1973. FMJVC KRAŠEK O USOD!SVOJEGA STANU TUDI FRANC KRAŠEK NI IZJEMA... V Rečiški dolini so se knapi rekmtirali s kmetij. Pravzaprav bi lahko na prste prešteli kmetije, ki si to Ime zaslužijo. Zveči- ne so tod mali kmetje, še več kočarjev, ki so že generacije sem knapi. Knapovski kočarji, ali pa kočarski knapi. Saj je vseeno! Kjer je bilo pri hiši več otrok, je eden preveze! zemljo, drugi so šli za knape in knapovke. Pot- lej so tisti, ki so odšli, dobili za doto kos travni- ka, grmovja ali frate. Po- stavili so si hiške, včasih tudi hlev za šeko, praši- čka in kure. Tako je bilo v tej dolirri deseletja — in je še tako. Tudi Franc Krašek, ru-' dar-rušač v laškem rudni- ku ni izjema. Njegov oče Alojz je bil 35 let rudar. Rudaril je v Hudi jami, v Trbovljah in Kočevju. Nazadnje spet v Hudi ja- mi. Imel je hišo in pol hektarja zemlje. »Izuči se kaj,« je oče večkrat dejal sinu Francu, »da se ti ne bo treba martrati po jami, kot se moram jaz!« Franc je tako tudi ho- tel, pa je vseeno prišel med knape. Pri rudniku so namreč leta 1947 usta- rK)vili rudarsko šolo. Dva letnika sta bila kar v Re- čici, zadnji pa je bil v Zagorju. Franc se je vpi- sal, misleč da bo klju- čavničar ali mehanik, no, pa so ga pretentali, da je šel med rudarje, češ, to je dober, spoštovan in dobro plačan poklic. Tri leta je bil šolar in knap. Vsak drugi dan so se spMJŠčali v jamo, kjer so imeli svoje očne odko- pne številke, svoje izvo- zne proge, celo svoj ja- šek. No, pa se tam spo- daj niso igrali. Kopali so, varovali, odpirali nova od- kopna mesta. »Zdaj si lahko tri leta zataknem za klobuk. Ne štejejo mi niti za pokoj- rvino, niti za dopnjst. Ko- pač ali »hajer« bi bil vse- eno lahko. Tri leta bom moral delati dlje in kdor ve, kaj je jama, bo že ve- del, da ne morem reči: Tri leta gor ali dol!« [>oma so bili trije. Franc, ki je bil knap, se je oženil in šel od doma. Žena je dobila pol do- mače hiše in nekaj zaplat zemlje. Nekaj zaplat je Franc še dokupil, pa ima zdaj na plečih ravno tako pol hektarja kot oče. Kra- vo redijo, prašička, za konjička pa si je Franc Krašek ornislil še čebele, kar 20 panjev jih ima. In trte je nasadil, da ima nekaj vina. Rdeče je. Res malce kislo, vendar dobro in zares po grozdju di- ši... KAR NI IMEL ON, IMA SIN če si je Franc Krašek kaj želel v življenju, je bilo to, da bi imet kak instrument. Pa ni in ni šlo. Šele ko se je rodil drugi sin, je kupil har- moniko. Majhno, klavir- sko. Pri tridesetih letih letih se je naučil igratf sam, da je igral na treh svatbah, najmlajši sin, Zdenko mu je ime, pa je znal igrati, preden se je dobro naučil govoriti. Če bo le kako mogoče, bo fantu omogočil, da bo naredil tudi glasbeno šo- Iq. Če bo šlo, naj bo glasbenik. Ne knap. Ka- kor bo vedel in znal, mu bo branil, če bi hotel v jamo. Pa najbrž ne bo, je drugih misli. Tudi starejši sin ne bo rudar. Med mesarje je šel, hči pa med gostince. Vsi so si boljše postlali. Privošči jim, saj so ven- dar njegovi. RUDARSKI POKLIC JE RAZVREDNOTEN »Včasih je bilo druga- če. V jami je bilo dovolj »puršev«, mladih, neože- njenih fantov, ki so bili vedno udarna moč jam- ske proizvodnje. Danes bi vse »ledig« rudarje mogel prešteti na prste obeh ro^<. Menda nas je še 150 v rudarski proiz- vodnji, za dve smeni. Nočna izmena je odpadla. Je že res, da zaloge na- glo kopnijo, res pa je tu- di, da bi zdajle presneto •prav prišli rudarji za fe- tjo izmeno, kajti premoga ni, saj ga še rudarji rti- smo vsi mogli dobiti, ta- ko gre po njem.« V rudniku v Laškem vztrajajo starejši rudarji, ki se približujejo pokoj- nini, tisti, ki se jim več ne da iskati prekvalifika- cije. Mlajših ljudi za ja- mo ni. Vse sili v boljše poklice, v novo tovarno. Zakaj? Zato, ker je rudarjenje težko in tvegano delo. Tu- di zato, ker so rudarji v primerjavi z drugimi po- klici slabo plačani. Kaj je pravzaprav 220 do 230 ti- sočakov, z dokladami za otroke vred? No, in tudi zato, ker je knapovstvo bilo porinjeno na stranski tir, ker je ta- ko dolgo bilo govora o brezperspektivnosti ru- darstva, da se je ljudi prijelo in zdaj rn več za- nimanja za ta poklic. »Če bi po naključju na- šli kakšno veliko zalogo premoga, ki bi jo bilo vredno odkopati, bi v re- čiški dolini težko našli mladih fantov, ki bi šli med rudarje. Edina vaba bi bilo dobro plačilo. Mo- rali pa bi pogledati tudi na nas, ki še nimamo več izbire, ki smo večino svo- jih moči FKistili v jami. Doma delajo žena in otro- ci. Še sreča, da imamo kravo in zakoljemo vsa- ko leto prašiča, da zra- ste nekaj krompirja, fižo- la, repe in zelja Tako je želodec vsaj poln, čerav- no ne kakšnih dobrot, poln pa vendarle. Na slabšem so tisti tovariši, ki morajo vsako malen- kost kupiti. Draginja pa kar narašča. To ni prav!« Potlej je Zdenko za- igral, da bi se rašla do- bre volje. Besedilo: Jure Krašovec Slika: Drago Medved Prva leta po vojni sta bila rudar in železar najpogostejša »manekena« čas- nikarskih fotografov. Ob prvem maju sta bila nepogrešljiva kot simbol za prvo stran. Potem sta se začela, rudar in žele- zar, sramežljivo umikati s prvih na no- tranje strani časnikov. Spomnili smo se jih le ob nesrečah v rudnikih ali ob Dnevu rudarjev. Ko je izbruhnila potrošniška era, so nosilce bazične industrije in rudarstva lezli V ozadje. Ljudje ne kupujejo že- leza, pač pa izdelke iz te kovine. No, premog, ta je še obdržal vez med po- trošniki in rudarji. In so se našli preroki. Rudarstvo je stvar preteklosti, so rekli. Iz Sovjet- ske zveze bomo raje napeljali i?emeijski plin, so rekli. Treba je preiti na sodobna, praktičnejša goriva, so priporočali. In tako se je pred nekaj tedni, nebo- digatreba, rudar spet pojavil. Kar naen- krat je postal spet pomemben, toliko- bolj pomemben bo, kolikor bolj bo mrzlo. Spet trapijamo knape po ramenu, spet računamo na njihovo zavest, na'solidar- nost, razumevanje Saj razumejo, so solidarni, a kaj, ko jih je vedno manj, teh knapov, in vse sta- rejši so... gt^ — 8. november 1973 NOVI TEDNIK — stran 9 CENA DELEGA TSKEGA SISTEMA v času razprav o osnut- ku nove ustave je bilo tu in tam predvsem s strani predstavnikov gospodar- stva izrečeno mnenje, da bo bistvena novost ustave in temelj naše samouprav- ne demokracije — delegat- ski sistem, za družbo do- kaj drag. Da bo mnogo izostajanja ljudi s proiz- vodnega dela, da bo veliko sestdnkovanja in da bo to družbo precej stalo. Ne dvomimo v dobronamer- nost teh opozoril in prav zato se nam zdi umestno spregovoriti o tej zadevi. Že Lenin je opozarjal, da demokracija lahko po- žre socializem in vendar se je na vseh področjih neprestano zavzemal za njeno okrepitev. Celo v revolucionarni rdeči arma- di. Njegova je ideja o oboroženem ljudstvu. Tudi kapitalistični teoretiki od- krito priznavajo nujnost krepitve demokratičnih družbenih institucij obe- nem ko odkrito in argu- mentirano ugotavljamo, da je prav to eden izmed važ- nih vzrokov za porast dru- žbenih ali državnih izdat- kov. Tej splošni ugotovit- vi se tudi naša družba ne more izogniti. Vendar pa se takoj zastavlja vpraša- nje — kakšni bodo ne le samoupravni in humani ampak splošni družbeni učinki delegatskega siste- ma. Na prvi del vprašanja lahko nemudoma odgovo- rimo, da je ta bistvena us- tavna novost nujna osno- va in pogoj razvoja samo- upravnega socializma. Brez tega ne bo mogoče dokončno spodrezati ne sa- moupravnih birokratskih in tehnokratskih sil. Na njihovo nevarnost je na začetku ustavne razprave dovolj prepričljivo opozo- ril Edvard Kardelj, če jih ne bi omogočili z bistveno okrepitvijo vpliva delov- nih ljudi pri vseh družbe- nih odločitvah od temelj- ne organizacije združenega dela in krajeime skupnosti do federacije in največjih bank, bi imele te sile ce- lo večje možnosti razma- ha kot v kapitalističnih državah. Tam imajo nam- reč najvidnejši velikani tehnokracije nad seboj nadzorstvo delničarjev ali vladnih organov, če gre za državno kapitalistična podjetja. Na drugi strani smo lah- ko prepričani, da bomo ceno samoupravne demo- kracije in delegatskega si- stema'več kot nadomestili z učinkovitejšo družbeno organiziranostjo in vpli- vom delavcev na vseh po- dročjih. Naj samo omeni- mo rezultate, ki so jih dale že začetne pobude delavcev za varčevanje v delovnih kolektivih. Naj opozorimo, da bodo v de- legatskem sistemu delov- ni ljudje, ustvarjalci do- hodka v proizvodnji res temeljito gledali na vsak dinar izdan za splošne in skušne družbene potrebe, torej preprosto povedano za družbeno režijo, ki je pri nas dejansko precej draga, še bi lahko navaja- li take primere vendar naj dodamo le še neovrgljivo modrost preprostega ljud- skega reka, da »več glav več ve«. Seveda ne bi bila real- na predstava, da bo takoj z uveljavitvijo nove ustave in izvolitvijo delegatov vse steklo kot po maslu. Potrebovali bomo določen Čas, da bo delegatski si- stem dejansko učinkovito zaživel, prav to pa je vredno najbolj zavzetih prizadevanj vseh zavestnih družbenih dejavnikov in vseh delovnih ljudi. ANTON KRAŠOVEC Območje v organizaciji Zveze mladi- ne tečejo priprave na mla- minaki kongres, ki bo v za- ietlni prihodnjega leta. Kon- pes bo vnesel precej spre- memb v vsebinske in orga- nizacijske oblike dela, pa tu- lii metodološke spremembe, ii bodo veljale v organiza- ciji Zveze rniadine. Interesi felavske mladine bodo v večji ®eri zastopani v programih Zveze mladine kot doslej, za- to lahko pričakujemo tudi 'e^jo aktivnost in boljše re- zultate mladih v različnih or- tanizacijah združenega dela. Prejšnji teden je bil v Ce- seminar za vodstva akti- "^v Zveze mladine na sred- nji in srednjih strokovnih šo- V prvem delu seminarja udedežence seznanili z ak- tualnimi nalogami vzgoje in '^raževanja, ki jih je v •j^^oclnem delu podal sekretar za vzgojo in izobra- ^anje pri Republiški konfe- Jiici ZMS Milan Bratec. V "^em delu seminarja pa je ■^zprava tekla o ustavi in od- .'•^ih v naši družbi, ki izhaja- ^ 12 nje. * » » Socka, majhna vasica ob ^sti v Vitanje doživlja iz ^eva v dan spremembe, ki oživljajo in spreminjajo, j^na borba za obstoj štiri- šole, želja po asfaltu in ^gi problemi postajajo iz v dan glasnejši. In v J borbi postajajo mladi v ^^ kraju aktivnejši, kajti za- se, da bodo lahko - le j.^druženimi močmi in ak- ^im delom v Zvezi mladi- h Uresničili svoje interes? ^^tati takega dela sO vid- ni predvsem na kultiumem p>odročju. Franci Ramšak * * * V ponedeljek, 29. oktobra je bila v Celju seja političnega aktiva, ki deluje v okviru Ob- činske konference ZMS. Na njej So analizirali delo mladih v občini in širše vključevanje mladih v različne samouprav- ne in politične organizacije. Seje sta se udeležila tudi čla- na Republiške konference ZMS Zdene Mali in MUan Bratec. Gosta sta obiskala Ekonomski šolski center in terenski aktiv Zveze mladine v Ljubečni. Franci Ramšak V petek, 2. novembra j'e bi- la v Laškem razširjena seja predsedstva Občinske konfe- rence ZMS Laško. Seje se je udeležila tudi članica Repub- liške konference ZMS Sonja Lokar, ki je obiskala aktiv ZM v osnovni šoli Primož Trubar in mladinski aktiv v Tovarni izolacijskega mate- riala, kjer se je z mladimi samoupravljale! pogovarjala o delu aktiva in uresničevanju ustavnih dopolnil v njihovi delovni organizaciji. * * * Istega dne je bil v Rade- čah zbor mladih, ki sta se fea udeležila poleg Sonje Lokar je- ve tudi sekretar medobčin- skega sveta ZKS za celjsko regijo Janez Zahrastnik in na- mestnik sekretarja Emil Roje. Na zboru mladih Radenčanov so se pogovarjali o bodočem delu mladine in o pripravah na volilno in programsko kon- ferenco aktiva. Damjana Stamejčič Kozjanski vodovod ne gradijo brez zastojev še na- prej kljub temu, da so že zdavnaj odšle zadnje mladinske brigade, ki so ga pomagale graditi sku- paj z domačini in delavci. Posnetek, ki ga vidite, je nastal v zaselku Virštanj, kjer so trenutno de- lavci, ki kopljejo jarke. Žal lahko še povemo, da občani že negodujejo, ker menda dela pri vodo- vodu niso opravljena tako, da bi pritekla še voda. Jarki torej niso vse... Foto: MST ZEMLJE NI PREVEČ v vseh občinah bo treba kmalu us- tanoviti kmetijske zemljiške skupno- sti, ki bodo med drugim gospodarile z občinskimi zemljiškimi skladi. Tako je določeno v republiškem zakonu o kme- tijskih zemljiščih. V vodstva teh skup- nosti pa bo treba izbrati take ljudi, ki bodo kos svojim nalogam. Kmetijske zemljiške skupnosti bodo morale usmerjati kmetijsko politiko v občini, skrbeti za zaščito kmetijskih zemljišč pred tistimi, ki bi radi gradili na najboljših poljih, pa tudi za to, da bi bila vsa kmetijska zemljišča kar naj- bolje obdelana. Ta, zadnja naloga pa se nekaterim zdi najtežja. V občini Murska Sobota je menda že 1500 ha takih kmetijskih zemljišč, ki jih bo morail prevzeti občinski zem- ljiški sklad. Nekaj takih zemljišč pa je gotovo v vsaki občini. V prihodnjih le- tih jih bo še več, saj bodo kmetije sme. li dedovati le tisti, ki jih bodo sami obdelovali. Zemljiški sklad pa tudi ne bo smel imeti neobdelane zemlje. Sam je ne bo mogel obdelovati, saj ni ni- kjer določeno, da bi se spremenil v no- vo družbeno posestvo. Ponujal jo bo, kmetijskim organizacijam in kmetom. A če je ne bodo fnarali? Na prvih raz- pravah v murskosoboški občini o tem je bilo slišati, da bo take zemlje veliko. Menili so, da bi jo bilo moči le pogoz- diti. Občinski zemljiški sklad lahko daje zemljo kmetijskim organizacijam v upravljanje, kmetom pa v zakup. Lah- ho jo sicer tudi proda, če se najdejo ustrezni kupci. Izkušnje pa kažejo, da nekatere kmetijske organizacije ne bo- io marale prevzeti v upravljanje manj- ših parcel, češ da obdelovanje ne bo donosno. V nekaterih krajih pa med kmeti ne bo niti dovolj kui>cev za tako zemljo niti zakupnikov, ker je že pre- več mlajših ljudi odšlo z vasi. Poma- gali naj bi si z pogozditvijo, saj bo drevje raslo samo do poseka. Pogledati pa je treba tudi senčne strani pogozdovanja kmetijskih ze- mljišč. V gozdu res ni toliko dela kot na polju — a tudi dohodka ne da- je, dokler ni poseka. Ali bi torej druž- ba kaj izgubila, če bi taka zemljišča dala kmetom v zakup za zelo nizko plačo ali za začetek morda celo brez- plačno, namesto da bi jih pogozdila? Zakupnine res ne bi dobila veliko, do- bila pa bi živila, ki jih vse bolj pri- manjkuje in jih je treba uvažati. Za tak zakup bi se verjetno odločili tudi nekateri mlajši kmečki ljudje, ki do- slej niso bili navdušeni za kmetijstvo. Po širši družbeno gospodarski oceni pa bo od zemlje veliko več koristi, če bo dajala kmetijske pridelke, kot če bo na njej premalo negovan gozd. V kakem naselju pa je morda že tako malo mlajših kmečkih ljudi, da ne bodo -marali vse neobdelane kmetij- ske zemlje niti v brezplačen »zakup«. Tudi tam ne bi smeh iskati rešitve le v pogozdovanju. Ce je zaradi prejšnje- ga podcenjevanja zasebnega kmetijstva odšlo preveč mladih ljudi z doma, bi jih bilo treba spet pripeljati od dru- god. Pomagati bi jim bilo treba, da si na neobdelani zemlji, ki sicer ustreza za kmetijsko obdelavo, uredijo sodob- ne kmetije. Pomoč bi morala biti taka, da bi bila privlačna, čeprav ne bi pov- sem ustrezala ozkemu gospodarskemu računu tistega, ki bi jo dajal. Za ne- katere napake je treba pozneje plačeva- ti tudi »davek«. JOŽE PETEK ^OSEDM SOSEDU ŠE SVEČA - ZA KOGA? Na slovenskih cestah je vsako leto veliko pro- metnih nesreč, ki terjajo ogromno število človeških življenj. Največ prometnih nesreč povzroče malo- marni in vinjeni vozniki, ki jim ni mar prometnih predpisov in ki s svojevoljno in nepazljivo vožnjo ogrožajo na tisoče človeških življenj. Organi javne varnosti skušajo storiti vse, da bi preprečili na- raščanje števila prometnih nesreč. Vendar je vse to zaman dotlej, ko bodo vozniki sami spoznali odgo- vornost, ki jo nosijo s seboj na ceste, tisto odgo- vornost in obzirnost do sočloveka, ki o mu jo dolžni kot vozniki in ljudje. Zakon o omejitvi hitrosti na vseh slovenskih ce- stah bo morda pripomogel k temu, da se bo zmanj- šalo število žrtev, ki plačujejo nečloveškim vozni- kom krvni davek za ceno svojih življenj. Morda, pra- vim! Kajti noben zakon ni močnejši- od spoštova- nja, ki ga morajo gojiti vozniki do sočloveka in nobena kazen ne močnejša od vesti, ki jo nosimo v sebi. Ste že pomislili slovenski Janezi in Jožeti in To- neti in vsi ostali, ki ste kupili avtomobile zato, da b mm bilo bolj udobno ko greste v službo ali na dopust, ki greste za konec tedna v hribe ali k pri- jateljem, ali ste -pomislili na to, da imajo tudi dru-' gi ljudje radi planine, da se radi zabavajo s prija- telji in najvažnejše, da imajo pravico živeti lepo in dolgo življenje kot vi? Ste razmišljali o tem, da lahko zaradi vaše nepazlijvosti ugasne človeško ži- Vožnja iz Celja v Ljubljano s povprečno hitro- stjo 75 km/h traja 1 uro. Vožnja iz Celja v Ljub- vljenje in se prižge še ena sveča na naših grobovih? Ijano s povprečno hitrostjo 100 km/h traja 45 mi- nut. Se mar splača za borih petnajst minut tve- gati tuje življenje in, ste že kdaj pomislili, tudi svoje ... Do konca oktobra je zaradi prometnih nesreč umrlo v Sloveniji 588 ljudi. Na celjskem področju največ. DAMJANA STAMEJČIČ 10. stran — NOVI TEDNIK 8. november 1973 — št. 45 pisma LJUBITELJ PLANIN Naš znanec Franc Drev je eden izmed številnih šoštanjčanov, ki se je že od mladih nog zapisal go- ram, planinstvu in planin- ski organizaciji. Kljub rev- ščini v številni družini se je izučil za krojača. Se- daj je v Tovarni usnja Šo- štanj vrsto let mojster in vodja izmene v obratu konfekcije. Kot mlad fant je pred vojno dneve in dneve od zore do mraka pr^ivel v krojaški delavnici pri ši- valnem stroju. Zoprno mu je postajalo nenehno se- denje in začel je ob nede- ljah hoditi s prijatelji v bližnje gore, ki obkrožajo prelepo šaleško dolino. Uršlja gora, Smrekovec, Mozirske planine, pa Porh- tenek, Kozjak in Gora Olj- ka so bile priljubljene iz- letniške točke našega znan- ca. Franc Drev je v Šoštanju že vse od osvoboditve tu- di med vnetimi odborniki planinskega društva in ta- ko je v letih 1951-52 po- magal z udarniškim de- lom graditi Andrejev dom na Slemenu pod Uršljo goro, za katerega so šo- štanjski usnjarji prispeva- li preko 30.(XX) udarniških ur. I»a ne samo udarni- ško delo, tudi druge vrste dejavnosti so pritegnile Franca v vrste šoštanjskih planincev. Že vsa leta po vojni je izredno agilen markacist, ki skrbi za vse markacije in gorske poti na območju planinskega društva Šoštanj. Redno obnavlja sam ali v družbi drugih planincev rdečo-be- le kroge po poti sloven- ske planinske transverza- le od Uršlje gore preko Slemena do Smrekovca in Mozirskih planin. Poleg teh pa še poti na Goro Oljko, Forhtenek in še kam po obronkih gora ša- leške doline. V tovarni viš- nja, kjer je zaposlen, je tudi blagajniški poverje- nik in zelo prizadeven agi- tator glede masovne rekre- acije usnjarjev pri skupin- skih izletih. Čeprav je po naravi tih in skromen, je njegov de- lež pri planinski dejavno- sti izredno pomemben. Za njegovo vsestransko dru- štveno delovanje ga je do- mače planinsko društvo že večkrat nagradilo s knjiž- nimi darili, pa tudi s pi- smenim priznanjem. Pla- ninska zveza Slovenije pa ga je odlikovala s srebr- nim častnim znakom pla- ninske organizacije. Za njegovo delovanje v prid planinske miselnosti želi- mo tovarišu Francu še mnogo lepih dni pri mar- kiranju poti in organiza- cijskem delu v planinskem društvu Šoštanj. VIKTOR KOJC PREBIVALCI ROŠKE ULICE VPRAŠUJEMO Prebivalci Roške ulice v predelu med ulico Bratov Vošnjakov in Cesto na Dobrovo smo z vlogo in z vsemi podpisi zaprosili pri skupščini občine Ce- lje, da nam popravijo ce- sto, ki je v zelo slabem stanju. Na našo vlogo pa smo prejeli dopis z na- slednjo vsebino: »Prebivalci dela Roške ulice, ki bo FK) predvide- ni novi ureditvi sicer od- padla, so zaprosili za ure- ditev cestišča te ulice od odcepa ulice Bratov Voš- njakov proti Cesti na Do- brovo. Ta severni del Ro- ške ulice uredite v širini 2 m. Načelnik odd. za gradb. in kom. zadeve, Drago Cuček, dipl. kam. ing.« Prebivalci Roške ulice se sprašujemo, če je tak odnos občine pravilen. Vestno in sproti izpolnju- jemo vse svoje obveznosti tako do občine kot ostale javne dajatve. Razočaral nas je tak odgovor. Cesta .služi vsemu jav- nemu prometu, ki je do- kaj gost in služi ne le prebivalcem te ulice. Upravičeni pričakujemo obširnejše obrazložitve. Prebivalci Roške ulice ODKRITJE SPOMENIKA Ob dnevu mrtvih so v •Zrečah odkrili nov spo- menik talcem, ki so bili ustreljeni 9. marca 1944. N^ ■ pobudo organizacije Zveze borcev Zreče ter s pomočjo delovnih organi- zacij in DPS konjiške ob- čine so na mestu, kjer se je pod nemškimi krogla- mi zrušilo dvajset mladih borcev za svobodo, posta- vili čudovit spomenik, Na odkritje so povabili vse poznane svojce padlih. Po končam slovesnosti so imeli predstavniki Zveze borcev z njimi razgovor, ker si prizadevajo, da bi čimbolj osvetlili dogodke ob koncu vojne, ko so tudi Zreče postale s krvjo zaznamovan kraj. V zbirki Poslovilna pi- sma za svobodo ustrelje- nih je kopija dokumenta, ki ga je izdala SS-policiJa mariborskega okrožja v marcu 1944 ob ustrelitvi talcev. Poleg dvajsetih imen zapornikov iz celj- skega Piskra je na »Kund- machnug-objava« pisalo naslednje: »Po prekem sodišču so bili sledeči banditi, pomagači in pri- padniki OF radi izvršenih umorov ter roparskih na- padov na spodnještajer- ske kmete in delavce, kakor tudi radi p>odpira- nja komimistične bande, OBSOJENI NA SMRT!« V spomin na smrt dvaj- setih borcev stoji v Zre- čah prekrasen spomenik, Dkrašen s cvetjem in svečkami. V imenu svoj- cev padlih bi se želel za- hvaliti organizatorjem in vsem, ki so finančno pod- prli akcijo za postavitev spomenika! Pepi Miklavc, nečak padlega talca Ivana Miklavca CESTO POPRAVITI Pred par leti je bila ob- novljena cesta Turno — Slivnica—pokopališče. Za to obnovitev so največ denarno in akcijsko pri- spevali glavni direktor Avto Celja Stane Kle- mene, ing. Ivan Požleb in Konrad Plavštajner. Osta- li Slivničani pa so poma- gali z denarjem ali pro- stovoljnim delom. Sedaj je cesta ponovno potreb- na popravila. Nekateri Slivničani se ne zavedajo kakšne vred- nosti je cesta. Naj omenim samo par važnih prime- rov! V 20 minutah imajo zdravnika ali živinozdra- vnika na domu. Se hujši slučaji: tudi rešilni avto iz Celja v pol ure rešuje življenje. Če bi poedini kmetje to razmišljali, ne bi napeljevali gnojnice in metali razne odpadke na cesto, za take pa naj po- skrbi predsednik KS Sli- vnica. Da bi se cesta redno po- pravljala, je treba pri KS ustanoviti odbor, ki bi za popravilo ceste skrbel. V odbor je treba izvoliti tako občane, ki so mate- rialno aH organizacijsko sposobni voditi delo, ne pa take, da bodo pri KS samo na papirju zapisani ali kimali na seji. V novi Jugoslaviji po- trebujemo samo delovne ljudi! K. S., Slivničan ODMEV v zvezi s člankom »Glas- bena šola« (Šmarje pri Jelšah), ki ste ga objavili v Vašem listu dne 25. 10. 1973 in kjer je v zadnjem odstavku navedeno, da so samoupravni organi Glas- bene šole Celje odklonili sodelovanje pri formiranju Glasbene šole v Šmarju pri Jelšah. Vas prosim, da v prid objektivnemu obve- ščanju objavite naslednji popravek: Na sestanku, ki so ga šele konec avgusta 1973 or- ganizirali zainteresirani forumi v Šmarju pri Jel- šah v zvezi z ustanavljan- jem Glasbene šole, sem obljubil pomoč, ki jo lah- ko Glasbena šola Celje nu- di: nasveti pri organizaciji pouka, notni material in instnmienti v okviru mož- nosti ter pedagoški nasve- ti. Na sestanku Delovne skupnosti Glasbene šole Celje dne 3. 9. 73 smo o tem razpravljali in se je Delovna skupnost soglas- no strinjala s tako obliko pomoči. Nikakor pa v ča- su, ko bi morala šola že začeti s poukom, nismo mogli pristopiti k ustanav- ljanju dislociranega oodcl- ka, za katerega bi morali prevzeti preveliko odgo- vornost v času, ko imamo sami pomanjkanje kadrov, prostorov itd. Zato sem ponovno predlagal tov. Erjavčevi in predsedniku SO Šmarje pri Jelšah, naj se šmarska Glasbena šola vsaj zaenkrat ustanovi v okviru osnovne šole Šmar- je pri Jelšah, po vzoru Glasbene šole Šentjur. Poudarjam, da je Glasbe- na šola Celje zainteresira- na za razvoj glasbenega šolstva v občini Šmarje pri Jelšah, da pa lahko nudi pomoč le v okviru svojih možnosti. Ravnatelj: prof. Ciril Vertačnik CIGAN K nam z violino je prišel cigan in se ustavil je sredi vasi. Ker se v večer je nagibal dan, se zbralo krog njega je mnogo ljudi. Zapela in zavriskala je violina, da je okrog hiš zakrožil odmev. Potem je zapela vsa vaška mladina, prešeren in vroč ljubezenski spev. Že med pesmijo se je dvigal cigan, začudeno zrle za njim so oči. Od tajne usode je gnan čisto sam, utonil v mrak bližajoče noči. LOJZE PLANINŠEK ČESTITKA Najprej čestitam Milen- ku Strašku za tako i>o- memben korak med nas. Želim mu vse najboljše. Enake čestitke tudi Mila- nu Božiču, da bi še na- prej ostal tak človek, na- preden, požrtvovalen in vztrajen. Se na mnoga leta! Vse to vama želi zvesta bralka NT. ^S časopisom sem zelo zadovoljna in -ga želim imeti, dokler bo izhajal. Želim pa tudi ostalim sodelavcem v uredništvu obilo uspeha In vse skupaj prav lepo pozdravljam. BEVC ANICA-IVAN VOJAKOV GLAS Rojen sem v Makedo- niji in služim vojaški rok v Banja Luki. Nekaj ča- sa sem, ko sem bil še v civilu, delal v Sloveniji, in sicer v Velenju. Tam sem spremljal tudi slo. venske časopise, med nji- mi tudi Novi tednik, ki mi je bil zelo všeč. Zato sem se tudi odločil, da vam pišem. Pišem z na- menom, da bi si dopiso- val s prijatelji iz Slove, nije, kajti vaši ljudje so mi zelo všeč. Sedaj, ko sem v vojski, se mi zdi za to še najboljša prilož- nost. Dopisoval sem se namreč z ljudmi iz do- mačih krajev in z druži- no, vendar me je začelo to že dolgočasiti, ker jim nimam napisati nič nove- ga. Saj veste, kako enolič- no je življenje v vojski. Sedaj, ko sem tu, se veli- kokrat spomnim na slo- venske kraje in na ljudi, in upam, da me bo pot še kdaj zanesla v Slove- nijo. Prav lepo vas pozdrav- ljam in upam, da moje pismo ne bo romalo v koš. Vojak Umer Nenad (Fantom) V. P. 8840—17 78002 BANJA LUKA Odgovor: Dragi bralci, pišite našemu vrlemu pri- jatelju! IZLET OSKRBOVANCEV Uprava Doma oskrbo- vancev Novo Celje prire- ja vsako leto za oskrbo- vance izlete po Sloveniji. Tako smo se letošnje leto podali na izlet na Pohorje in na Dolenjsko. DNE 25. 9. smo se udo- bno namestili v avtobusu celjskega Izletnika in se ob 7. uri zjutraj odpeljali proti Dravogradu. Six>to- ma smo v Slovenj Gradcu malicali in se nato preko Dravograda spustili ▼ Dravsko dolino. Iz avto- busa smo si ogledali si- stem Dravskih elektrarn, za kratek čas pa smo se ustavili pri hidroelektrar- ni Ožbolt. Preko Ruš smo prispeli v Maribor, kjer nam je naša uprava doma preskrbela v samopostre- žni restavraciji izdatno ■ kosilo. Po kosilu smo se odpravili na Pohorje; bolj EDO JELOVŠEK: IZ ZGODOVINE ŠPORTA V LAŠKEM (2) OD LOKOSTRELSTVA DO NOGOMETA Prvič je komaj srečno pristal na prostoru na de- snem bregu Savinje, kjer je danes električna žaga. Skoraj bi se razbil ob železniškem mostu. Ob drugem poskusu ga je vihar zanesel daleč iz Laškega in sreč- no je pristal tik stavbe. Za las je manjkalo, da ni po- drsal ob dimnik. Ko sta ga prijatelja po dveh poskusih vprašala, če bo še jadral, je samo skomizgnil z rameni in de- jal: »Ich habe schon zvveimal salto mortale absol- viert . . .« Zelo rad je veslal v platnenem čolničku »Eternit« vse do Radeč in nazaj. Vsakokrat je pogledoval na uro, kako je skrajšal čas proge. Ebersberg je prvi v Laškem, ki je bil lastnik avto- mobilov. Imel je osebni avto VVanderer in tovornega Fiat. Tudi to je bila za Laščane tedaj senzacija. Prvo športno prireditev po pravilih organiziranega športnega društva je priredil v Laškem dne 8. 2. 1914 celjski nemški Športni klub. To je bilo sankaško tek- movanje (Rodel-rennen) na vzpetinski cestni progi Vrh—Laško. Celjski Nemec Pollandt je prevozil pro- go v 7 minutah in 12 sekundah. Po vseh večjih krajih Štajerske je tedaj delovalo nemško telovadno društvo »Tutn-Verein«. Takrat je bilo Laško majhen trg s komaj 900 prebivalci. Zato tudi Nemcem ni uspelo ustanoviti tega društva v La- škem. Po pravilih tega društva so Nemci vzgajali le šolsko mladino v takratni nemški šoli v mejah šolske obveznosti. Pravi razmah športnega življenja v Laškem je na- stal šele po prevratu leta 1918 z nastankom prve Ju- goslavije. V Laškem sta bili ustanovljeni dve društvi, ki sta gojili kulturne panoge in telesno vzgojo: Sokol in Orel. Prvi so bili laški Sokoli. Prvi pripravljalni sestanek so imeli 7. oktobra 1919. Takratna celjska Nova doba jim je zapisala: »Nacionalisti na plan!« Ustanovni občni zbor so imeli 31. oktobra 1919 v hotelu Henke. Tedaj so imeli v blagajni 11.000 kron. Prvi starosta je bil laški odvetnik dr. Fran Roš, podstarosta pa ravna- telj laške pivovarne Karel Geisebreiter. V upravi so še bili kot soustanovitelji: notar Ušlakar, postajni na- čelnik Brinšek, šolnika Kislinger in Četina, trgovec Dergan, poštni upravnik Slavec, uradnik Furlan. po- sestnik Drobnič, brivec Zupane, davkar Pleskovič, sod- nik Kapun, knjigovodja Žmitek, davkar Šprah in Lon- čar. Zlasti moramo omeniti veliko sokolsko slavje v La- škem dne 31. 8. 1919 v kopališkem parku ob zvokih mariborske godbe. V Laško so prihiteli Sokoli od vseh strani, celjski Sokoli so prispeli s celo četo. Imeli so generalni pohod po Laškem. Slavnostna go- vornika sta bila Smrtnik, solastnik kopališča in Elsba- cher, laški trgovec. Ta nastop laških Sokolov je bil mobilizacija za čimprejšnjo ustanovitev društva. V začetku je imel laški Sokol že 40 članov in 25 telovadcev. Že leta 1919 so ustanovili tudi Narodno čitalnico, ki jo je posečalo že 80 članov. Pripadniki Sokola so se delili: v deco,'naraščaj in člane. Največje težave so imeli laški Sokoli zaradi društvenih prostorov. S hotelirjem je sklenilo« društvo pogodbo za 8 let za uporabo dvorane, ker takrat še ni imelo svojega doma. 2e leta 1922 so razmišljali " zidavi doma. Izvolili so v ta namen 8-članski odbor, ki je zbral sredstva in že leta 1924 kupil stavbišče, a so ga 1926. leta prodali, da ojačijo sklad. Leta 1927 so razvili laški sokolski prapor. Gojili so dramatiko in prirejali igro za igro. Gradbeni odbor je kmalu zbral vsoto 48.000 dinarjev. Leta 1929 je hotelir Henke od- povedal društvu telovadnico. Zdaj so še pogosteje prirejali igre, tombole in koncerte. Z nastankom skrajno desničarske diktature gene- rala Živkoviča leta 1929 so bila Sokolska društva narodnostih (slovenski, hrvaški in srbski Sokol) od- pravljena in je bil ustanovljen nov, enoten jugoslovan- ski, tako imenovani vsedržavni Sokol s centralistično unitarno koncepcijo. (se nadaljuje) gt^ — 8. november 1973 NOVI TEDNIK — stran 11 j^jrajžni z žičnico, ostali pa z avtobusom. Na Po- jiorju smo se ustavili v ^elezničarskem domu, od- tod pa nas je vodila pot preko Hoč v dom oskrbo- vancev Slovenske Konji- ce. Tu nas je čakalo pri- jetno presenečenje, topla večerja, ki smo jo zalili z dobrim vinčkom. Polni lepih vtisov smo se kljub slabemu vremenu okrog 9. ure vrnili domov v No- vo Celje. ZELO LEPO JE BILO fUDl NA DOLENJSKEM Vodja obeh izletov je bil direktor Ivo Svetličič, kateremu se za dobro or- ganizacijo izletov vsi os- krbovanci najlepše zahva- ljujemo in obenem izra- žamo željo, da bi naša uprava organizirala še več takih izletov. V imenu oskrbovancev napisala udeleženca izleta Oto Verdnik in Albin Raz- devšek. BILA SEM ŽALOSTNA še nekaj vam moram povedati. Ker ste zadnji- krat pisali, da se bo Na- še življenje je materin- stvo končalo, sem bila ze- lo žalostna. Zato vam da- nes predlagam, da obišče- te tudi mojo staro mamo. Tudi ona je imela 9 otrok. Doma pa je v Bukovžla- ku 67. Piše se Sekoranja Jožefa. Vaša zvesta bralka Odgovor: Ne bodite ža- lostni, Pognintali bomo novo akcijo, ki vas bo prav gotovo enako razve- selila. Poleg tega pa bomo občasno še predstavljali nekatere matere, ki so dale življenje ved otro- kom. RAD BI ČRTICO Sem star naročnik NT, od takrat, ko je izhajal še kot Celjski tednik. Z njim sem zadnje čase kar za- dovoljen. Pogrešam odno- sno želim v vsaki številki NT kratko zgodbo, črtico, vsaj za pol strani. Razum- ljivo, kolikor bralcev, to- liko oskusov, želja. Krat- ke zgodbice aU črtice ljudje radi bero. S tem bi list nedvomno samo pridobil. Pozdrav Ivan Premrl, Strmec 55 Odgovor: Tovariš Ivan, verjetno opažate, da sku- šamo ustreči vašim že- ljam. Oglasite se še. PRELEPLJEN NASLOV Jaz bi vas pa samo ne- paj prosila, ne bom nič sitnarila ter upam, da ne boste zamerili. Rada bi, če ne bi naslova nalepili ravno na kotiček Z ure- dnikove mize. Veste, jaz tudi to redno rada preči- tam, da vem, kaj je pri vas novega. Pa prosim, ne bodite užaljeni za to; saj sem stara naročnica ozi- roma moj mož Ivan Bevc. Bevc Anica-Ivan, Podgorje 20, Velenje Odgovor: Pri nas nismo nikdar užaljeni. Veseli smo bili dopisnice. Vašo kritiko bomo sporočili v Ljubljano. DEJAN KREGAR je izžrebal srečne dobitni- ke velike nagradne igre Novega tednika v drugem kolu. V današnji številki objavlja- mo četrti kupon — pazite: zdaj lahko poš- ljete vse štiri kupone za VELIKO NAGRA- DO! Ne pozabite: do prihodnjega torka do 10. ure! ZDAJ LAHKO POŠLJETE VSE 4 KUPONE ZA .VELIKO NAGRADO'' KUPONE POŠILJAJTE NA NASLOV: NOVI TEDNIK 63001 CELJE Gregorčičeva 5 do torka do 10. ure Povedali so nam: OCE ALOJZ OPRESNIK IZ ZREČ: »Všeč mi je to, da smo v Zrečah spet nekaj takega dobili, kar bomo 8 ponosom pokazali vsakomur, ki bo prišel v naš kraj. Postavitev spomenika talcem je bil naš dolg. Posebno me veseli to, ker je to nekaj sodobnega in ne v taki obliki, kot smo dosedaj imeli take spomenike.« SIN FELIKS OPREŠNIK IZ ZREC: »Tudi jaz sem navdušen nad modernim kipom, ki zelo poživlja naš kraj. Se več takšnih spomenikov bi morali imeti, saj si marsikatero mesto to zasluži. Ponosen sem na Ko- vaško indnstrijo, ki je dala denar, in pa Comet. Mi- slim, da smo vsi v Zrečah lahko ponosni na spome- nik talcem.« PRAVIČNOST, NE PANIKO Na razširjeni seji pred- stavnikov krajevnih organi- zacij in društev v Gotov- Ijah so razpravljali o situ- aciji na Bližnjem vzhodu, o delu krajevnih organiza- cij in društev. Stanko Zu- pane, predsednik krajevne- ga odbora SLO je opozo- ril, da bi morali biti prebi- valci bolje seznanjeni z na- črtom, da je vsakršna pa- nika nepotrebna in da jih je treba razsodno opozar- jati na trenutno situacijo. Kritizirali so tudi trgovsko mrežo na območju, saj je v teh dneh marsikje zmanj- kalo hrane, pa celo kruha. Nekateri pa, ki imajo pod palcem, so vlačili vreče mo- ke, sladkorja in drugega domov. Ne paniko — pra- vičnost! KAJ BO Z ODCEPI Občani Gotovelj se spra- šujejd, kako je z adaptira- njem nekaterih cestnih od- cepov, saj nikjer ne more- jo zvedeti nič določenega. Odgovorni faktorji naj bi povedali, ali so morda na- stale težave z gradbenimi dovoljenji, ali pa so vzro- ki drugje. KANALIZACIJA ^ NUJNA Zadnja poplava je s pre- cejšnjo škodo dokazala, da bodo morali marsikje v Gotovljah načrtno graditi kanalizacijo. Pri teh delih bodo morali tudi občani prispevati dokajšen delež. Koziansku- ^ Prejšnji teden je bil na Boču seminar za sekretar- je osnovnih organizacij Zveze komunistov. Na se- minarju, ki ga je organi- zirala občinska konferen- ca Zveze komunistov Sma. rje pri Jelšah, so sprego- vorili o volilni konferenci, ki se bliža in o zunanje- političnem ix>ložaju. Raz- ložili so posamezne os- nutke dela akiivov, se do- govorili o koordinaciji de- la med aktivi in občinsko konferenco. Tudi letos so šmarski študentje v Rogaški Slati- ni organizirali tradicional- ni akademski ples. Bil je v soboto v prostorih Zdra- viliškega doma. Sodelova- le so družbenopolitične or- ganizacije in delovne orga. nizacije. Zlasti je poma- gala steklarna »Boris Ki- drič« iz Rogaške Slatine, ki je tudi prevzela pK)kro- viteljstvo. Študentom so pomagala še naslednja po- djetja: KORS, Splošno gradbeno podjetje, Tem- pel in Trgovsko podjetje Jelša. , Na prireditvi, ki je le- po uspela, je pela Elda Viler, spremljal pa jo je ansambel ECHO 5 plus F. V okviru vsakoletnega so- delovanja med pobrateni- ma občinama Arilje iz SR Srbije in Šmarje pri Jel- šah je bila v teh dneh na obisku v šmarski občini delegacija žena iz Arilja. Delegacija srbskih žena je prišla v šmarsko občino na povabilo sekcije za dru- žbeno aktivnost žena pri občinski skupščini Šmarje pri Jelšah. Program je obsegal obisk nekaterih delovnih organizacij in seveda tudi izmenjavo delovnih izku- šenj na področju varstva družine, otroškega varst- va, samoupravljanja, že- ne iz Srbije so si skupaj s šmarskimi ženami ogle- dale nekatere vzgojno var- stvene ustanove in šole. Podplat, kraj tik glavne ceste Rogaška Slatina — Maribor, že lep čas muči hud problem, ki ga nika- kor ne morejo rešiti pa tudi potrebnega razume- vanja ne najdejo. Gre za zamočvirjen travnik, na katerega se že leta m leta stekajo fekalije iz celega kraja. Pod glavno cesto Maribor-—Rogaška Slatina gre namreč jarek, po ka- terem se stekajo fekalije na travnik. Ta jarek je že dolgo časa zamašen in nikomur ne pride na mi- sel, da bi ga odmašil. Do- kler je bil travnik v pri- vatni lasti, ga je lastnik čistU, s tem pa tudi od- vodni jarek in problema ni bilo. Sedaj je travnik družbena last, pa nikogar ne zanima več, kako in kaj. Vsa stvar se poslab- ša v letnem času, ko s travnika strahotno smrdi. Blizu je gostišče in pa glavna cesta, kar moti tu- riste m pa goste, ki mo- rajo prenašati neljube vo- njave. Kje je skrb za človeka? Združenje zveze borcev NOB v Šmarju pri Jelšah je pred veliko nalogo. Pravkar pripravljajo po- pis borcev in aktivistov NOB, kar ni lahka nalo- ga, saj se še vedno najde- jo Iju^e, ki še sedaj uve- ljavljajo svoje pravice. Po- pis borcev in aktivistov teče v okviru vsesloven- ske akcije, s katero naj bi imeli podrobnejši pregled občanov, udeleženih v od- poru. In za konec poglejmo še, kaj se dogaja v šmar- ski občini na področju gradenj? # V Kozjem vneto do- končujejo obrat Steklarne Boris Kidrič iz Rogaške Slatine. Predvidevajo, da bo obrat, ki je že pod streho, končan do dneva republike. # Mestinjski lesno pre. delovalni obrat dosega če- dalje večji obseg Tovar- na kesonov in lesne ga- lanteo-ije se veča iz dneva v dan, postavljenih je ne- kaj novih vil, skladišča lesa pa se širijo na obe strani ceste Rogaška Sla- tina—^Podčetrtek. # Kozjanski vodovod, ki so poleti pomagale gra- diti mladinske delovne brigade skupaj z delavci in domačini, gradijo še naprej. Z jarki so prišli že do Virštanja, kjer na- daljujejo proti Sotli. Kdaj bo trasa za nov vodovod Fužine—Sotla dokončana, zaenkrat še nd znano. Po vsej verjetnosti letos dela ne bodo končana. • Lepo vreme zadnjih tednov je mnogo pripo- moglo, da so skoraj pri kraju z rekonstrukcijo ce- ste Lesično—Virštanj. Do- sedaj so končali z zemelj- skimi deli do vasi Pola- na, predvidevajo pa, da bodo do dneva republike položili še asfalt. Polaga- nje asfaltne obloge je v veliki meri odvisno od vremenskih razmer. • Tudi v Obsotelju gre delo pri rekonstrukciji ce- ste Podčetrtek—Bistrica ob Sotli nemoteno naprej, če- prav zelo počasi. Asfaltna preobleka sega že skoraj kilometer od vasi Golobi- njek. • Posebnih zastojev ni čutiti tudi pri gradnji ho- tela A kategorije in zdrav- stvenega doma v Rogaški Slatini, lepo pa napredu- je še gradnja zdravstvene- ga objekta pri Atomskih tapUcah v Podčetrtku. MILENSKO STRAŠEK Konjiški drobiž Občinski komite ZKS Slov. Konjice je pred kratkim pripravil enodnev- ni seminar za člane tega foruma, njegovih komisij in sekretarji osnovnih or- ganizacij ZKS. Osnovni poudarek so udeleženci dah vsebinskim, kadrov- skim, organizacijskim in ostalim pripravam za bliž- nje letne konference os- novnih organizacij. Skleni- li so, da morajo biti to delovni obračuni opravlje- nih nalog in konkretni do- govori o nadaljnjem delu. Zadolžili so tudi člane ob- činskega komiteja, ki se bodo udeleževali kon- ferenc, razen njih pa bo- do sodelovali še člani ob- činskega političnega akti- va. Na seminarju so go- vorila še o sedanjih med- narodnih dogajanjih z vi- dika nedavnih dogodkov na bližnjem vzhodu, o političnem in gospodar- skem položaju v občini ter o nekaterih tekočih or- ganizacijskih zadevah. V četrtek, dne 8. novem- bra popoldan bo v Slov. Konjicah prva seja usta- novne skupščine temeljne samoupravne interesne te- lesnokulturne skupnosti. Sestavljena bo iz 31 delegatov, od katerih so jih 10 izvolili v or- ganizacijah združenega de- la, 7 v krajevnih skupno- stih in 14 v športnih ter sorodnih organizacijah. Delegati bodo tokrat spre- jeli statut in druge potreb- ne samoupravne akte, iz- volili organe skupščine ter sprejeli njen delovni pro- gram. Komisija za organizacij- sko-kadrovska vprašanja in izobraževanje pri ob- činskem sindikalnem svetu v Slov. Konjicah je nedav- no sklenila, da bo v dru- gi polovici novembra pri- pravila enotedenski semi- nar za predsednike in taj- nike osnovnih sindikalnih organizacij. Prvo takšno izobraževalno obliko za tovrstno izobraževanje sindikalnih kadrov je ob- činski sindikalni svet sku- paj z domačo delavsko univerzo že pripravil v prvi polovici letošnjega le- ta. Poseben poudarek bo- do dali tudi sedanjim na- logam na področju orga- niziranosti sindikatov in zvezi sindikatov ter usta- navljanja aktiva mladih delavcev. V ta namen bo- do določeni del seminarja pripravili skupaj s pred- stavniki občinskega vod- stva zveze mladine. Ude- leženci se bodo pogovori- li še o nekaterih konkret- nih kadrovskih, vsebin- skih in organizacijskih za- devah v pripravah za obč- ni zbor občinskega sin- dikalnega sveta, ki bo v začetku leta 1974. Na ta način žeilijo, da bi v vseh predvidenih akcijah sode- lovalo čim večje število članov osnovnih sindikal- nih organizacij, zlasti pa še njihovih funkcionarjev ter yodilnih delavcev v občinskem vodstvu mladi- ne. V. L. Ivan Globamik Turobno so zavijale gasilske sirene, ko smo se v petek, 2. novembra v Šoštanju za vedno postovili od fco-maj 43-letaega Ivana GLOBACNIKA, dotlgodet- nega družbeno pol tidnega de- lavca. Pokojni Ivan se je rodil 9. 12. 1929. leta v Topodšici pri Šoštanju, kjer je tudj odra- ščal. 2e kot mladenič se je za- poslil v Tovarn- usnja Šoštanj, kjer je z vztrajnostjo in prid- nostjo napredo\'al v vodjo iz- menne obrata lužilnice. Kot priljubl jenega sodelavca in spo- štovanega tovariša so ga de- la vc večkrat i2:vO'Iii'li za naj- odgovornejše funkcije. Bil je več let predsednik sindikata in nato vseskozi dlain samo- upravnih organov bodis; v svojstvu predsednika ali pod- predsednika tako upravn^a odbora kakor tudi delavskega sveta. Takoj ob ptrihodu v Tovarno usnja se je vkiVjudil tudi v industrijsko gasilsko društvo šoštanjske usnjame, v v katerem je bil polnil 27 let aktiven član in zadnja leta do mnogo prezgodnje smrti tiidi predsednik nadzornega odbo- ra. Za svoje dolgoletno in ak- tivno družbeno dedovanje je bil pokojni Ivan Globačnik tu- di večkrat odlikovan. Ni še dolgo te^, ko je bil s svojimi tovariš; sodelavci tudi na planinskem irfetu na Veleki planini, kjer smo si skupaj v prijetnem planin- skem okolju nabiraili novih življenjsifcih moči. Toda vse njegove življenjsike načrte Je prekrižala usoda, ki ga je ne- usmiljeno prizadela 18. oktob- ra zvečer, ko mu je nenado- ma postalo močno hudo v glavi in je 2!dTavnik takoj od- redil prevoz v bolnišnico Slo- venjgradec. Nekaj dni za tem so ga p|remes.tili v maribor- sko bolnišnico, ^er so ga 27. oktobra operirali, nato pa je 30. oktobra nenadoma umrl. Zapustil je ženo in dva sino- va, kakor tudi številne prija- telje in znance, ki so ga v izredno velikem številu sprem- ljali na njegovi zadnji pot;. Od nJega se je pri domači hiši v 'menu sindikata poslo- vil Rafko Kopušair, na poko- pališču v Podkraju pa v ime- nu krajevne skupnosti Šo- štanj m občine Velenje Miloš Valk ter v imenu gasilcev Ja- nez Peilko, za kolektiv Tovar- ne usnja Šoštanj pa Prane Berginc. Zadnjo čast so mu iakazali tudi mnogi gasilci Iz 12. gasilskih družtev Iz Šaleške doline in okoMoe. Tako nas je mnogo mnogo preEgoda,j zapustil naš pri- ijubljeni delovni tovariš Ivan Olobačnik, kj ga bomo ohrani- li T trajnem spominu. V. KOJC OMEJIT v zadnj^ih mesecUi kako bi zmanjšali w v leto vse bolj zastil stalno povečuje, kot^ mema hitrost, neprij^ nosti in alkohol. Zara| se odgovorni odločali ^ do poskušali takšno ^ tako sprejet za ziinške v obravnavi pa je pr^ Ker poteka pospeš«^ letos do 31. januarja I stalnih udeležencev n^ ki naj bi uvedli red nesreč. BRANKO CEVNIK, »Omejitev hitrosti, zlš zimi, je pametna, saj ceste niso sposobne, - lahko po njih divjali.- pa, da je vse odviMio od voznika, kako bo na cesti in poskušal va ko, da ne bo povzroffl sreče. Miličnikov je žal malo, da bi lahko povsodi trolirali promet. Strinjd tudi glede neuživanja la pred in med vožnjoj. BORIS SALEJ, Veleai let sem šofer in v te® sem prevozil preko 700 kilometrov. Veliko s^ cestah in bil sem že l kritičnih situacijah, \ nikoU zaradi sebe. O® bi morali prilagodita ^ trosti, ki jo lahko ^ v tretji. Sam sem vel®> skoncentriran, če pdi^. kot pa 80, ko že druge stvari. Tudi fl^ morali sorazmerno z ^ šimi vozovi zmanjšati o® no hitrost. Sem proti ^ lu.« Tako pet udele^ , in želimo, da po^o^ i nim upoštevanjem ^ ; da ne bi samo na ^ n bilo življenje 128 i času), in da ne tri . i poškodb dobljenih * " (OHOL jazprave o tem, ' cestah, ki je iz petnih nesreč se ^ mestih nepri- ''jjgUjevanje pred- 'jjtalih vzrokov so s katerimi bo- ^^ dnevi je bil omejitvi hitrosti, ^ti med vožnjo. ^ 1. novembra poprašali nekaj novih odlokih, (Zmanjšali število VIPOTNIK, 2alec: sem na cesti ^je veliko vpraša- li vsem tem pro- ^ Po mojem mne- .jtevilo" prometnih (POČijo neizkušeni osnovi se strinjam jo hitrosti vsaj po- j(gn ko v letnem j bil zanjo. Takrat na cesti še več- I fcot je. Glede al- sem dosledno pro- pred in med vožnjo BEIUiLEZ, Šempe- m za takšno omeji- tsti z bo>ljšimi avto- morejo prehitevati Bgubljajo na moči Rednosti avtomobi- ^iato, da mora biti testi tehnično pov- s in da je treba pri starejših avto- l^ečati več pozor- ifevanju, da na ce- prišlo do nesreče feih okvar. Sem ittoholu med vož- ^KO, Celje: šofer in samo J prevozil že 22.000 .Sem za omejitev, ^ve na cesti pov- ^ ljudje, ki se iz- j^^i in Italijani, ^^ vozijo po svo- Ij^ bi vozniki na ^drug na drugega, ^ nesreč, seveda Veliko manj tudi l^ed vožnjo ne bi l^la. Ce ga uživaš nezbran povzro- ^ cestah. Upamo saj bi s popol- ^J^ji pripomogli, J^jem letu iz^- U^t lani v istem .^^sobnih zaradi tv — dm VOJNIK: PRED URESNIČITVIJO Zaradi prostorske stiske, ki vlada v obeh stavbah osnov- ne šole v Vojniku, čakajo nestrpno ix>mladi učitelji in učenci. Spomladi bodo namreč pri- čeli z gradnjo osnovnošolske ga trakta, ki bo paviljonske ga tipa in bo občutno raz- bremenil nevzdržno stanje v vojniški osnovni šoli, kjer imajo nekatere učilnice kar v kleti in otroke zebe. Ker nimajo prostora, ker jim ga primaAjkuje za osno- vno opravilo — učenje, na osnovni šoli v Vojniku nima- jo v celoti razvitih intere- snih dejavnosti, kd pa se jih zelo žele. Tudi v kuhinji ne morejo pripraviti toliko ko- sil kot bi jih učenci potre- bovali. Zdaj dobiva brezplač- na kosila 65 učencev, nujno pa bi jih potrebovali 80, ker imajo na šoli veliko socialrsih problemov, ki terjajo tudi materialno pomoč v obliki kosil. Na šoli v Vojniku tudi nimajo podaljšanega bivanja v šoli, čeprav imajo 800 otrok in bi varstvo nujno po- trebovali. Vedno večje potrebe po novih prostorih se kažejo tu- di v FK>manjkanju prostora za telovadbo. Otroci telova- dijo v Vojniku zunaj ali pa 30 gostje TVD Partizana iz Vojnika. Ker bodo dobili z novim traktom tudi telovad- nico, se novega objekta še posebno vesele, pri tem pa ne pozabijo na vse ostale in- teresne dejavnosti, ki jih bo- do lahko razvili. Torej, če zaključimo naš članek in rezimiramo pogo- vor, ki smo ga imeli z učite- ljico Pavlo Rekovo, potem ne moremo mimo ugotovitve, da je vojniški učiteljski kolek- tiv homogen, kjer se da iz- črpno delati, pri tem pa svo- je načrte gradijo že na bo- doči osnovni šoli, ki bo pri- nesla učencem in učiteljem veliko novega, ustvarjalnega dela. Z. S. 7 vsak dom NOVI TEDNIK MATERINA BOLEČINA Dan pred 1. novembrom, dnevom mrtvih, sem šla z mamico k frizerki, da mi je skrajšala lase. Tiho sem sedela na stolu in opazovala razvajene gospodične, ki jim niso bile po volji ne pričeske in ne frizerske delavke, ki so jim ho- tele ustreči. Naveličano, brez zanimanja so te nadute dame listale po modnih revijah in se pritoževale zdaj nad tem, zdaj nad drugim. Tiho, skorajda plašno je vstopila drobna žena oblečena v črno. Sedla je na stol pri ogledalu in se čez čas ozrla po salonu. Pogled se ji je ustavil na meni, nepremično in dolgo me je gledala. Vsa vznemirjena je naslonila glavo naza] in zaprla oči. Naenkrat so jo oblile solze. Za črno obrobljenim robčkom je hotela skriti upadli obraz. Slutila sem, da je mo- rala pred kratkim doživeti nekaj strašnega. Pozneje so mi povedali, da je pred nekaj dnevi v prometni nesreči izgubila edinega sina, ki mi je bil presenetljivo podoben. Imel je prav take oči kot jaz, bil je svetlolas in moje starosti. Te- daj sem vedela odkod njen topli pogled in solze. Zasmilila se mi je in rada bi jo potolažila in ji povedala kaj lepega, da bi vsaj za hip pozabila na svojo bolečino. V ogledalu sem videla njen trpeči obraz in 'spoznala sem, da ji vse besede sočutja ne morejo vrniti sina. Ko sem odhajala, me je njen trpeči pogled spremljal do vrat. Di-iigi dan sem jo po naključju spet opazila na poko- pališču. Nekaj me je vleklo k njej. Stala je ob svežem gro- bu, polnem jesenskega cvetja in rahljala prst. Zdrznila se je, ko me je zagledala. Z od joka oteklimi očmi se je z» strmela vame. »Ali veš, da si prav taka, kot je bil moj An- drej? Ali imaš tudi ti rada vrtnice?« Položila je na grob velik šopek živordečih vrtnic. Velika sveča sredi groba je zaprasketala in v vetru ugasnila. Andrejeva mama se je sklo- nila in jo s tresočimi rokami prižgala. Z bridkostjo v srcu sem se neslišno umaknila. SIMONA PODERGAJS POZNALO SE BO Novica o podražitvi benci- na je bila še čisto sveža, ko se je v mojem avtu prižgala rdeča kontrolka za nivo re- zervoarja. Ko sem se prepe- ljal na bencinsko črpalko v Nazarju, se mi je posvetilo tudi v glavi. Pravi trenutek je, da pHDvprašam uslužibenoa, ki že leta zalaga železne konjičke s hrano, kako so vozniki spirejeli i>odraiiitev Medtem, ko se je vrtel šte- vec na apartu za seštevanje litrov in dinarjev, mi je FRANC BRINOVŠEK, doma iz Smartnega ob Dreti pove- dal naslednje: Na črpalnd postaja v Nazar- ju sem zaposlen že trinajst let, to je od leta 1960, ko je bila zgrajena. Delo je pi^svo- je zanimivo, seveda pa tudd težavno. Nedelje in praanoki so najtežji dnevi, vremenske neprilike in slab zrak — vse to skupaj da težo polklica. Ker je dela veliko, čas har hitro mine. Pred kratkim se je dvigrni- la cena naftnim derivatom, najbolj pa gorivu za avto- mobile. Ali se podražitev že pozna pri vašem prometu? Lahko rečem, da se zaen- krat še ne- iKizaia, verjetno pa se bo poznalo pozneje- Nenadna podražitev je up- ravičeno vznemirila vse po- rabnike goriva. Kako kaj ko- mentirajo dejstvo, da odšte- jejo za poln rezervoar dobro tretjino več kot prej? Nekateau so sprejeli dejstvo kot nujno posledico stanja v svetu in ne izražajo glasno negodovanja. Drugi pa sepri- poricajo, vendar tonič ne po- maga. Veliko slabe volje je tudi zaradi gorilnega edja, ker ni premoga niti pdina na tr- žišču. Ali mislite, da bo prodaja bencina kot i>osledica podra- žitve kaj upadla? Za tovorni promet ne, prav gotovo pa za osebni. Tudi zimski čas bo omejil i>orabo, tako da lahko rečem, da se bo kar poznalo. Tako je pK>vedal uslužbenec na benciniski črpailM. Pri- hodnjič bomo slišala komen- tar potrošnikov! PEPI MIKLAVC Vprašuje: Milenko Strašek Odgovarja: Ivan Bosio Pravzaprav je Lesačno na Kozjanskem nekaikšno žarišče naprednih kmetov. S tem se veda ni rečeno, da jih drugje na šmarskem območju ni. Ko že govorimo o teh kme- tih, potem je gotovo umestno omeniti Ivana Bosia, kmeta iz Lesičnega. Ivana smo srečali ;ia oz- kem kolovozu, na traktorju. Prosili smo ga za. kratek raz- govor in se ustavili pri njego- vem kmetovanju. »Najibolj me boli pri tem našem kmetovanju, da so ce- ne posameznih artiklov tako neubrane, je dejal, Cemu je treba pri naših pridelkih to- liko posrednikov? Mi se lah ko na kmetijah še toliko uba damo z delom, no, uspehe bo mo sicer res lahko dosegli, tisti pa, ki niso nič delali bodo kljub temu pobrali svc je. Zakaj tako? Ivan ima svoje kmetijstvo precej modernizirano. Ce se bo le dalo, bo dokupil zem- ljo. Trenutno pa ima pn nje- govem delovanju prednost ži- vinoreja, tako kot skorajda povsod na Kozjanskem. Ima precejšen hlev, ki je urejen I>o najsodobnejših principih »širil ga ne bom, ker imam točno preračunano, koliko glav lahko zaenkrat redim na teh površinah in nisem se zmotil. Tudi nekaj vinograda imam, a le za domače potre be. Da bi se od tega ločil in se ukvarjal samo z živinorejo, ne verjamem. To je tradicija, ki sicer res vzame precej ča- sa, a naj bo tako. Upam tudi, da bo katera od hčera Ostala doma.« Slišali smo, da zadnje čase kozjanski kme- tje, odnosno, bolje, kmetje iz okolice Lesičnega, pridno po- magajo raznim organizacijam s prevozi in prostovoljnim de- lom. »Res je! Pomagam z brez- plačnimi prevozi za šolo Le- sično. Mar je to kaj čudnega? Vsak kmet, ki je napreden, ve, da mora njegovemu otro- ku biti bolje, kot je bilo nje- mu. Ni vse samo kmetijstvo. Današnji kmet se mora udej- stvovati tudi v splošnem živ- ljenju kraja, kjer živi in ne gledati na stvari ozko in se- bično. Konec koncev je vse, kar počnemo, v korist našim otrokom, če me prosijo, po- magaj, nikoli ne odrečem. Ce bodo otroci imeli urejeno športno igrišče, prosvetno dvorano in podobno, bo vse- kakor večja gotovost, da os- tanejo doma.« Ivan Bosio misli naprej, za- torej ni čudno, da mu tudi doma gre v redu, vsaj v veli- ki meri. NAGRAJENI REŠEVALCI Za nagradno slikovno križanko; objavljeno v Novem tedniku 25. oktobra, je žreb razdelil nagra- de takole: 1. nagrada: 100 din — SANDA MATIJA, Bračiče- va 8, 63000 Celje 2. nagrada: 50 din: — IVAN MEH, Foitova 2, 68310 Velenje 3. nagrada: 50 din — BOŽIČ MIROSLAV, Trg Jug. mornarice 11, 52000 PMla 4. nagrada: 50 din — RADOVAN ROMIH, 63000 Celje, Oblakova 1 5. nagrada: 50 din — ZORA VRISIC, 64000 Celje, Cigaletova 6 6. nagrada: 50 din — BABI BRKLJACIČ, 63270 Laško, B. Kraigherja 20. Vsem izžrebancem bomo nagrade poslali i>o pošti, čestitamo! Rešitev nagradne slikovne križanke Vodoravno: Bra, odbor, Kiot, Milton, lug, Gorki, Jenko, druidi, edem, Nurmi, šerpa, očala Doneč, Tesla, saldo, Erim, strah, tkivo, jidiš, Ake, ki, apel, Erika, Cadiz, AY, rod Ilok, Ganke, Ivan, avion, že- ton, or, ši>ageti, njorka, Lučo, Daneu, obok, jerbas, tren, agens, nova. Jože ne bo služil vojske Kot največ mladih fan- tov, ki dobijo »poziv« za služenje kadrovskega roka, tako se je tudi Jože Jur- kovnik, doma iz Raven pri šoštanju, pripravljal na »vojsko«. Preden bi zapustil domače kraje, je hotel izkoristiti preostali redni dopust. Toda, žal, njegova usoda je bila dru- gače zapisana. Močna ek- splozija, ki je odjeknila pri Jurkovnikovih prejšnji torek, je prekinila življe- nje mlademu fantu. Jože (19) je bil drugi sin 51. letnih zakoncev Jurko- vnik. Majhna kmetija je bila premajhna, da bi se lahko preživljali vsi, star- ša, trije sinovi in mala hčerka. Jože se je lansko leto izučil za strojnega ključav- ničarja, od marca letos pa je bil zaposlen v »Goren- ju«, v službi strojnega vz- drževanja. Z umirjenim značajem in tovariškim odnosom do sodelavcev si je priboril mesto, ki bo ostalo preveč prazno za njim, kljub temu, da ga bo nekdo moral nadome- stiti V torek se je začel dan pri Jurkovnikovih tako kot vsak drugi. Opoldne, ko je prišel Jože domov, je njegov oče dejal: »Kovin- skemu sodu moram izre- zali dno, ker ga nujno ra- bim«. »Kaj bi se trudil, če ni treba, bom jaz izre- zal z varilnim aparatom«; se je ponudil sin. In re- čeno, vzel je v roke varil- ni aparat in se lotil so- da, v katerem je bil prej lak. Ko je z gorilnikom pregrel pločevino, so se plini od razredčila v tre- nutku vneli in eksplodira- li. Jožeta je pritisk vrgel nekaj metrov stran, kjer je z glavo udaril v beton- ski kvader in se hudo ra- nil. Kljub hitri interven- ciji in prvi pomoči je umrl med prevozom v ce- ljsko bolnišnico! Do 12. novembra ni več dolgo. Takrat bi namreč moral Jo':e v kasarno v Požarevac. Namesto njega bo prišlo le žalostno ob- vestilo: »Jožeta ni več«. PEPI MIKLAVC 14. stran — NOVI TEDNIK 8. november 1973 — št. 45 NO^H^^^^N IKdia v torek je izdajateljski svet Novega tednika in Radia Celje obravnaval predlog pro- gramskih zasnov NT in RC. Mnenja smo, da mora doživeti predlog najširšo razpravo in izpopolnitev. Dragi bralci NT in poslušalci RC, vabimo vas, da preberete naš predlog. Namenite mu vsaj trohico časa in notranjega zadovoljstva ali nestrinjanja, pa nam to spo- ročite. V tem času, ki ne prizna nobenih monopolov, nobenega zapiranja in ozkosti, mo- ramo prav ustvarjalci obveščanja pogumno povabiti k sourejanju in razmišljanju vse, ki jim je obveščanje namenjeno. Informacija mora biti javna. Naj tudi javno nastaja. Podoba časnika in radijskega programa ne more zrasti samo v glavah urednikov ali redakcije. Izdajateljski svet kot predstavnik SZDL in svet sourednikov sta prva družbena ocenje- valca naše programske, uredniške politike In njenega uresničenja. Najbrž je to še vedno premalo. Zato objavljamo predlog programskih zasnov, v prepričanju, da se boste odzvali. Vsaka dobronamerna in kritična beseda bo prijetna. Dobrodošla. V vašo oceno in potrditev ponujamo naše zamisli. V času ustavnih razprav, v času, ko kakovostno opredeljujemo vse pomembnejšo vlogo javnega obveščanja. V občinah, v delovnih skupnostih. Vsepovsod. Prisrčno vas vabimo k sodelovanju. Uredništvo NT in RC Regionalna informativna medija Novi tednik in Radio Celje pokrivata prostor celjskega območja (Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje, Velenje m Žalec). Mozirje j>a se je letos od- ločilo, da bo sofinanciralo poslanstvo obeh medijev in informiranje, ki ga opravljata za mozirske občane. Temeljno globalno izhodišče programskega dela re- dakcije, ki pripravlja dva medija —- NT in RC je ne- nehno prizadevanje za socialistično usmerjenost vsebi- ne časnika in radia. V ospredju pozornosti NT in RC je delovni človek, njegovo delo in življenje v delovni skupnosti ali v kraju, kjer živi. Med osnovnimi elemen- ti vsebinske oeiroma programske usmeritve obeh me- dijev pa še posebej izpostavljamo: — socialno-ekonomske in kulturne karakteristike re- gije, v kateri medija delata, — pol^ informativne tudi kreativno politično in inte- grativno fimkcijo tednika in radia v prostoru celj- ske regije, — regicHialni karakter medijev, — novo fimkcijo lokalne informacije kot enega izmed pogojev kakovostnega samoupravnega uveljavljanja delovnega človeka v komuni, delovni skupnosti in v drugih življaijskih sredinah v skladu z ustavni- mi spremembami, — podružbljanje sredstev obveščanja kot instrumen- ta delavskega razreda za uresničevanje njegovih interesov, — razredno usmerjenost časnika in radia, kakor jo poudarjajo dokumenti ZK. Eden najp>omembnejših ciljev regionalnih medijev pa je — postati mnoižični komunikacijski občili, ki prispevata velik delež k boljši obveščenosti delovnega človeka in občana. PREDLOG KONCEPTA NOVEGA TEDNIKA Sestavni del programskih zasnov NT in RC je tudi Informacija o položaju enote Novi tednik in Radio Celje v okviru CGP DELO, zato v prc^amskem kon- ceptu NT opredeljujemo samo nekatere bistvene značil- nosti. Te izhajajo iz koncepta NT, ki ga je sprejel izdajateljski svet v letu 1971. NT je pokrajinski časopis celjskega območja. In je po namenu in fimkcija informativno-p>olitični in deloma zabavni tednik. Na osnovi globalnih izhodišč, ob spK>- znanju socialne, starostne in izobrazbene strukture bralcev NT v skladu z nalc^ami ZK v sedanji etapi naše revolucije mora NT izražati: — kritično, pK)globljeno in objektivno pisanje o pro- blemih delovnega človeka, — informativni prerez naj-pomembnejših in aktualnih dogajanj v družbenem in političnem življenju re- gije in prizadevanju regije za njeno popolno uve- ljavitev v slovenskem prostoru, — kultumo-zabavni utrip prostora, ki mu je časnik namCTijen. V realizaciji vsebinskih iszhodišč moramo upoštevati, da je NT tednik, kar vpliva na žanrski pristop in mož- nosti aktualizacije vsebine. Sestavni del vsebine NT je prostor, namenjen za oglasno-komercialno ponudbo. Odnos med informativnim, družbenim, politično an- gažiranim delom vsebine NT in kultumo-zabavnim ali zabavno-F>opulamim delom vsebine naj bi izražalo pri- bližno razmerje 70:30. V informativno-politlčnem in kreativnem vsebin- skem delu NT bo dana prednost informacijam in zah- tevnejšim novinarskim zvrstem, poglabljanju proble- mov, ki jih .čuti delovni človek. Ker je celjska regija sečišče »informativnih interesov« (Delo, Večer, Dnev- nik), moramo zlasti v zahtevnejšem delu NT upoštevati tudi strukturo bralcev, ki sicer dnevno spremljajo re- gijske dogodke v ostalih medijih. NT se mora raz- likovati v pristopu, v obravnavi problemov in tudi pri selekcioniranju obravnavane politijke. NT se mora ves čas oblikovati v tipično regionalno, lokalno in ljudsko informativno sredstvo. To seveda zahteva, da namenjamo več prostora lokalnim dogodkom in pojavom, problemom, položaju neanonimnega delavca in kmeta, kroniki lokalnih dogodkov, zanimivostim, socialnim problemom, značilnostim regijskega prosto- ra, globalnim gibanjem in konkretizacijam družbenih procesov ipd. Novinarjevo pisanje mora biiti pretehtano, angažira- no, študijsko, argumentirano in upoštevati mora te- meljno zasnovo redakcijskega koncepta. Pisanje o sejah in forumih mora nadomestiti pisanje o človeku, njegoVem življenju, prizadevanjih in željah. O njegovem samoupravnem in delovnem FK>ložaju. V informativ- nem delu časnika ne more biti i^jučno v ospredju pisanje o občinah, pač pa o problemih, pomembnih in značilnih za regijo in za posamezne občine. Izo- gibati se moramo samo informiranju, pač pa mora biti bolj prisoten kreativni pristop v obravnaval raz- voja in pojavov v regij? in občini. Podrobnejše infor- macije in poročila pa naj predstavijo dogodke iz. manj- ših krajev, vasi in zaselkov, iz delovnih kolektivov in krajevnih skupnosti, kar je značilnost dosedanje us- meritve NT. Zlasti primere solidarnosti in izrednih naporov občanov in delovnih ljudi za skupno reševanje problemov, kar vodi k še boljšemu življenju in na- predku. V vsebinskih izhodiščih bo NT sledil aktualnim družbenim dogodkom in političnim akcijam, kakor jih spodibuja ZK. Razumljivo je, da bo v dogovoru s soustanovitelji — občinskimi konferencami SZDL redakcija NT upoštevala ustanoviteljstvo kot dejstvo, ki vpliva na prisotnost občine v prostoru časnika. Del NT, ki ga namenjamo kultumo-zabavni, vablji- vi vsebini, deloma prilagojeni bralčevi želji po raz- vedrilu ih pristopu, mora zlasti upoštevati strukturo bralcev. Več pisanja mora NT nameniti zanimivim dogodkom doma in po svetu, družabni kroniki, do- mačim nasvetom, mladim, glasbi, reportažam, potopi- som, ekskluzivnim reportažam, zgodovinski dediščini, folklorni barvitosti okolja, predstavitvi krajevnih p>o- setmosti itd. NT mora postati široka ljudska tribuna. Zato mo- rata na njegovih straneh nastopati bralec in do- pisnik kot najbolj izvirna soustvarjalca vsebine časni- ka. Široka odprtost NT mora voditi h kar največji pK>družbitvi informativnega sredstva. TEMATSKA STRUKTURA NT A) Informativno-politične, gospodarske in družbene teme (od 1. do 9. strani) B) NT kot tribuna (10., 11. in druge strani) C) Informativna (12. in 13. stran) D) Socialna tematiika — angažirane reportaže (14. in 15. stran) E) Kultumo-zabavne teme, družabna kronika in rekla- me (od 17. do 24. strani). VSEBINSKA RAZPOREDITEV PO STRANEH 1. stran: uvodi, komentar, aktualne novice, ogledalo informativne vsebine časnika, naslovna foto- grafija (aktualizirana), z urednikove mize, reklama 2/3. stran: informativna politična in komentatorska; obrobnik, intervju pod »aktualno«; vprašanje javnemu delavcu; članki in poročila 4. stran: gos.p>odarska; iz delovnih kolektivov; komen- tar; intervju 5. stran: aktualni komentarji; šolstvo in zdravstvo; obraz; rubrika turizem 6. stran: socialno-varstvena, vzgojna in družinska vprašanja; ostarele osebe in upokojenci; naše usode; okrogla miza . 7. stran: kultura; obrobnik; iz dnevnika SLG; inter- vju; kultumo-amaterska dejavnost 8. stran: informativna (dogodki); problemska r»v taža; socialka; reportaža o ljudeh in vem življenju 9. stran: NT akcija; sosed sosedu; naši znanci- življevnja komomista; tednikovi pogovopj kmeti in delavci 10/11. stran: bralci pišejo; podlistek; zgodba; potopi, 12/13. stran: dopisniška; mala anketa; mali inter« na naš račim; vesti; zapisi; fotografije 14/15. stran: reportažni (socialna tematika, akcije 16. stran: reklama 17. stran: bralna; roman; križanka; enigmatika 18. stran: šport; komentarji in članki; informacije izrazito lokalnih športnih dogodkih; iz ^ tev in organizacij; kotiček za rekreacijj šport 19. stran: za različne okuse; med štirimi očmi; nvuj koti^k; horoskop, izbrali smo za vas; rag nasveti 20. stran: reklama in črna kronika; prometne nesre 21. stran: družbena kronika; radijski in TV spore predstavljamo vam soseda 22. stran: reklama 23. stran: mali oglasi in propagandna sporačila 24. stran: zanimivosti doma in po svetu (poglejmo n okrog) Menjaje morajo dobiti na straneh NT svoj prostoi kmetijska rubrika, stran za mlade in njihove interesi časopisne akcije, dobimo se v KS, iz skupščinski dvoran, rekli so, predstavljamo vam, zanimivi po< listki itd. Tak koncept sloni na obsegu 34 strani. V načrt imamo, da v letu 1974 p«>večamo obseg na 28 strttt Predvidevamo boljšo kadrovsko zasedbo. Nenehno ji si prizadevamo za kakvostno realizacijo vsebinskep koncepta. Težnja, da časopis poveča lastne dohodke na raiia povečanja reklam (zaradi preskromne družbene sok vencije) ne sme vplivati na občutno kmjenje vsebia Grafična kreacija NT ostane taka, kot je. Uredništvo z različnimi nagradnimi in dnigimi ak6 jami popestri časopis in krepi stik z bralci, ga m širja in uveljavlja v življenju delovnega človeka a celjskem območju. Te programske zasnove predlaga redakcija NT t razpravo izdajateljskemu svetu, svetu sourednikov, ot> činskim konferencam SZDL-ustanoviteljicam in vsaa zainteresiranim. Odgovorni urednik RC Milan Bašič Glavni in odgovorni urednik NI' Jože Voliani Glavni urednik K Milan Božii PREDLOG KONCEPTA IN SHEME RADIA CELJE v skladu z vsebinskim konceptom Novega tednila in Radia Celje je sestavljen tudi spored oddaj RadJ Celje. Ta ohranja vse značilnosti skupne vsebinsl« oziroma programske zasnove. Da bi spored in oddai* čim bolj približali poslušalcem in uveljavili regijsl^ značaj medija, smo 25. septembra 1972. leta pi^ uvedli dopoldanske sporede. Povod za to podaljšanji sporeda je dal celjski sejem obrti. Ob zaklj-učku sejB" pa so zlasti te oddaje dobile regijsko vsebino. Z nji® smo namreč uvedli tako imenovane pKXiročne zapifi«^ ponedeljek — Seiitjursko-šmarski utrinki torek — Po Savinjski dolini (2alec, Mozirje) sreda — Življenje ob Paki (Velenje) četrtek — Pod Konjiško goro (SI. Konjice) petek — Po laški občini (LašOco) sobota — Celjski odmevi (Celje) Nov korak k p>opestritvi sporeda in približevanj* poslušalcev je bila oddaja v nedeljskem spore^ predstavljamo vam. Prva oddaja je bila na spor^ 4. marca 1973, in od tedaj vsako nedeljo. Zara^ smo nedeljsko oddajo podaljšali za pol ure in ta*" trajajo medeljski sporedi od 10.30 do 14.30. Trenutno ima Radio Celje naslednjo progranis®^ shemo: ^ Dopoldanske oddaje ob delavnikih od 8.10 do Popoldanske oddaje ob delavnikih od 16.00 do Oddaje ob nedeljah od 10.30 do 14.30. Ponedeljek: 8.10 Napoved sporeda Poročila 8.22 Dop>oldanska srečanja (reklame) 9.00 Zaključek oddaje 8.50 Sentjursko-šmarski utrinki 16.00 Napoved časa in sporeda Poročila 16.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 16.40 Zabavni globus (reklamna oddaja) 17.00 Kronika 17.15 Obvestila 17.30 SpK>rtni pregled 17.45 Novo pri Jugotonu 18.00 Zaključek oddaje gt^ — 8. november 1973 NOVI TEDNIK — stran 15 ^im^G) (»rek: ilO Napoved sporeda ^ poročila I Dopoldanska srečanja (reklame) Po Savinjski dolini i jOO Zaključek oddaje I iOO Napoved časa in sporeda Poročila jj05 Naši poslušalci čestitajo in pvozdravljajo ^ jj40 Zabavni globus (reklamna oddaja) jlOO Kronika I) 0 Obvestila j«^ Torkova reportaža |f45 Domači ansambli I |j|oo Zaključek oddaje Ijreda: ^ jlO Napoved sporeda in pf>ročila I Dopoldanska srečanja (reklame) I liO Življenje ob Paki i.oo Zaključek oddaje I jjoo Napoved časa in sporeda I ij.()5 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 16.40 Zabavni'globus (reklame) 17,00 Kronika 17,15 Obv^tila I fi.30 Iz dela občinskih skupščin 17.45 Iz arhiva resne glasbe (s komentarjem) , 18.00 Zaključek oddaje , Četrtek: ' 1,10 Napoved sporeda Poročila W Dopoldanska srečaivja (reklame) liO Pod Konjiško goro I.00 Zaključek oddaje lOO Napoved časa in sporeda Poročila 15.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo J.40 Zabavni globus (reklame) II.OO Kronika !1.15 Obvestila tiJO V galeriji kulturnih in zgodovinskih spomenikov Aktualno v sindikatih (Oddaji, ki se menjata vsak teden) f!.45 Zabavni zvoki m Zaključek oddaje Prtek: 1.10 Nap>oved sporeda Poročila 1.22 Dopoldanska srečanja (reklame) 1.50 Po laški občini ».OO Zaključek oddaje B.OO Nap>oved časa in šp>oreda Poročila K.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 16.40 Zabavni globus (reklame) 17.00 Kronika ^1115 Obvestila 17.30 Mladinska oddaja Turistična oddaja (Oddaji se menjata vsak teden) n.45 Domači zbori l^-OO Zaključek oddaje Sobota: '10 Napoved sporeda Poročila '22 Dop>oldanska srečanja (reklame) '•50 C^eljski odmevi "»Zaključek oddaje 1^.00 Napoved časa in sporeda Poročila 6.05 Naši poslušalci čestitajo in pKazdravljajo Zabavni globus (reklame) •00 Kronika •15 Obvestila ''•30 Za prijeten konec tedna (zabavno glasbena odda- , ja, ki pa je tu in tam tudi reklama) f'")« Zaključek oddaje edelja: "■SO Napoved časa in sporeda . Poročila Predstavljamo vam •00 Pogovor s poslušalci [ •^O Obvestila I Zabavni globus (reklame) •55 Naši poslušalci čestitajo in i>ozdravljajo j,'^ Literarna oddaja in Spomini na partizanska leta .Nedeljske glasbene razglednice (reklamna oddaja) I 60 minut za razvedrilo (reklamna oddaja) Zaključek oddaje okviru oziroma samo za Radio Celje delata 2 Jj^ka in še en honorarni tehnik, ki nadomešča ^■"at na teden v popoldanskem času. V honorarnem ^^su je tudi sedem napovedovalcev. Redakcijsko delo K Združeno v enotnem uredništvu Novega tednika in Celje. v 1972 letu je imel Radio. Celje vsega skupaj 830 ^jnih ur lastnega sp>oreda, od tega 453 ur v glas- ^^ delu in 400 ur v govornem. ^ novim letom bo programska shema RC doživela ^tere izpopdlnitve. V Slakah pri OUmju HLEV ZA 80 GLAV y Slakah pri Olimju ra- ste pravcata živinorejska far- ma- Ko smo pred časom vpraševali v Olimju za pot, so nam, z kančkom zavisti prip>ovedovali, da Amona ni težko najti, da je kar celo naselje njegovo. Res je pri Amonu malone vse novo. Hiša, ki je na novo adaptirana, tudi kašča s kletjo, predvsem pa je nov hlev. Tistikrat še ni bil po- krit. Ostrešni stol je čakal na krovce. Hlev, ki ga Stan- ko Amon gradi, zasluži to ime. V njem bo prostora za 80 glav živine. V prizemlju bo še prostor za dva velika krmna silosa, mlekarno in skladišče za močna krmila. Nad živinskim hlevom je do- volj prostora za vskladišče- nje krme, če i>a bi naneslo, da je moč hitro urediti tudi hlev za pitanje kokoši, bodisi nesnic, bodisi brolerjev za meso. Kako dela, kaj vse še na- črtuje? O tem zaenkrat niti besedi- ce 'noče povedati. Pridite ta- krat, ko bo hlev poln, ko bo vse gotovo, se je branil rado- vednosti- Vendar pa 44-letni kmet že dolgo pripravlja svojo živino- rejsko farmo. Nekoč pred leti je moral kolo nositi na rami, ko je hodil v dolino ko- pat izsuševalne jarke na za- močvirjenem travniku, kjer zdaj namesto kislice in jel- ševja raste sočna detelja. Ves hrib okoli domačije je spla- niral, da ga je moč obdelova- ti s stroji brez vsake težave. Zdaj je seveda vse lepo in prav, toda priti do tega, to so bile muke. Torej čez kakšno leto! Ko bo hlev (na sliki) poln živi- ne, takrat spet na svidenje. —ec. VRANSKO ,VRANE' GNEZDILE Taboniiki odreda »Vrane« z Vranskega so se že v petek, 2. no- vembra zbrali na občnem zboru. Zbora se je udeležilo lepo število ta- bornikov in tabornic, medvedkov in čebelic in klubovcev. Vabilu so se isiavnlKi občinske zveze tabornikov v Žalcu, pred- stavnik taborniške zveze Celje, predstavnik krajevne organizacije ZK Farčnik, ravnatelj vranske šole Janez Kroflič. Načelnik Vranskega odreda je podal poročilo o delu odreda v letošnjem letu. To poročilo je bilo zelo u.spešno, saj so \Tanske Vra- ne kljub majhnemu številu članov in še s skromnimi denarnimi sred- stvi najbolj marljiv in prizadeven odred na žalskem območju. Pred- stavnik občinske zveze iz Žalca je obljubil vso pomoč pri delu od- reda, saj so le letos zagotovljena tudi večja denarna sredstva. Ta- bornikom pa morajo pomagati pri delu tudi druge organizacije, tako krajevna skupnost, mladinska or- ganizacija in šola. Saj opravljajo taborniki v naši družbi pomembno vlogo: oživljajo tradicijo NOB, so ljubitelji prirode, vključujejo se v splošni ljudski odpor . . , Na zboru so dali razrešnico sta- remu odboru in izvolili novega. Za starešino so izvolili Janeza Krofliča, za načelnika Francija Sušnika, namestnika načelnika Ja- na Kozmelja. Nato pa je načelnik seznanil navzoče z osnutkom pro- grama dela, ki je izredno pester. Sodelovali bodo na tekmovanju za tabornike in tabornice, akci.|a Ile- galec in praznovanje v okviru eno- te ob 29. novembru, praznovanje novega leta, priprava medvedKov in čebelic za dan tabornikov, ude- ležitev taboniiškega teka v Muti, taborniški mnogoboj, proslava dneva tabornikov, prvomaj.ski iz- let, sodelovanje na pohodu po po- teh partizaaske Ljubljane, prazno- vanje dneva mladosti, sodelovanje pri sprejemu štafete, 14-dnevno taborenje in sodelovanje na v.seh orientacijskih tekmovanjih. Še in bi lahko naštevali njihove na- črte, med njimi pa bo najvažnejše sodelovanje pri otvoritvi nove šo- le na Vran-skem, in sicer prihod- nje leto v mesecu septembru. Po- hvaliti velja tudi njihovo sodelo- van.je na komemoraciji ob dnevu mrtvih ob grobnici talcev na Go- rici pri Vran.skeni. Vranski odred pa se bo letos boril tudi za naslov partizanskega odreda in pridobitev rdečega traku. Tako lepih uspehov naših ta- bornikov smo bili vsi zelo veseli, zato jim želimo, da bi nas čez leto seznanili še z boljšimi rezul- tati. Mislim, da jim to ne bo tež- ko, saj imajo za seboj že veliko dragocenih izkušenj. Ivaiu-Zlatka Cencea Izid žrebanja 2. in 3. kola Velike nagradne igre NOVEGA TEDNIKA ZAPISNIK ŽREB.-VNJA KUPONOV 2. KOLA. ki so prispeli v uredništvo v torek. 30. okto- bra 1973 VSEH KUPONOV JE 67» Kupone je žrebal Matej Oset, člani komi.sije so bili Drago Medved, Tone Vrabl ter za- pisnikar Meta Pokleka ter pravni svetovalec Rudi Peperko. 4 NAGRADE TN POLZELA Gedrih Milena, Celovška 163/1, Ljubljana - Ilimmelreich Stane, Vojkova 3, Celje Arnšek Marija, Lopata 23, Celje Tacer Majda Štore 82 8 KNJIG DELA Grošičar Srečko, Podkum 21, Podkum Veranič Ivan. Drapšinova 13, Celje Adam Aleš, Ul. B. Frecetov 2, Celje Ozir Franc, Zalog 4, Šempeter Tuhter Jožefa, štore 21 •Arčan Boris, Šmiklavž 1 a, škofja vas Majgl Pavlina. Pristava 14, Vojnik Motoh Tone, škofja vas 7 1 NAGRADA UNIOR ZREČE Petričevič Jožica, Ul. B. Vošnjakov 34, Celje 5 NAGRAD TT PREBOLD Selič Davorin, Dolarjeva 8 a, Celje (;iušič Irena, Loke 50, Mozirje Miklavc Pepi, Trnovec 10, Nazarje Plavc Viljem, Huda jama 13, Laško Mlakar Ida, Pečovnik 59, Celje 3 O.SEBNE TEHTNICE LIBELA Karčič Janko, Šlandrov trg 38, Žalec Deršek Irma, Dobriša vas 4. Petrovče Brglez Martin, Radmirje 69, Ljubno ob Sa- vinji 2 NAGRADI GORENJE Selič Tine, Ložnica 32, Celje Debeljak Bojan, Šmarje pri Jelšah 15 1 KONVEKTOR LIBELA Cerovšek Tonika, Pečovnik 56, Celje 10 OSEBNIH TEHTNIC LIBELA Ocvirk Srečko, Cesta na grad 47, Celje Podlesnik Rafael, Ložnica pri Žalcu 53 Lampret Jožica, Ulica talcev 5, Žalec Oberžan Marjan, Preserje 22, Braslovče Vozlič Tea, Polzela 89, Polzela Plank Jure, Prožinska vas 78, Store Bališ Zdenka, Vrbje 30, Žalec Kačičnik Franc, Vrbno 26 a. Šentjur Slemenšek Stanko .• šmatevž 32. Gomilsko Jug Angelca, Crnolica 33. Šentjur ZAPISNIK ŽREBANJA KUPONOV 3. KOLA NAGRADNE IGRE NOVI TEDNIK, GORE- NJE IN VI. VSEH KUPONOV JE 1937 Kupone je žrebal Matej Oset, člani komi.sije pa so: Drago Medved, Tone Vrabl, pravni svetovalec Rudi Peperlta in zapi.snikar Meta Pokleka. 7 NAGRAD TT PREBOLD Skalovnik Ljubomir, Skale 23, Velenje Cverlin Melita, Drapšinova 11, Celje Zagožen Anica, Šmarjeta 8, Škofja \-as Marot Mery, Lopata 41, Celje Krk Jožefa, Mariborska 6«, Celje Ribizelj Sa-ška, Mariborska 28. Celje Novak Jožica, Tovarniška 12, Celje 30 KNJIG DELO Retuznik Rudi, Blato 14. Slov. Konjice Gornjak Breda, šmiklavž 27, Škofja vas Korenjak Anica, Nazarje 73 Pogačnik Mara, Ul. 29. nov. 5, Celje Rojnik Vera, Zagata 4, Celje Kuhar Jana, Medlog 3. Celje Kovač Jožica, Cankarjeva 22. Šoštanj Golob Avgust, Bezovje 22 a, .Šentjur Pucelj Irena, Ljubljanska 2, Velenje (ilobovnik Elica, Frankolov. žrtev 34. Celje Stupica Stanko, Šmarje pri Jelšah Kotnik Nada, Prevorje, Lopaca 38 Počivav.šek .Andrej, Mariborska 95, Celje Rutar Mirko, Cesta na grad 29, Celje Oder Silva, Partizanska 19, Celje Zorman Štefka, Tomšičev trg 1, Celje Videc Jožica, Tumova 29, Celje Kožuh Štefka, Proseniško 6, Štore Clilenšek Tončka, Kocbekova 3. Celje šmid Helena, Mirna pot 7, CeUe Mlakar Valerija, Pečovnik 59, Celje Jurkošek Irma, Zagrad 70, Celje Stepišnik Ida, Primorska 4, Celje Drozg Cvetka, Vojkova 1, Celje Gorenjak Marija, Šentjanž nad Štorami 45 Lužar Henrik, Male dole .52, Vojnik Stanič Marinka, Petrovče 74 Cvirn Franc, Sp. Tinsko 14. Loka pri Žusmu Bremec Emil, Ljubljan-ska 21, Celje Plesnik Peter, Dečkova 54. Celje 1 STENSKA URA ZLATARNE Košir Marija, Ponikva 69. Ponikva pri Gro- belnem 2 GARNITyRI EMO POSODE Mlinarič Ana, Škofja vas 30, Celje Jež Janko, Zabukovica 15, Griže 1 NAGRADA UNIOR ZREČE Oprešnik Jožica, Trnovlje 100, Škofja vas 15 NAGRAD TN POLZELA Hladin Marta, Mrzlo polje 13 a, JurkloSter Lebič Marija,' Kocbekova 5, Celje Brečko Emilija. Wald gasse 42/15. 1100 Wien, Avstrija Smauc Karel, Trubarjeva 24, Celje Poredož Anica, Ob železnici 1, Celje Jezovšek Mitja. Vipavska 8, Celje Podkoritnik Silva. Rečica 179, Laško Jager Marija. Trnovlje 164, Cel.le Reš Marija. Cesta na grad 42. Celje Sitar Anica. Ob železnici 1. Celje Kovačič Vili, Zidanškova 1. C-elje Ulaga Anton, La,ška vas 27, Store Bevc Ivan-Anica, Podgorje 20, Velenje Jošt Vasja, Kajuhova 1. Žalec 3 KUHINJSKE TEHTNICE CiORENJE Žlavs Jožica. Trubarjeva 8. Celje Jeršič Fani, Teharje 25 Breznik Pavla, Lokrovec 9. Celje 16. stran — NOVI TEDNIK 8. november 1973 — št. 45 ŽIVIJO Z NAM! Bilo je pred mnogimi leti, kot v pravljici. Mož, oblečen v belo, si je okoli vratu pripel košaro in se z njo peš napotil po cesti iz kraja v kraj. Šel je na prinrier iz Žalca proti Polzeli in Vranskem, seveda v začetku peš, v košari pa so se bohotile »lizike« in »sladke palčke«. Mož jo je mahal po prazni cesti, kjer si avto videl na vsakih nekaj ur, malo pogosteje kolo, še pogosteje konjsko vprego in najpogosteje pešca. Bile so nedelje in mož je ljudem šel prodajati svoje izdelke. Potem so to prepovedali, češ, da je takšna prodaja nehigienska in nezdrava. Pa so si omislili »trikolesa« s spredaj montirano veliko belo škatljo, v kateri so prevažali sladoled pa druge, zlasti otrokom namenjene, sladkarije. Potem so tudi to prepovedali in proizvajalci slaščic so se umaknili v lokale, ki so jih primerno opremili ter začeli prodajati svoje dobrote. Tako je začel svojo pot po Sloveniji tudi Sali Akikovič, ki že od leta 1945 dalje živi s svojimi sinovi v Žalcu, kjer ima odlično slaščičarno. Domov, v Dobridol, občina Gostivar v Makedoniji, se vračajo samo občasno, toliko da se za trenutek vidijo s svo- jimi, ki se ubadajo na skromnem posestvu visoko v hribih, kjer je zemlja skromna in vse raste skoraj iz kamna. Sali Akikovič s sinovoma Čuflijem in Nežbidinom (ostala dva sinova prihajata samo občasno pomagati v Slovenijo očetu in bratoma) pa pravijo, da so že pravi Žalčani. Ne vem, kdaj sem pr- vič slišal, da so med najboljšimi izdelovalci slaščic in sladoleda prav ljudje, ki živijo v Ma- kedoniji. Vem pa, da je veliko teh ljudi na naj- različnejše načine (pred- vsem pa po želji, da nji- hove specialitete spozna- jo tudi drugje, IstočasrK) pa da nekaj več zaslužijo in tako pomagajo doma- čim, ki živijo skromno) prišlo tudi v Slovernjo in se tu ustalilo. Bili so iti so še mojstri svoje stro- ke, dobili so dovoljenja za svoje skromne, vendar dobro založene prodajal- nice sladkarij in tako so ostali tu. Vpijali so se v nov prostor, v novo oko- lje, med nove ljudi in zla- sti otroci so jih imeli ra- di. Otroci pa so odraščali in k njim na poslastico vodili svoje otroke. Ta veriga se je začela sple- tati in se še spleta in vsi so zadovoljni. V Celju je takoj po voj- ni začel delati Bakijevič, ki je daleč naokrog po- znan po odličnem slado- ledu. V 2alcu je takoj letu 1945 začel s prodajo slaščic Sali Akikovič, ki je iz istega kraja, kot Bakijevič. Skoraj bi lahko rekli, da je to vas, kjer so poznani mojstri te stroke. In tako kot vsi ostali je tudi Sali odja- dral in pristal v Žalcu. Za njim so prišli tudi si- novi in tako se je zače- lo. Oče Sali pripoveduje: »Mi smo se odličrvo vži- veli v Sloveniji, seveda še posebej v Žalcu, kjer živimo že 28 let. Tu je mir, ljudje so navajeni nekega ustaljenega reda, razgledani so. Poglejte: pri nas smo mnogo kas- neje začeli s šolami in danes smo prišli tako da- leč, da mladi, ki imajo osemletko, gredo raje na- prej na srednjo šolo itd. Za naš poklic ni več tak- šnega zanimanja, kot ne- koč. Nam je ta poklic bil vcepljen v kri. Vlekel se je in se še vleče iz roda v rod. Slaščičarji smo.« Bodo otroci vaših sinov tudi slaščičarji? »Upam, da bo vsaj eden, da bo nadaljeval tradicijo. Ostalim pa že- lim, da se izšolajo. Mi te možnosti nismo imeli.« Kako dolgo se pri vas že ukvarjate s slaščičar- stvom? »To je nekaj rodov na- zaj; preko 150 let. Sam sem se začel s to stvar- jo ukvarjati kot trinajst- leten fantič. Bil sem slu- ga gospodarju še pet- najst dni do začetka II. svetovne vojne, ko sem napravil mojstrski izpit. Potem so me, preden sem dobil mojstrsko di- plomo, poklicali v vojsko. In ko sem fk> letih, ko sem pomagal partizanom in bil vseskozi z njimi, prišel domov, me je čakal dokument o opravljenem mojstrskem izpitu za sla- ščičarja.« Ste član zveze borcev? »Seveda sem.« Potem ste prišli v Ža- lec... »Ja in decembra 1946. leta dobil dovoljenje za opravljanje svojega pokli- ca. Za mano so prišli moji sinovi, takrat še či- sto »činki« in mi poma- gali. Tako so moji sino- vi dejansko mladost in prehod v zrela leta pre- življali v Sloveniji, v Žal- cu.« Kako preživljate prosti čas? »Tega skoraj ni, saj ve- dno nekaj delamo, čeprav ne prodamo več toliko, kot pred leti. Zdaj ima že vsaka pekarna in samo- postrežna pa gostilna tak- šne izdelke. In če gre ne- kdo po kruh, pa vidi pe- civo, ga kupi dva ali tri kose in gre. Vse to razu- mem. Prosti čas? Grem včasih, zelo poredko, v kino, pa na kavico in kle- pet z ljudmi, ki so me sprejeli za svojega in jaz sem postal njihov. Sinovi pa so kar doma.« Si kuhate sami? »Kuhamo si sami, saj bi bilo predrago, da bi se hodili hranit v gostilno. Sami si tudi pospravlja- mo, edino prati damo drugam.« Sali, kdaj ste zadnjič videli ženo? »Od tedaj je že več kot dve leti, odkar nisem bil doma. Sinovi pa gredo vsako leto za tri mesece, takrat ko ni glavna sezo- na« Pridejo oni kdaj k vam na obisk? »Ne.« Zakaj? »Poslušajte, predrago je. Ne gre.« Vsi vaši sinovi so po- ročeni. Koliko članov po- tem šteje vsa vaša skup- na družina? »Dva sinova imata po štiri otroke, eden pet in eden šest. V celotni dru- žini nas je 22, od tega trije več ali manj stalrK) živijo v Žalcu.« Vaš materinski jezik je albanščina. Kako ste se naučili slovenščine, saj vsaj sinovi ta Jezik odlič- no govorijo? »Res je, naš materin- ski jezik je albanščina. Otroci, ko so prišli za mano v Žalec, so znali samo albansko. Če so ho- teli razumeti ljudi v no- vem okolju, so se morali začeti učiti. In so se.« Mirno lahko zapišemo, da Nežbidin (ta je za očetom najdalj v Sloveni- ji) in Čufli (ta je v Slo- veniji že štirinajsto leto) resnično lepK) govorita slovensko, tako da ju lo- čiš, da nista po rodu iz Slovenije, samo po tem- ni polti in premogovsko črnih laseh in očeh. Oče Sali, miren mož, ki pravi, da ne ve, kje bo jutri (ostal pa bo zago- tovo v Žalcu), s poseb- nim veseljem pokaže izre- zek iz nekega našega časnika, kjer v posebni rubriki piše: »Nekega av- gustovskega dne sem či- sto slučajrK) zavil v sla- ščičarno pri avtobusni po- staji v Žalcu in naročil tri sladolede. Pri plačeva- nju pa mi je zaradi nero- drK)sti padel komet s sla- doledom vred na tla. Sla- ščičar se mi je opravičil, kot bi bil kriv on in mi hitro in brez besed izro- čil nov sladoled — za ka- terega pa ni hotel plačila. Še dolgo po tem nisem mogla verjeti, da je tudi to mogoče. Res, da je tukaj šlo morda za ma- lenkost, za dva dinarja, ampak pozornost in lep odnos do stranke je pa še veliko več vreden.« In takšni so Salijevi fantje z očetom vred. Ve- dno veseli, ustrežljivi, prijazni in zaradi tega ljudje, zlasti pa mladi (ti najraje jedo sladko!) z velikim veseljem zahajajo k njim. Skoraj ni dneva, zlasti v zimskih dneh, ko je zunaj hladno, da se ljudje ne bi v Salijevpro-- stor prišli samo pogret, ko čakajo na odprtem na avtobus. In nihče ne bo zaradi tega hud, ampak se bo zapletel v pogovor. Sali, kdaj je bilo lažje delati: pred leti, ko ste prišli sem ali danes? »To je težko reči. Pred dvanajstimi leti ni bilo dovolj materiala, danes pa je, vendar je tudi kon- kurenca močnejša. Naše zlato pravilo je, delati in deTati, potem se boš lah- ko preživel.« Ali vaš poklic izumira? »Počasi. Zdaj je več ali manj navezan samo še na potomstvo v družinah, kdor pa ima šolo, gre kam drugam.« Ste imeli v vseh teh letih v Žalcu kakšne pro- bleme? »Resnično nobenih. Mir- ni smo, delamo, z ljudmi smo prijazni in oni z na- mi. To je najbistvenejše.« Vam je žal, da ste ta- koj po vojni prišli sem? »Ne. Sem že povedal, zakaj ne. Tu je mir in do- bri ljudje. Saj so drugje tudi, samo tu sem se vži- vel, od tu nikanr>or več ne grem in morda je to zaradi tega.« Medtem so v njihovo malo slaščičarnico priha- jali otroci z materami ali otroci sami. »Sali, daj mi kremšnito«, »Sali, daj mi oranžado«, »Sali, daj mi...« Vedno je sanv) Sali in Sali s širokim na- smehom in prijazrvimi be- sedami daje. Trije (včasih tudi dva več) člani družine Sali so našli svoj prostor v Žal- cu. Tudi oni so dosegli v vseh teh dolgih letih bi- vanja v Žalcu razvoj: ne hodijo več peš s košaro, polno sladkarij, obešeno okoli vratu ali se preva- žajo s triciklom polnim sladoleda, ampak imajo svojo prodajalnico. Z vsem tem pa so fantje iz Dobridola, kraja, kjer je zemlja skopa (morda so se pa prav zato odlo- čili za slaščičarstvo?), postali pravi Žalčani. Ali ni tudi to veliko? Tekst: Tone VrabI Foto: Tone Tavčar gt^ — 8. november 1973 NOVI TEDNIK — stran 17 MARTIN, P0ŽE6NAJ GA! Dragi Martin, najbrž si pošteno za- dovoljen, ker smo te tudi mi, Slovenci, izvolili za predstavnika najboljših vin. 2o tvoj god, za tvoj praznik, boš sli- kal iz najzakotnejše krčme in iz naj- bolj razkošnega hotela: Oj svet' Martin, požegnaj ga!... Veš, Martin, daleč so tiUi zlati časi, ]co je na tvoj praznik mošt postal vi- no. 'V vsak sod si posebej skozi veko pogledal, bo iz mošta zares gratalo vi- no. Pomagali so ti financarji z vizira- mi in instrumenti za pristno alkohol- no stopnjo. Zdaj, leta nazaj, pa smo na- te skoraj pozabili. In kljub temu radi zapojemo; vkup se snidemo, vince pije- mo in veseslo zapojemo. Eh, pa kaj bi tožili. Tvoja moč sega daleč v preteklost, v davnino, ko si iz vode delal vino. Ali veš, da je danes ravno obratno?! Ko si bil mlad in si hodil od krčme do krčme, takrat si bil najbrž res imenitno postrežen. Nisi pil večernih ostankov, in kakršna cena v eni krčmi — taka v drugi, četrti in pe- ti. Pa danes? Vsak po svoje vince to- či, mi pa ga pijemo, ker ničesar brez pijače narediti ne znamo. Tam, pri kozarcu, se spet oglasimo: »MajoVka bod' pozdravljena, ker z vincem si pri- pravljena ...« Nekoč v starih časih, v tvojih ča- sih, ljudje niso od vinca bogateli. Bi- li so vabljivi, pošteni in prešerni za- radi dobre kapljice — in ne zato, da gostu izpraznijo mošnjiček — potem pa hajdi na cesto! Človek je bil člove- ku brat, složno^sta se objela in rekla eno Od srca: afud' sosed naj še pije, da sladko vmce užije.« Svet' Martin, mar ti še piješ? Piješ rdeče, rumeno, belo? Mi pijemo cvi- ček, čriček, rebuLo in tudi ritoznojča- na. Zadnji je Še kar, le cena je tako visoka, še dva, tn kline in bomo pri tebi. Pa tudi martina pijemo. Glej, te- bi na čast' No, rdeče je res, drugo pa... Si tudi ti bil rdeč pod kožo? In če nisi koj plačal in si v tednu preveč- krat prišel v krčmo, so te obrekovali, nosili v zobeh? So tvoje ime pisali v črne bukve? Skoda, da te ni več na tem svetu, če bi ti odprl krčmo, ti, ki si boter zares pristni kapljici, koliko bi imel pristašev! Tudi šoferji bi ga la- hko spili kozarček. Zdaj pa, če to trikrat po svoje krščeno vino popije- jo, jim pa volan iz rok uide! Ampak za tvoj' god se nas kljub temu spom- ni; ne onih, ki so ob vincu čez noč po- stali bogati, nas, ki smo na račun ta- ke ali drugačne kapljice izpraznili mo- šnjičke m se vsaj sedemkrat v tednu nate goreče spominjamo. Takole ti bo- mo čestitali »Ko b' sodov ne b'lo, bi tud' čepov ne b'lo, in vince bi teklo v majoVke samo.« In ti nam boš odpel: »Oj vinček hoj, hoj! Bod' dober z me- noj, nikar me ne vrzi pod mizo nocoj!« Tvoj prijatelj Vinček Žalec - razstava Zveza za preventivo in vzgo- jo občine 2alec bo v nasled- njih dneh pripravila v raz- stavnem paviljonu razstavo o prometu na naših cestah, po- sledicah nepravilne vožnje, kako skrbimo za znanje o prometu v osnovnih šolah, vse skupaj pa bo združeno s številnimi konkretnimi po- datki. Razstavo bodo pozneje prenesli še v nekatere druge kraje občine in poskrbeli, da si jo bodo ogledali tako člani delovnih organizacij, šol in vsi ostali občani. S tem želijo v času, ko ponovno po- spešeno skrbimo za preven- tivo na naših cestah, doseči, da bi vsi videli, kaj pome- ni nepravilna vožnja, nepra- vilno prehitevanje, izsiljevan- je prednosti in podobno, kar vse vodi v številne nesreče, ki iz leta v leto naraščajo. Izobešeni bodo številni gra- fikoni, katerih številke so zaskrbljujoče. Tako so v žalski občini v letu 1965 od- vzeli zaradi raznih nepravil- nosti 138 vozniških dovoljenj, lani že 267 in letos v prvi po- lovici leta 117. Tudi število voznikov in leta v leto nara- šča. Medtem, ko je bilo leta 1965 v žalski občini 4069 voz- nikov motornih vozil, jih je letos že 7477. Občutno se je povečalo tudi število motor- nih vozil in to iz leta 1965 od 1422 na 6352 v letošnejm letu. Na razstavi bodo prikazali tudi podatke o vseh štirinaj- stih delovnih organizacijah v žalski občini, koliko ješ pri njih zaposlenih, skupno šte- vilo delovnih nezgod, števi- lo nezgod na poti na ali iz dela, kolikšna je izguba de- lovnih dni in izguba dohodka. Za ilustracijo smo vzeli pet podjetij: KK Hmezad dani 1180 zaposlenih, letos v prvi polovici leta 1142, lani 94 de- lovnih nezgod, letos 47, lani 11 nezgod na poti na ali iz dela, letos 6, lani izguba de- lovnih dni 142, letos 57 in la- ni izguba dohodka 18 tisoč din, letos 3530 din). Garant Polzela (312, 330, 24, 27, 8, 4, 441, 338, 75147, 97510), SIP Šempeter (301, 319, 44, 32, 3, 5, 45, 53, 6837, 3453), Ferralit Žalec (343, 312, 46, 33, 2, 2, 691, 492, 192600, 137960) m Gradnja Žalec (203, 193, 13, 7, 1, 3, 168, 301, 7086, 13995). Na razstavi bodo prikaza- li tudi prispevek otroških vr- cev in to slike narejene po spominu na prometne dogod- ke, šolske naloge, ki so jih pisali otroci o prometu, fo- tografije nesreč, obe varianti hitre ceste, ki toliko razbur- ja vse in še posebej Žalčane ter še marsikaj drugega. Skratka z razstavo »Cesta, vozila in mi« želijo dati svoj prispevek v tednu varnosti. Ciril Prežel j, ki skrbi na ob- čini za to področje, pa je po- vedal, da s to razstavo samo želijo opominjati, da pa tako hudih nesreč ne bo več, je po- trebna konkretna pripravlje- nost vseh ljudi, kajti samo od njih je odvisno, ali bomo krvni davek zmanjšali ali ne. T. VRABL Že nekaj mesecev je na prostoru tovarne modne konfekcije Toper v Celju vse v izrednem delovnem elanu. Prostor, kjer so bili do sedaj parkirni prostori, so zavzeli gradbinci, ki hitijo z gradnjo nove proizvod- ne hale. Zemeljska dela so že opravljena, rtosilni ste- bri že stojijo, zdaj bodo začeli postavljati še stene. Z novo proizvodno halo bodo v Topru pridobili velike proizvodne površine in razbremenili dosedanje. Ob- navljajo tudi prostore, kjer so pisarne in človek, ki pride k njim, misli, da je prišel v pravo gradbišče. Vsa ta dela potekajo v želji, da bi s funkcionalnej- šo ureditvijo prostorov in pridobitvijo novih ustvarili še boljše delovne pogoje za še večje delovne dosežke. Novi prostori in razširitev proizvodnje pa bodo zah- tevali tudi večje število novih kadrov, ki bodo skupaj 2 dosedanjim pomagali pri nadaljnjem razvoju podjetja in njegovem uveljavljanju na našem in tujem tržišču. Tako je organizacijsko kadrovski odbor tovarne mod- ne konfekcije Toper Celje razpisal šest novih delovnih mest: — glavnega tehnologa — finančnega analitika — planerja analitika — trgovskega potnika za športno konfekcijo — pomočnika organizatorja AGP (avtomatika, obdela- va podatkov) — knjigovodjo proizvodnje FRIDERIK KOŠTOMAJ je direktor plansko-analit- skega sektorja in je povedal, kaj je potrebno za de- lovni mesti planerja analitika in knjigovodje proizvod- nje: »Planerja analitika čaka v Topru planiranje za pod- jetje kot celoto, analize doseganja plana, analize do- seganja rezultatov poslovanja in še kakšne posebne analize po posameznih naročilih in nalogah direktorja ali samoupravnih organov. Kar se tiče planov je vezan na interno predpisano metodologijo, medtem ko je pri analizah bolj svoboden in lahko uporablja tudi svoj pristop, svoje metode, ki jih je dobil v šoli. Za to de- lovno mesto je potrebna višja šola ekonomsko finanč- ne smeri in tri leta delovnih izkušenj v planski ozi- roma analitski službi. Knjigovodja proizvodnje bo opravljal delo knjiženja poteka proizvodnje (količinsko in vrednostno) za iz- delke damskega perila in športne konfekcije z meseč- nimi obračuni. Za to delovno mesto je potrebna sred- nješolska izobrazba ekonomske smeri in eno leto de- lovnih izkušenj.« MANFRED BELCER je direktor gospodarsko-finanč- nega sektorja: »Finančni analitik mora poznati tehniko delitve do- hodka, poznati obračun proizvodnje, poznati tehniko in obračun pri sistemu direktnih stroškov (direct co- sting) in tehniko samoupravnega sporazumevanja. Po- goji: višja šola ekonomsko-finančne smeri In tri leta delovnih izkušenj v računovodski službi. Osebni do- hodek po dogovoru.« VILI SKRT je spregovoril o ostalih treh delovnih mestih: »Trgovski potnik za prodajo športne opreme se mo- ra izredno dobro spoznati na to področje. Prodajal bo največ na področju Slovenije in Hrvatske in to kom- pletno zimsko športno opremo. Istočasno s prodajo bo tudi raziskoval tržišče, saj bo prav on to najlažje opravil, ko se bo nahajal na terenu in videl, kaj ljudje želijo. S svojimi podatki In zapažanji bo veliko pri- pomogel naši službi, da se bo orientirala tako, da bo zadovoljila« z našimi proizvodi vse potrošnike, ki že- lijo zimsko športno opremo. Za to delovno mesto je potrebna srednješolska izobrazba ekonomske smeri, pet let delovnih izkušenj v prodaji. Prednost pa ima- jo kandidati s strokovnim poznavanjem športne op- reme. Glavna dejavnost glavnega tehnologa je predvsem razvijanje novih proizvodnih programov v okviru per- spektivnega razvojnega programa podjetja. Šola: višja šola tehnološke smeri, tri leta delovnih izkušenj i.n or- ganizacijske sposobnosti. Kaj pa pomočnik organizatorja AGP (avtomatika, obdelava podatkov)? Vsako leto zbiramo več podatkov preko elektronskih računalnikov In "ostalih pripomoč- kov. Pri nas že nekaj let vodimo zbir podatkov s po- močjo elektronike. Skozi vso razširitev avtomatske ob- delave podatkov pa se pojavlja tudi potreba po no- vem sodelavcu, ki bi pomagal organizirati avtomatsko obdelavo f>odatkov za podjetje Za to delovno mesto je potrebna srednješolska izobrazba, opravljen tečaj iz avtomatske obdelave podatkov. Prednost pa imaio kandidati z izkušnjami v AGP — avtomatika, obdelava podatkov.« Kam in do kdaj se naj interesenti za nova delov- na mesta iavijo? »Ponudbe s kratkim življenjepisom, z navedbo do- sedanjih zaposlitev in dokazili o izpolnjevanju razoisa- nih pogojev naj kandidati pošljejo v oraanizaci»«5ko-ka- drovski sektor tovarne modne konfekcije Toner Celje in to najkasneje deset dni po obiavi v časniku.« Torej: TGPER se širi in TGPER potrebuje nove so- delavce. Vabilo je tu, odzovite sel 18. stran — NOVI TEDNIK 8. november 1973 — št. 45 Soba je utihnila. Otroci so me nepremično gledali, odrasli pa molčali. Skilasti Stef je počasi vstal, dvignil enega izmed otrok s klopi, ga položil na ilovnata tla med ostale in mi rekel, naj sedem. Lazar je sedel sredi sobe. Nizek strok, prepleten s tramovi, je bii upognjen. Mala okna so bila poševna, zverižena m brez rož. »Kaj delate?« sem vprašal, da bi prekinil neprijetno vzdušje. »Tako, čas imamo,« mi je dejal Stef. Otroci so kmalu začeli spet z vriščem. čakal sem priliko, da bi štefu zaupal svojo veliko odločitev. Saj hi mu lahko povedal kje na samem, a hotel sem govoriti vpričo vseh. Naj vedo, da bodo začeli spomladi drugače živeti. Veselil sem se trenut- ka, ko me bodo začeli začudeno gledali in ne bodo mogli verjeti, kar bodo slišali. Lajči je šel iz sobe. Zal mi je bilo, da ga bom moral čakati. Reba je dala otroka spat. »Slabo vreme imamo. Za setev bo slabo,« sem menil resno, čeprav smo čutili, da jaz presneto malo vem o tem, kdaj je vreme za setev dobro in kdaj slabo, štef je skomig- nil z rameni in ni niti pogledal skozi okno. Lajči se je vrnil v hišo. Prinesel je v hišo kos mokrega in blatnega lesa. Zdaj moram povedati veliko novico. »Stef,« sem začel. »Spomladi obdeluj ti našo zemljo. Pridelek si bomo razdelili na polovico. Polovica bo tvoja, polovica bo najina z materjo. Moj glas je kar skopnel med otroškim vriščem. Nobe- den izmed starejših ni rekel besede. Niti Štef niti Reba. Stara Horvatica se je nagnila k Lajčijevi ženi in ji nekaj šepetala. Postalo me je sram. Lajči je dvignil glavo k Stefu, se nasmehnil in nato začel čistiti mokri les. Nisem vedel, kaj bi, ali bi se dvignil in šel ali bi ostal in molčal. Nenavadni ljudje so to. Lazar se je pomočil. Voda je tekla od njega po ilovna- tih tleh. Otroci so vstajali, se postavljali ob curku in se zabavaiH. Reba je poiskala nekje pod posteljo cunjo, jo vrgla na curek, prijela Lazarja in ga odnesla iz sobe. Nekaj otrok sc je izmuznilo za njo pri vratih. Sklenil sem, da ne bom rekel nobene besede več. Naj ta drhal gnije v trahomu in umazaniji in naj se nanjo podere bajta. »Oh,« je končno le izvolil milostno reči Stef, kakor da dela on meni uslugo in ne jaz njemu: »Ne morem več delati.« »Zakaj ne?« »Nimam pluga ne živine ne ničesar. Matajič jo naj obdeluje, kakor do sedaj.« Stef se je izmotaval, kakor da se komaj brani velike neprijetnosti. V sramoti sem sedel na umazani klopi in sklenil, da k Horvatovim ne pojdem več. Hotel sem začeti pogovor o drugih rečeh. »Misliš, Stef, da bo po dežju Mura- narasla?« Stef je malomarno menil: »Mogoče bo, mogoče ne bo.« Sel sem domov pobit. Otepal sem se Kastorjeve prijaz- nosti. Nisem čutil dežja, ki je škropil. Nikjer ni bilo zame več mesta. Ko sem prišel domov, sem osupnil. Reba je stali s skledo v roki sredi naše kuhinje, okrog nje pa je bii« nekaj otrok, ki so malo prej šli za njo iz sobe pri Horvatovih. Lazar je sedel pri ognjišču in je jokd Ko so me otroci zagledali, so se razpršili. Reba je skvr šala skriti zadrego tako da je začela pospravljati posodo. Zame je bil to velik udarec. čutU sem, da naš don razpada. XXX Da bi mi mati rekla vsaj besedo. Laže bi mi bi^ Z Rebo, ki je odnašala iz hiše, kar je mogla, se je vio& pogovarjala, mene ni pogledala. Duh po prevretem vinskem moštu me je dražil ^ nekaj dni. Letos so gorice materi dobro obrodile. Oni je znala lepo skrbeti zanje. Nikoli ni zamudila kopanj vezanja in škropljenja. V svojem brezdelju nisem vedel kaj drugega, kaW da sem se spustil v pivnico. Ze v Turnišču sem si prt vinu krajašl čas ali pa v njem iskal tolažbe. Lep> bi se bilo tudi sedaj malo pomuditi pri sodih. Naša hiša je ena izmed najstarejših v vasi. Stopnici vodijo iz veže v pivnico, ki je tudi podnevi temna, sm je skoraj brez oken. Ko sem prišel v pivnico, sem počakal, da so se mi privadile temi. Novo vino je močno dišalo. Obrisi sod^ so se zelo počasi odmotavali iz teme. Stali so v vrsti ^ steni, katere se je držala vlaga in plesen. Pivnica je nizka in obokana Pod stropom je bila obešena na železfiji zarjavele nosUc polica, vsa jrreprežena s pajčevino. njej so ležali zamaški. natega in rogoz. Vedno več predmetov se je izmotavalo iz teme. So^, so ždeli na mogočnih tramovih. Rad bi pil. Najrajši kramljal sam s seboj in se za nikogar ne bi brigal- Mogoče je le kje izhod. Včasih se mi zdi, da bi ljudi s ceste, da bi ogovarjal otroke. V takih težkih nutkih si želim, da bi me sprejela medse vsaj štej Reba, in življenje bi mi bilo laže. . Mogoče bom še našel utehe doma, kjer sem po letih moral pristati. Mogoče. Ali mi bo le Bog pomag"^ Ali pa me bo prepustil tej strašni usodi, ki je prišla taK^ neizogibno. Ne bi si nikoli mislil, kaj me lahko dol^^ Zdaj marsikaj vem. Vsi smo izročeni nevarnosti, da zapusti celo lastna mati. In če je nevarnost, da nas zap^^ lastna mati, kakšna nevarnost je šele prav za vsakeS da ga zapustijo drugi. y NWd PMD/UALNOAVft': NA M V CELJU gt^ — 8. november 1973 NOVI TEDNIK — stran 19 fTKS: V SLOV. KONJICAH . v osialih občinah celjslte ij tako se tudi v konjiški z javzetostjo pripravljajo na ^ovno skupščino TTKS. ^IsedJiik iniciativnega odbora '^Vončina, ki obenem že vr- l^let vodi tudi ObčZTK. je o 'nfivah za astanovitev te skup- ^ Died drugim dejal: zadnjih mestnjih je naš od- imel polne roke dela. V pri- 'rtli ustanovitev TTKS ima- '^Ino podporo vseh občln- 1 jlružbenopolitičnih organiza- r v glavnem je vse delo pri ^fi temeljnih aktov in doku- pov za delovanje te skupnosti ^vljeno. Nekaj vprašanj je še 2tUi, med njimi tudi sistem igranja, ki Jih bo treba re- ^ v teh dneh. Skupščina ^ bo .štela 31 delegatov — ^TOZD, 7 iz krajevnih skup- ^ in 14 iz športnih organiza- ^posamczna področja dela bo- , opravljale komisije, 6 po koordinacija celotne de- ^osti pa bo pripadla izvrš- ^u odboru. TTKS bo povezovala Mje organizacije za telesno rtio, šport in rekreacijo, pla- ŠSD, strelce, šahiste, ki ^'tudi v prihodke nosilci te Avnosti v krajevnih skupno- I dočim bo za močnejši raz- (iSportne rekreacije v delovnih jrtiiiicijah skrbela posebna ko- Spričo obilice nalog pri iijanju delovnega programa raz- jgjanio tudi o okrepitvi strokov- , ilužbe. Menim, da v prihod- b nujno potrebujemo profesio- ,1)0 moč za operativno delo v dS. V samih Slov. Konjicah It na pragu roorganizacije. saj ijjnvljamo združitev vseh raz- uMjenih klubov in društev. Ob joitvi organizacijskih in stro- miib kadrov, smotrni uporabi I upravljan,ju športnih objektov iiuterialnih sredstev, si obeta- t tudi boljše delovne rezultate iBpešnejši napredek na tem po- niju. b skupščino TTKS so že iz- lili delegati, organizirana je bi. la Javna razprava o celotnem gra- givu za delovanje te skupnosti, formiran Je bil tudi aktiv šport- nikov. članov ZK, kj se Je prav- tako tvorno vključil v reševanje telesnovzgojnih in športnih pro- blemov v občini. Skratka, smo na najboljši poti. da bomo ob u.stanovitvi TTKS uspešnejši tudi na področju telesne kulture.« V LAŠKEM IN ŠENTJURJU v laški občUil bodo v teh dneh ustanovili TTKS. Materiali za sklic ust^ovne skupščine in nje- no delovanje so pripravljeni. Skup- ščina TTKS bo štela kar 53 dele- gatskih mest — 19 iz TOZD, 10 iz krajevnih skupnosti in 24 iz telesnovzgojnih in športnih orga- nizacij. Ob sodelovanju vseh družbeno-političnih organizacij v občini so bili evidentirani kandi- dati za delegate v novi skupnosti. Ob tolikšni podpori in zavzetosti vseh, lahko pričakujemo tudi v prihodnje večjo zavzetost pri re- ševanju telesnovzgojnih proble- mov. Sedanji sistem financiranja telesne kulture Je bil v občini iz- redno slu-omen in še zdaleč ni zadostoval za kritje osnovnih po- treb. Ker obstaja določen limit obremenitve gospodarstva z raz- noraznimi dajatvami in odvodi se iniciativni odbor za ustanovitev te skupnosti zavzema, da bi laški občini pri financiranju TTKS po- magala republiška skupnost. Pro- gramska izhodišča za delovanje TTKS bodo še dopolnila celotno gradivo za sklic skupščine, ki bo v prihodnjem tednu. Tudi v šentjurski občini so pred ustanovitvijo TTKS. Iniciativni odbor Je na osnovi republiškega programa izdelal vse ustrezne ak- te in materiale za delovanje skup- nosti. Skupščina TTKS bo štela 40 članov. V njej bodo zastopane vse TOZD. krajevne skupnosti, or- ganizacije za telesno vzgojo in šport. Tako bo nova skupnost iz- ražala interese vseh občanov in organizacij v občiiji, da bodo laž- je kot doslej premagovali še šte- vilne probleme na tem področju. K. JUG ROKOMET VRH VSE BLIŽJI Kokometaši Celja nadaljuje- jo s serijo zmag. Tokrat so gostili neugodno ekipo Mlado- sti iz Banjaluke in Jo po so- lidni igri premagali s 17:12. Trener Franc Kamskugler je o zadnjih tekmah in oc-tusiii igralcev ter načrtu za naprej povedal: »Proti Mladosti, ki Je solid- na ekipa in za nas vedno ne- ugodna, smo morali igrati po- spešeno' in zgoščeno v obram- bi, kar se je seveda poznalo pri naših napadih, ki niso bi- li tako učinkoviti, kot sano želeli in kot znamo igrati. Go- stje so igrali dolgo v napadu, mi smo morali tonu posvečati vso pozornost in tako smo bi- li nekoliko oslabljeni v našem napadu. Mislim pa, da Je re- zultat navkljub vsemu realen in za nas zadovoljiv. V soboto igramo zadnje ko- lo Jesenskega dela prvenstva In gostujemo v Zagrebu proti prav tako neugodnemu na- sprotniku Metalcu. Gremo na vse, ekipa Je dobro razpolože- na ' in pripravljena na težko borbo, ki bi se morala konča- ti z našo zmago. Veliko bolje bomo razpoloženi, če bo do te tekme ozdravel tudi naš prvi vratar Marguč, kajti s tem se bo povečalo zaupanje ekipe. Ocene: proti Vartek.su: Lev- stik 5. V. Bojevlč 3 in VoJ- kovič 1. proti Mladosti pa: M BoJevič 5, Luskar 3 in V. Bojevič 1. Šoštanj je gostoval v Zeni- ci in izgubil z 29:20, v zadnjem kolu pa igra doma proti moč- ni Mehaniki in v primeru zmage bi rešili svoj položaj in pomagali celjanom pri borbi za prvo mesto, kajti Mehani- ka kot eden izmed kandidatov bi po eventualnem porazu v Šoštanju zaostala. v Štajerski rokometni Hgi so Griže izgubile v Kamnici z 22:20, Trim team pa je do- ma premagal Ljutomer s 26:22. T. VRABL NOGOMET POLN ZADHTEK Nogometna sezona se za- ključujejo, prvenstvo pa kljub temu ostaja zanimivo in pre- senečenja se vrstijo. Tokrat so za največje presenečenje poskrbeli Celjani. Kladivar je v Mariboru premagal Železni- čarja in s tem ponovno do- bil stik z vodečima moštvi Rudar iz Tr^bovelj beži Celja- nom samo za dve točki. To- da v borbi za naslov prvaka je ostalo kar sedem kandi- datov in vsaka izgubljena toč- ka na domačem igrišču se težko nadoknadi. Celjani so tako z uspehom v Mariboru nekoliko zmanjšali neuspeha pcrotd Rudarju in Izoli. V koli- kor bodo nadaljevali s tak- no Igro bodo vsekakor osvoji li pričakovani uspeh in plas ma. Po kvaliteti so gotovo eno najboljših moštev v Slo- veniji. Edini zadetek je tok- rat dosegel Bosina. Junak srečanja pa je bil vratar Stancer (na sliki). Enako kot Kladivar je tu- di moštvo Smartnega podce njevalo Izolo. To se maščuje. Izola je tudi drugemu celj- skemu predstavniku v repub- liški ligi odvzela točko. To- krat je igrala proti Smart- nemu v gosteh 2:2. Domačini se šie niso dobro znašli in že je bilo 2:0 za Izolo- Sele z naj- večjo težavo sta Kač in Vi- zovišek rezultat izenačila. Šmartno je tako zbralo osem točk in je enajsto. V prihod- njem kolu igra Kladivar do- ma proti Kopru, Šmartno pa gostuje prd Slovanu. V conski ligi ni nič nove- ga. Vodeča moštva zmaguje- jo, ostali pa zaostajajo. Edi- na razveseljiva vest je, da moštva iz celjske nogometne regije vodijo na tablici. Dra- vinja je odpravila minimalno Beatinko 1:0, enako Velenje Branik 1:0. Brežice so našle način in premagale Pohorje 4:0. Derbi med Steklarjem tn Olimpom je pokazal dober nogomet. Zmagali so domači- ni 3:2. Na tablici je Dravinja prva, Velenje tretje. Steklar čerti, Brežice pete s tekmo manj, kakor tudi Olimp, ki pa je žal predzadnji in je največje neugodno preseneče- nje prvesntva., V prihodnjem kolu igrajo vsi v gosteh ra- zen Olimpa, ki gostuje v Ce- lju Rakičana. J. KUZMA KOŠARKA PREPRIČLJIVA ZMAGA Na startu II. zvttzne ko.šar- karske lige so celjski košar- karji kljub nekaterim skepti- kom. ki so Oljane že obsodi- li na izpad, zaigral, odlično in visoko z 89:6« (50:44) prema- gali sicer mnogo vLšJo ekipo Borca iz Banjaluke. Prvi pol- čas tekme sicer ni kazal, da bodo Celjani tako superiorno zmagali, saj so gostje vodili vse do 16. minute ko so Ce- ljani prvič izenačili in takoj nato z zaporednimi koši Miloša Sagadina in Jeriča tudi po- vedli. v nadaljevanju tekme Pa so domačini s hitro igro In odličnimi skoki v obrambi kot v napadu v pičlih petih minutah dosegli 15 košev, go- stje pa samo dva in tako Je bilo vprašanje zm:^:ovalca re- šeno. RazUko 15 do 20 košev so Celjani potem s pametno in umirjeno igro zadržali do konca. Kreatorji zmage doma- činov so bili tokrat vsi igral- ci. s^ ni bilo slabega mesta v ekipi, še posebej pa so se izkazali brata Miloš in Zmago Sa^adin. Jerič in pa izredni Sabolčki, ki se razvija v od- ličnega igralca. Koše za Celja- ne pa so dosegli: Miloš Saga- din 18, Jerič 18, Zmago Sa- gadin 18, Sabolčki 15. Jug 6, Erjavec 4, Ramšak 4 Toma- šič 2. v naslednjem kolu bodo Ce- ljani nastopili spet na doma- čem igrišču proti odlični vr- sti Ilirije iz LJubljane, ki je lani za eno točko premagala Celjane v Celju. Tekma bo ob 19. uri v telovadnici Posebne šole. In še ocene igralcev, ki jih je po tekmi dal trener pro. Mi- le Cepin: Zmago Sagadin 5, Miloš Sagadin 3 in Jerič 1. JANEZ CEPIN FORMA RASTE frva tekma celjskih hoke- kov v Celju je pokazala, da ' moštva Jesenice, Olimpi- i Sflavija in Medveščak "K^o boljša. Toda z ostali- * člani prve zvezne lige 'bodo celjski hokejikti lah- > borili. Zato bo prihodnji Jtei izredno zanimiv za ce- «1 hokej. V Celje prideta in Crvena zvezda, nova priložnost za us- Po srečanju in uspešni ^ Daneta Kerkoša, ^ je jj^el proti Spartaku tri za- J*®, so Celjani osvojili pr- l^fci. Rezultat 4:2 je pre- ■^n in Spartak je bil za višji poraz. Zato J^iie čudi izjava trenerja Kerkoša, ki je po sre- dejal: »Fantje so le sebe. Igrali so dobro ' drugi in tjetji tretjini. imamo načrt, da izgu- ^ v Ljubljani manj kot ^^ moštva z dna razpre- ^oe in da proti Partiza- ® Crveni zvezdi osvojd- '^je so svoj načrt doseg- /%npija je zmagala »sa- . 25:1, kair je tudi pravi- ^az kvalitete. V sredo ^to pa bo Mestni park ^^ prizorišče boja mo- ® spodnjega deda tabli- pa je za celjske hoke- ^«lika priložnost, da si ^j zagotove leix> mesto nekaj. V srečanjih so Igrali v celjskem mošt- Kerkoš, šušnik, Bra. ' ^ipovič, Lesjak in Pin- J. KUZMA JUDO NOV ROD Celjski šport je dobil v le- tošnji sezoni odlično priprav- ljeno mošiko judo ekipo »Ivo Reya«. V tretjem in četrtem kolu so namreč celjski tekmo valci dosegli dva pomembna usi>eha. Premagali so Alpi- no 5:2 (50:17) in Jesenice 6:1 (46:10). Bolj kot čiste zmage, v treh dvobojih letošnjega pr- venstva, nas razveseljuje, da ima celjski judo klub, kate- rega vodita uspešno Tanko in Cepuš, številne mlade tek- movalce, ki se bore izredno borbeno in požrtvovalno s prilično izdelano tehniko in odlično taktiko v parterju Te celjske nade so Pavlič, Založnik, Fabjan, Kovač in številni mladinci, ki samo ča- kajo, da stopijo na blazine v borbi za republiško prven- stvo- In če k tem mladim tekmovalcem dodamo še ruti- nirane tekmovalce, kot so Maruša, Tanko in Cepuš, jk)- tem smo našteli najbolj na- darjeno generacijo celjskih judoistov od časa pokojnega Iva Reye do danes. V dveh srečanjih, ki sta bili v soboto v Celju, so ce- ljski tekmovalci dosegli či- sti zmagi. Najboljšo borbo je ^'sekakor pokazal komaj petnajstletni Fabjan. Skupaj s Pavličem, Založnikom, Ma- rušom in Tankom je osvojil točke v obeh nastopih. Eno točko pa je dodal še Cepuš. Tako so celjski judoisti dru- gi na razpredelnici s šestimi točkami iz štirih kol in z sa- mo enim porazom proti Bra- niki. J. KUZMA ŠPORTNI UTRINKI Mlada ekipa celjskih šahi- stov nadaljuje z uspehi. V če- trtem kolu so Ceiljani osvojili točki v Ptuju, kjer so brez težav zmagali s 7,5:2,5. Točke za celjski šahovski klub so osvojili Pešec, Jazbec, Peiti- nač, Bogadi, Agrež, Planine in Užmahova, remiziral je Ojstrež, izgubila pa sta Špil- jar in Jazbinškova. Hokejistom na travi ne gre. Čeravno smo v zadnjih dveh tekmah na Skalni kleti gle- dali enakovredno borbo dor mačega moštva proti Zelini in Marathonu so goste zmagali 0:4 in 0:2. Po srečanju proti Marathonu, rezultat 0:2, so si bili igralci edini, da nima- jo v vrstah Gaberja strelca, ki bi izkoristil številne pri- ložnosti za zadetek. Na drugi strani pa obrambni igralci preveč grešijo. V želji, da bi pomagali napadalcem pozabi- jo na svojo dolžnost — ob- rambo lastnega gola. Odboj kar ji so ponovno klo- nili v petem setu. Tokrat na Jesenicah 2:3. Igrali so dob- ro, toda mladost je opravi- la svoje. V najbolj usodnih trenutkih nimajo dovolj ru- tine in točke gredo tako v nepovrat. Dekleta so zmaga- la v gosteh proti Korotanu 3:0. Sigurno in črvsto so po- trdila, da so šie vedno favori- tinje za naslov prvaka. Za vodečim Fužinarjem zaostaja- jo le točko. V soboto in ne- deljo pa bomo gledali v Ce- lju moški dvoboj Gaberje — Bovec in žensko sfečanje Ga- berje — Branik. CELJSKA NOGOMETNA PODZVEZA Tekmovanje v celjski no- gometni podzvezi se konču- je. V I. skupini so odigrali 9. kolo, ker je bilo v šestih srečanjih doseženih kar 30 golov. Rezultati I. skupine: Poni- kva — Straža 4:10, Papimi- čar -- Vojnlik 3:0, Osankari- ca — Kovinar 2:1, Boč — Opekar 0:1, Senovo — Ljub- no 1:0, in Šoštanj — (Delulo- zar 4:4. V lestvici niso upoštevane tekme Ljubno — Kovinar, ki še m bila odigrana, za C!elu- lozar — Vojnik in Straža — Šoštanj pa sta bila vložena protesta, ki pa jih disciplin- ska komisija pri CNP še na rešila. Mladinska liga 9. ko- lo: Brežice — Polzela 3:1, Ru- dar — Kladivar 1:3, Šoštanj — Dravinja 1:2, Steklar — Šmartno 0:3, Olimp — Kovi- nar 1:7. Na lestvici vodita Kladivar in Rudar s po 14. točkami pred Brežicami 11, Dravinjo 10 točk itd. Pionir- ska liga 8. kolo: Olimp — Steklar 2:1, Kladivar B — (jotovlje 3:3, Kladivar A — Vojnik 3:0, Žalec — Rudar 2:5, Dravinja — Šmartno 1:2. Vodita Rudar in Kladivar po 13 točk itd. Tone Tavčar 20. stran — NOVI TEDNIK 8. november 1973 — št. 45 HUP, HUP ŠOFERJEM Veliko tiskarskega črni- la je steklo v zadnjem ča- su okrog naslovne zade- ve. Niti omejitev hitrosti, niti podražitev bencina (ta še najmanj) nista po- vzročili toliko pisanih be- sed kot prvotno odločitev oz. predlog Sveta za pre- ventivo in vzgojo v pro- metu (SZV). E»redlog je bil, kakor je znano, za voznike motornih vozil amaterje 0,05 pax>mile, medtem ko za poklicne voznike motornih vozil 0,00 promile. Od izglasovanega pred- loga pri SPV, skoro ni bilo »dneva, da ne bi ta ali oni dnevnik, aU ted- nik, in tudi kaka revija objavila članke o stvari. Kresala 90 se mnenja in trditve za in proti, med njimd poštena mnenja tu- di dosledna, pa zopet ok- levajoča mnenja, pa tudi neutemeljena. PisaU in iz- javljali so svoja mneflija tudi strokovnjaki, vse za pošteno enako mero za vse voznike motornih vo- zil, torej brez diskrimina- cije, kakor je bilo to na začetku. SPV ni preostalo dru- gega, kakor da je sklical v ta namen, da se stvar razčisti in pravično reši, novo sejo. Ta seja pa je obravnavala samo naslov- no temo. Na sejo so bili vabljena tudi strokovnja- ki in izvedenci. Rezultat je bil objavljen v TV dne- vniku 31. oktobra 1973. Uradnega sklepa še ni, toda, poročilo iz seje je bilo raziuneti kot 0,00 promile za vse voznike motomdh vozdl, kar je tu- di edino pa-avilno. Kljub temu pa bo še mnogo govora o tej temi in drugih težavah poklic- nih voznikov motornih vozil, na sestankih, ki se pripravljajo in na delov- nih konferencah članov ZSAM. Org. ZSAM Žalec pozi- va vse člane in prijatelje na sestanek organizacije, ki bo v nedeljo, dne 18- novembra 1973 ob 8. uri v društvenih prostorih vis —avis železnice postaje v Žalcu. Udeležba je za člane obveana, neorganizi- rani poklicna vozniki pa so vabljeni. V upanju, da se bodo reševale zadeve voznikov motornih vozil še v bodo- če pravično in točno, vsem voiznikom srečno vožnjo. PAD POGOJNO KAZNOVAN VLAMUAL v teh dneh so tudi vse številnejši vlomi na celjskem področju. Tako je v noči iz sobote na nedeljo vlomdl v prostore kegljišča v 2alcu Edo Šunko, 20, star znanec sodišč in zaporov, med drugim je bil pred nekaj tedni obsoi jen na osem mesecev zaporne kazni pogojno za tri leta, ker je ponoči ukra- deil dva avtomobila. Sodiišče ga je kljub temu, da je že pred tem bil obsojen v Mariboru, obsodilo zaradi težav v družini na pogojno kazen, češ, dajmo mu možnost za popravek. In popravil se je tako, da je kmalu mtem vlomil. Takoj so ga dobili in vse predmete vrnili ukradenim. Do vlomov je prišlo tudi v samopostrežno trgovino z bifejem v Pr©. boldu (odnesenega ni bilo nič posebnega) in restavracijo Jezero v Velenju (odnesel za 1400 din cigaret in 2250 din raznih žganih pijač), vendar vlomilca še nista oziroma niso 2!nani. PRIJETA TATOVA AVTOMOBILOV Verjetno bodo kmalu pojasnjeni vsi tisti dogodki, ki so pred meseci vznemirjali ljudi, ki puščajo zaradi pomanjkanja garaž svoje avtomobile pred stanovanjem na dvoriščih- Delavci UJV so skupaj z miličniki PM prijedj Branka Kneza, 19, in Venčeslava Završnika, 18 let, oba iz Celja, ki sta v zadnjem času ukradla štiri mopede, nekaj avtomobilskih koles, drugih avto- mobilskih delov, olja in bencina iz tankov itd. Nekatere dele so našli na njunih domovih. Predali so ju javnemu tožilcu in tako bodo kmalu pojas- njeni vsi tisti primeri, ki so dolgo časa vznemirjali lastnike avtomobilov, ko so zjutraj ob odhodu v službo ofpazili, da jam na vatomobilu manjkajo določeni deli. ZAUPAJTE VSAK RIZIKO Z VAŠO ŽIVINO ZAVAROVALNIC! SAVA Brez šale. Nič koliko primerov poznajo naši za- stopniki, ki sklepajo po- godbe za zavarovanje, da ljudje zavarujejo svoje premoženje, ko jih izučd prva nezgoda. Za kmeta je živina ka- pital, za živinorejca pa še zlasti. Ni čudno, da je na primer na Hrvaškem sku- pno ime za živino »blago«, kar pomeni toliko kot za- klad, kot premoženje. Se mrtve stvari niso vame pred nezgodo, kako bi bi- la živina, ki so živa bitja podvržena i>oškodbi, bo- lezni. Žival je kot člo- vek občutljiva, vendar p>o svoje še bolj izpostavlje- na nesreči, okužbi, bole- zni. Nesreča ne počiva. Kolikšne izgube imajo ži- vinorejci v sosednjih dr- žavah s parkljevko? še tako ostre mere zaščite ne morejo garantirati, da nalezljiva bolezen ne bo vdrla tudi v vaše hleve. žival se lahko poškodu- je na paši, da, celo v hle. vu se lahko ponoči zadr- g?ne, zaduši.., Zato, da bi se izognili riziku, menda ne boste tudi spali z živino v hle- vu? Koliko bd bila priprav- ljeni plačati, koliko dati tistemu, kJ bi preprečil, da se vaši čredi ne pripe- ti najhuje — okužba na primer? CJotavo veliko, go- tovo mnogo več kot znaša strošek zavarovanja?! Ker je torej pomemb- nost zavarovanja živine vedno večja, se ji temu primemo posveča tudi zavarovalnica SAVA. Za- varovanje živine je mlada p>anoga zavarovanja, prav- zaprav datira od leta 1952, ko je v zavarovanje bil vključen tiKli r i z i k o zdravljenja. Od takrat, zlasti pa v zadnjih letih, se živinoreja tudi v vašem območju močno širi in krepi, zlasti pa se izboljšuje pasemska vred- nost živine, s tem seveda tudi absolutna vrednost živali. Kmetje so vse po- gosteje tržnd proizvajalci klavne živine ali p>a mleka in mlečnih proizvodov. Ta- ka usmerjena kmečka go- spodarstva do skrajnih meja i>odrejajo proizvo- dnjo, vlaganja in proizva- jalni ciklus osnovnemu pre- dmetu — na primer živi- noreji. Na kmetiji, ki je tako usmerjena, kjer ni predviden drug dohodek kot dohodek od živine, tam je vsaka Izguba v hlevu boleča, da celo po- gubna. Prav zato so živir»orejci Iskali in se še zanimajo za vse možnosti, da zavaru- jejo svojo živino in da bd dosegli čim cenejše in čimbolj široko jamstvo. Zavarovalnica SAVA je imela in ima ix>sluh do tovrstnega zavarovanja. Organizirani so biU se- stanki z živinorejci — za- varovanci po vaseh in for- mirani najprej na manj- ših področjih v zadnjem času pa na področjih ob- čin zavarovalne skupnosti živinorejcev za skupinska zavarovanja živali. Na čelu te zavarovalne skupnosti je bil izvoljen odbor, ki skrbi za pravi- len potek zavarovanj in izplačanih odškodnin. Ta odbor ima tudi svoj pra- vilnik na podlagi katere- ga pravilno tolmačijo za- varovancem zavarovalne pogoje na svojem področ- ju. Vsako zavarovalno leto so odboru predloženi v vpogled tehnični rezultati vplačanih premij in izpla- čanih odškodnm Nadalje sta ob tej priliki pravilo- ma prisotna predstavnika veterinarske in področne kmetijske posp>eševalne službe. Tako je medseboj- no sodelovanje in uprav- ljanje zavarovanja bolj iz- popolnjeno, S tem načinom upravlja- nja je zavarovancu — ži- vinorejcu dana možnost, da s svojimi predlogi pri. pomore k izboljševanju zavarovanja živine. Na tej p>odlagi upravlja- nja se zavarovanje živine nenehno širi, saj so tudi doseženi lepi uspeha. Na območju naše Po- slovne enote Celje, ki za- jema področje 8 občin (Celje, Žalec, Mozirje, Ve- lenje, Laško, Šentjur, Šmarje, Slov. Konjice) je v skupnem zavarovano preko 30.000 glav goveje živine; 7000 prašičev in okrog 1.000 konjev. Zavarovalnica SAVA si prizadeva postopek zava- rovanja izboljšati in po- enostaviti tako, da bo za- varovanec živinorejec pod čimbolj ugodnimi pogoji zavaroval svojo živino. — 8. november 1973 NOVI TEDNIK stran 21 IDEČI PETELINI zadnjem tednu je prišlo ponovno do težjih požarov na celjskem področju, •■^^go jim botrovali otroci zaradi igranja I''y^igalicami in kuhanje žganja. To nas ' tiovno oi>ozarja, da je treba paziti v vsa- f^jp času, zlasti pa še sedaj, ko so gospo- ^ka poslopja polna raznih kmetijskih "^^elkov, d^ se ne bi otroci igrali z vži- Licarni ali da ne bi opravljali na takšnih ^stih drugih stvari, ki bi lahko povzro- jjje požar., ■j^o je zagorelo zaradi otroka, ki se ^ igral pod gospodarskim poslopjem z j^galicaini v Rogatcu. Gospodarsko po- ^pje, kjer. je med drugim zgorelo tudi ton sena in je skupna škoda 3,5 sta- 'ji milijonov din, je last kmeta Ivana Spi- po podobnega požara je prišlo tudi na ^podarskem poslopju v Zgornjih Rojah pri gernpetru. Otrok se je igral pod njim, pel se je p>ožar,. otrok je zbežal in gospo- jjrsko poslopje s koruzo in ostalimi pri- jelld je zgorelo do kraja. Lastnik je Ivan jgank, škodo pa so ocenili na 6 starih i^ijonov din. IX) največje škode je prišlo pri pKjžaru pj gospodarskem poslopju Edija Hrovata , ja Bregu pri Polzeli, kjer je nastalo ško- " ^ za 20 milijonov din. Popoldne so v pro- j(oru, kjer je imel lastnik spravljen tudi ,rtomobil, kuhali žganje. Do požara je prišlo v večernih urah, ko so se verjetno laradi napetega ozračja od kuhanja žganja meli bencinski ali oljni hlapi in požar je pjel poslopje z raznimi kmetijskimi stro- ji, poljskimi pridelki, avtomobilom in osta- lim. Gasilci obmejnih društev so požar Hlcoj lokalizirali in tako preprečili še več- jo icatastrofo, saj je v bližini še več objek- IBV, ki bi lahko ob zajetju plamena zgo- irii. ŽENIN VSAKDAN NAPRACH m Za prehodno jesensko-zimsko ob'do- hje je nadvse praktično in priljubljeno oblačilo hlačni komplet. Tudi kreato- rji mu posvečajo vedno znova veliko pozornost, saj .doživlja hlačni kostim večne spremembe in novosti, že tako športna nota je to jesen še bolj po- udarjena: hlačni kostim je torej špor- ten, praktičen in udoben. Jopiči so različno krojeni, lahko so kratki in segajo samo do pasu, lahko pa so dolgi in pokrivajo boke. Tudi ovratniki so zelo različni! Veliki koni- časti ovratniki, šal ovratniki in veliki reverji. Rokavi so največkrat široki in na koncu stisnjeni z manšeto ali zavihani. Jopiči so pogosto prepdsani, če pa so zapeti, imajo zelo velike in poudarjene gumbe. Hlače so enakomerno široke, z zavih- ki ali brez. STAŠA GORENSEK LESTENEC SE JE TRESEL Celjani smo prav čudni tiči, kar se družabnih prireditev tiče. Najprej dol- go nič, potem pa naenkrat tri, namreč družabno-zabavne prireditve. Najprej smo v soboto v kinu Metropol prisluh- nili »zlatemu dečku« naše zabavne glas- be Ivici šerfeziju (dvorana je bila na- bito polna), v ponedeljek in torek pa estradnemu ansamblu Doma JNA iz Beograda, ki je za priložnostno tiuTie- jo po Sloveniji (traja 10 dni z 20 kon- certi) pritegnil k sodelovanju tudi tako popularne, kot se Majda Sepe, zakon- ski par Lola Novakovič in Dragan Antič, Ljubomira Ubavkiča, ki kot hu- morist nastopa pod imenom Pendula in druge, jutri pa bomo še enemu po- dobnemu koncertu. Ce je Ivica nekoliko razočaral, saj je pripravil celjskim ljubiteljem nje- govega petja star program gamiran z nekaterimi novimi popevkami, pa so navdušili gostje iz Beograda. Obakrat je bHa dvorana nabito polna, aplavzi pa takšni, da se je lestenec tresel. Igralec Ubavkič, ki je tokrat bil prvič v Ce- lju, je rekel, da tako navdušene in prisrčne publike še ni videl. Majda Sepe, ko je odpela tri pesmi in prišla vsa zadihana z odra, je dobesedno re- kla: »Fantastična publika, še boljša dvo- rana, ki je med najlepšimi v Sloveniji, predvsem pa sem svoj repertoar ko- maj odpela do konca, saj sem se prej preveč najedla fantastičnega pasulja na kosilu v vojašnici. Na koncu sem dihala še samo kot riba na suhem.« Nič slabšega mnenja ni bila Lola Novakovič, ki je v odmoru med čaka- njem na nastop reševala križanke, re- kla pa je nekako takole: »Tisti pasulj je bil resnično odličen in vino. Vino!« Zdaj smo pa tam. Gostitelj Doma JLA Celje s prizadevnim načelnikom Sretenom Desničem na čelu in ob po- moči starešin iz Šlandrove kasarne je vsem članom skupine omogočil ogled fantastično urejenih kabinetov v vo- jašnici (vsi so bili mnenja, da je skoraj lepšfe, kot v profesionalno ure- jenih muzejih in bi skoraj moral v tiste prostore s copatami na nogah) in takoj zatem vojaško kosilo. Gostje so bili tako navdušeni, da so skoraj zamudili na koncert v nekaj metrov oddaljeni Narodni dom. Dvorana je bila tako kot prvi večer nabito polna, tokrat vojakov in celj- ske mladine, aplavzi pa takšni, kot si .jih samo lahko želimo. Po koncertu so odpotovali v Rimske Toplice in v večernih urah pripravili še koncert v tamkajšnjem vojaškem zdravilišču. Vse je bilo lepo in prisrčno, želeti je samo, da ne bi ostalo samo pri tem, saj smo že v uvodu zapisali dolgo nič, potem pa naenkrat vse. To pa ni dobro. Celjani so željni tudi takšne zabave in razvedrila, ki ga v našem drugače mrtvem mestu primanj- kuje. O posameznih detajlih s prireditve pa bomo poročali v naših naslednjih številkah Novega tednika, na današnji fotografiji pa lahko vidite skupino go- stov pri ogledovanju kabinetov v vo- jašnici »Slavko Slander«. Tekst: TONE VRABL Poto: DRAGO MEDVED Priporočamo IZBOR PO PRESOJI UREDNIŠTVA ^ v knjigarn! Miaainska knjiga v Stane> tovi ulici imajo praktične pletene podstav« ke, ki jih uporabimo pod vročo posodo. Podstavki so prijetni tudi na pogled. Cena je 14.50 din. V specializirani trgovini za otroke Baby lahko izberete ljubke volnene otroške ro- kavice, pletene v prijetnem vzorcu, k! bodo vsak čas nepogrešljive. Cena je prav tako primerna od 20.55 do 32.30 din (odvisno od številke). Če še nimate primerne košare za pe- rilo, ali če je že odslužena, se odloČite za pleteno košaro s platnenim notranjim de- lom, ki jo lahko kupite v trgovini Tehno-mer- cator prodajalna Elektro. Cena je 80.80 din. v novi trgovini Mladost v Zidanškovi ulici imajo veliko izbiro pletenih volnenih puloverjev v modnih barvah in vzorcih. Mo- hair puloverji stanejo 173.10 din. 22. stran — NOVI TEDNIK 8. november 1973 — št. 45 Tragedije Bilo je v nedeljo proti večeru. Ceste so bile kx>t običajno v tem času pol- ne in ljudje so se vračali s prijetnih izletov in obi- skov proti domovom. In v tem trenutku je prišlo ponovno do pretresljivega dogodka, kjer je nekaj odpovedalo in dva avto- mobila, polna ljudi, sta trčila ter se v trenutku spremer»ila v kup zveriže- ne pločevine, razbitega stekla, sredi vsega tega modernega tehničnega pri- pomočka pa so ugašala življenja. Kri je zalila plo- čevino in steklo in napra- vila najbolj tragično ro- žo, ki cvete iz dneva v dan bolj bohotno na na- ših cestah. 128 ljudi je že letos na cestah, s kateri- mi upravlja celjska Upra- ,va javne varnosti izgubilo življenje. Še posebej pre. tresljivo je to, da v zad- njem času v nesrečah ne umira • samo en človek (tudi to je hudo), ampak- po več, po trije, štirje, zadnjo nedeljo celo pet, lahko pa se število še po- veča (nekateri so težko poškodovani v bolnišnici, kjer se zdravniki trudijo ohraniti njihova življe- nja). Adi Klovar je peljal skozi Prožinsko vas proti Celju, ko mu je z na- sprotne strani pripeljal voznik osebnega avtomo- bila Stanko Stante, 43, iz Prožinske vasi 91. Iz do- sedaj neugotovljenih vzro- kov je vozil bolj po levi strani cestišča, oplazil s svojim prednjim delom avtomobila zadnji del Klo. varjevega, peljal naprej in se skoraj čelno zaletel v nasproti vozeči osebni avto Mija Svečaka, 35, iz Celja. V trenutku sta oba avtomobila spremenila svoji zimanji podobi, kaj- ti postala sta kup zmr- cvarjene pločevine, v ka- teri so trpeli in dotrpeli ljudje. Takoj so bih mrt- vi Mijo Svečak in njego- va žena Vida, 34, njim sin Tomi, 9, je umrl med pre- vozom v bolnišnico, drugi sin Ernest, 8, pa se v bol- nici bori za življenje, ver- jetno ne zavedajoč se, da je ostal sam. Voznik Stan- ko Stante je umrl med prevozKMn v bolnišnico, med operacijo za težkimi p>oškodbama pa nekaj ur kasneje v Ljubljani sopot- nica Marija Žohar, 34, iz Hruševca pri Šentjurju. V Stantetovem avtomobilu sta težko poškodovana tu- di njegova žena Hermina, 43 in sin Stanislav, 18. Tako se je žalostno in pretresljivo končala nede- lja za dve družini in nji- hove sorodnike. Od 1. no. vembra pa do 31. januar- ja prihodnjega leta so me- seci varnosti v prometu, kjer želijo, vsi, ki so na kakršenkoli način zainte- resirani, da se zmanjša število takšnih nesreč na naših cestah. Samo vse te akcije in prizadevanja nj. so dovolj, če človek sam v tehničnem mehanizmu ne obvlada stroja in ^ hiti tam, kjer za to ni me- sto. Vsak takšen trenutejj je do skrajnosti pretres- Ijiv, Obstaneš nem, ko vi. diš prizore, ki se pojavlja, jo na našili cestah. S sku- pno akcijo in previdnost- jo bomo pomagali, da bi bilo na takšen načiii čim. manj družin takole um. čertih. Ob Dnevu mrtvih smo grobove okrasili z belima krizantemami. Truditi bi se pa morali, da z naših cest spravimo tragične ro- že pločevine, stekla in kr- vi. TONE VRABL Foto: TONE TAVČAR gt^ — 8. november 1973 NOVI TEDNIK — stran 23 POGLEJMO NAOKROG — POIGItEjMO NAOKROG — POGLEJMO NAOKROG — POGLEJMO NAOKROG Zgodaj se uči, kdor mojster bit' želi ZALJUBLJEN SI, ... kadar boš spoznal, da je v kinu prijetneje kot na nogometni tekmi. ... kadar ti nenadoma postane všeč najbolj zo- prna teta, ker ima enako barvo las kot tvoja prijate- ljica. ... kadar boš v zlatar- Jevi izložbi opazil ženski prstan. ... kadar te ne bo mo- tilo, da je nekoč ljubila tvojega najboljšega prija- telja. ... kadar ti bo všeč sok, ker ona ne pije alkohola. ZALJUBLJENA SI, ... kadar boš ugotovi- la, da je klopca v parku udobnejša od domačih fo- teljev. ... kadar po enournem sprehodu ne ugotoviš, da so se vremenoslovci zmo- tili. ... kadar ti bo vseeno, če te nadere šef. ... kadar boš na nogo- metni tekmi navdušeno ploskala, ko ho njegov klub dal gol tvojemu klu- bu. Maja Jesen Rekorder VELIKO OHCETI Jugoslovani nimamo samo evropskega prvaka v košarki in menda še nekaterih pano- gah (streljanje, boks, roko- met itd.) — imamo tudi re- korderja, s katerim se more meriti samo še kakšen orien- talski paša. Radovan Mirkovič je star 82 let in je bil dosedaj 44- krat poročen. Ta obsedeni že- nin iz Lazarevca je bil prvič ženin pri rosnih dvanajstih letih. V Srbiji so nekoč imeli navado, da so svoje otroke ženili zelo zgodaj (literarno je problem obdelal Bora Stankovič v svojem romanu »Nečista kri«) pa se je to pri- merilo tudi Radovanu. če naj verjamemo nemške- mu ilustriranemu tedniku »Wochened«, ki svoje strani posveča pred\'sem ljubezni, seksu in zgodbam iz spalnic znamenitih ljudi, je Radovan Mirkovič v svoji zbirki žen imel naslednjo razporeditev: 28 žen je spodil, ker so zanič. 7 žena je po kratkem j zakona z Radovanom zal 10 svoje cule in pobegnila 5 žena mu je naredilo i ške s pogrebi, tri pa so ločile na temelju oboje<^ skega sporazuma. | Njegova sedanja žena,^ letna Barinka je nad svo; 33 let starejšim možen nsl šena. »Je najboljši«, bajej trjuje. če ima kaj izk^j pri svojih 49 letih nantf potem ji že moramo veij( Poleg tega Radovan ni ^ 11 bil pri zdravniku, nikoli pogoltnil tablete. Poklicev imel več, njegov zadnji je trgovski potnik. Ali je stari fant hud S vec, ali pa ga do smrti ne izučilo. ? Najprej kupiš krompir za ozimnico, se odpraviš iia ples, kjer te od JUPI oranžada in za nameček te morda še nagradi Maggi juha! Ljubezen po svetu PO ŽETVI - SETEV Ešovi so pleme v ljudstvu Zulu v Južni Afriki. So pK)- Ijedelci in živijo v svojih stal- nih vaseh — krajih. Kot za vsakega kmeta na tem sve- tu je tudi za Ešove žetev naj- večje veselje. Toda v tem ple- menu svoj »likof« ob spravilu s polj proslavijo kar najbolj vroče, mi bi rekli razvratno. Ko je spravila konec in si vas nekoliko odpočije, zače- nja slavje. Kako drugače, če ne s plesom, ki je za Afričane od Sabare navzdol izrazno sredstvo za veselje, žalost. za ljubezen in sovraštvo, za boj in za zmago. Pri Ešovih se svečanost začne s plesom deklet, ki plešejo« samo v kratkih krilcih iz sizalovih vlaken. Ples je v začetku po- časen, zložen in sanjajoč. Od minute do minute pa se telnpo povečuje in previja- nje golih teles mladenk prikle- ne nase vedno več oči. Vaški poglavar med plesom nekaj- krat spbdbode fante, naj si vzamejo dekleta. Ker tega na- vadno mladeniči ne storijo, storijo to dekleta razgreta med plesom. Medtem ko naj- bolj vztrajne še plešejo, se pari že začno razgubljati po kočah, nekateri pa se obja- mejo kar vpričo vseh ... Zakaj tolikšna razbrzdanost in poltenost na en sam dan? Poglavar Ešovov Ulam je znanstveniku-sociologu na vprašanje takole odgovoril: Kaj moramo narediti z zem- ljo, da bo znova dala žetev? Moramo jo prekopati, preora- ti, posejati vanjo seme. že- tev je torej prvi korak k set- vi. Roditi mora vse živo, rast- line, živali in ljudje. Ta naš običaj je prastar. Z njim spomnimo dobre duhove, naj začarajo zemljo, začarajo dre- vje, začarajo živaU in ljudi, da bo seme vzklilo, da bo brstje vzcvetelo. Po ženitvi nova setev. In ko je sociolog vprašal, kaj pri tem množičnem parje- nju počno tudi komaj dozore- li dečki, je poglavar odgovo- ril. »Tiste ženske, ki so si vze- le dečke, so vdove in nepo- ročene ženske. Treba jih je naučiti, da bodo drugo leto in čez leta kos dekletom, ki jih razgreje ples in misel na najpomembnejše kar jih čaka — materinstvo.« NOVI TEDNIK - Glasilo občmskib organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva Celje, Laško Slovenske Konj'! Šentjur Šmarje pn Jelšah m Žalec — Uredništvo Celje Gregorčičeva 5, poštni predaj 161; Naročnina m oglasi; | V t?oneresa 10 - Glavni ir )dgov()rni urednik inžp Voltand rehnicrii urednik Uragc Medved - Redakciia Milan Jure Krašovec, Dominika Poš, Zdenka Stopar, Milenko Strašek, Bemi Strmčnik, Tone Vrabl — Izhaja vsak teK — Izdaja ga CGP »Delo« — Tisk in klišeji: CGP »Delo« Ljuoljana — Rokopisov ne vračamo — Cena EK)samezne ' vilk? 1 dm - Celoletna naročmna dm pouetna ^ dm rekoči račun 50102-601 20012 CGP »DELO« LjuDljana Ip'' uredništvo 223-69 m 231-05 mali oglasi m naročnine 228-00