junij 201644 B E S E D A SRBSKI ŠAHIST (BORA) GESLO RUDIKOSMAČ SLAB UČENEC, CVEKAR HRVAŠKI KRAJ PRI ZADRU PRIPRAVA ZA OTEPANJE PREBIVA- LEC SEŽANE SNOV, MATERIJA ODKRITO- SRČNOST VTAKNJE- NJE, VTIK KOPANJE KRAJ V BAŠKI GRAPI ŠARJENJE RUSKI PISATELJ (JURIJ) DVOJICA PRIPAD- NICA ISLAMSKE VERE ZMANJŠA- NOST MOČI BERIVO BIVALIŠČEUMRLIH PRIJAVA OBLASTEM POROKA MOŠKEGA Z ŽENINO MLAJŠO SESTRO MEHKO- NEBNIK (IZ: RAVEL) TONE VOGRINEC JUŽNO- AMERIŠKA KUKAVICA IZRAELSKA LUKA SILNOST, JAKOST TIRNICE GRŠKA POKRAJI- NA ELIDA NAŠ MANEKEN KOBILICA PRISTAŠI USTAVE SLABŠA ODEJA IVAN MINATTI GOJITELJ SLIV LUETIČNI BOLNIK, SIFILITIK TEŽAVA VOHALNI ORGAN ENOTA TRAJANJA NOTNE VREDNOSTI PREBI- VALKA IRANA HRVAŠKI DIRIGENT MIRSKI DOTISK PREBIVAL- CI EMONE SIMBOLNO LIKOVNO ZNAMENJE ETNIČNA SKUPINA V NIGERIJI, IBOJCI BRESKVA ŽIVEŽ, JEDAČA RIMSKI ZGODOVI- NAR SKANDI- NAVSKI DROBIŽ EDVARD ŽITNIK MIRCEA ELIADE TRETJE NAJVEČJE NIZOZEM. MESTO NEUMNEŽ EDI MAJARON CUNJA, CAPA SRBSKI FIZIK (NIKOLA) JUPITROV SATELIT OTOČJE V INDONE- ZIJI STRUJA VOJAŠKA STOPNJA, ŠARŽA PEVEC IN VODITELJ ŠVAB SL. PEVKA (MAJDA) VEZNIK ESTONSKI SKLAD. (EVALD; IZ: AVA) NOSILEC ČITALEC JANEZ TRDINA ČETRTI RIMSKI KRALJ KAREL OŠTIR NEKDANJA SLOVEN- SKA SKAKALKA V DALJAVO KNJIGA ZEMLJE- VIDOV, ATLAS RUSKA PISATE- LJICA (ANA) Geslo križanke napišite na dopisnico in jo pošljite na naslov: ZZB NOB Slovenije, Einspielerjeva 6, 1000 Ljubljana, s pripisom »nagradna križanka«, do 20. julija 2016. Ime in priimek: ________________________________________ Naslov: _______________________________________________ ______________________________________________________ ______________________________________________________ Geslo 8. številke SB: ______________________________________________________ ______________________________________________________ Izžrebani reševalci križanke iz 7. številke revije Svobodna beseda 2016: 1. Alojz Vrzel, Murščak 24, 9252 Radenci 2. Alenka Plevel, Ul. Franca Barleta 16, 4207 Cerklje 3. Branko Vasa, Kajuhova 12, 2314, Zgornja Polskava Rešitve križanke: ČESALNICA, ELASTIKAR, TEMA. ČERH, RAO, RE, RA, MT, STAVKAR, RADIOKASETOFON, OFICIRSTVO, SOT, KELA, TLO, JASTREB, OŽE, OLJNIK, RAA, MERNIK, EHO, VČ, TN, AJ, EDIKT, STEVARD, VEK, ENAJSTERICA, HVALA, PAPIR, CELA, AKRILAN, SAVIN, RALNINA, TRAKT. Geslo 7. številke SB: ČETRT STOLETJA SAMOSTOJNOSTI. B E S E D A Rešitve križanke pošljite do 20. julija 2016 Trem izžrebanim reševalcem bomo podarili knjigo. Izjava ZZB NOB ob 25. obletnici osamosvojitve Slovenije Obletnica osvoboditve koncentracijskega taborišča Ljubelj Janez Winkler: Brez miličnikov ne bi bilo osamosvojitve S T R A N 3 S T R A N 1 5 S T R A N 1 2 - 1 3 26. junij 1991 / R E V I J A Z Z B Z A V R E D N O T E N O B S LO V E N I J E / junij 2016 / cena 3 eur / letnik II / ISSN 2463-8218 B E S E D A 8 9 772463 821805 junij 20162 43 S P O M I N Slavnostna razširjena seja Glavnega odbora ZZB O svoji državi smo sanjali … »ZB je bila vedno zvesta vrednotam, ki so se izoblikovale v času NOB, vedno sta nam bili pred očmi domovina in suverenost slo- venske države, za katero je bilo žrtvovanih toliko življenj. Vedno smo delovali državotvorno. Podprli smo referendum o vstopu v EU in kljub številnim pomislekom tudi vstop v Nato. In tako bomo delovali tudi v prihodnje.« Z gornjimi besedami je Tit Turnšek, predsednik ZZB za vrednote NOB Slovenije, na slavnostni razširjeni seji glav- nega odbora slovenske borčevske orga- nizacije ob državnem prazniku, dnevu državnosti, končal svoj nagovor (ob- javljamo ga na strani 28). Za njim sta spregovorila še Ladislav Lipič, pred- sednik Zveze veteranov vojne za Slove- nijo, in Tomaž Čas, predsednik Zveze policijskih veteranskih društev Sever, ki sta predstavila delovanje članov obeh // PIŠE: Jožica Hribar // FOTO: Iztok Pipan organizacij pred in med osamosvojitvi- jo. V kulturnem programu je nastopil pevski zbor Lipa zelenela je. S to slovesnostjo se je ZZB za vredno- te NOB Slovenije pridružila številnim slovesnostim, ki bodo do konca mese- ca potekale po vsej državi v počastitev 25. obletnice razglasitve samostojnosti. ZZB je izdala tudi posebno brošuro z naslovom Ob 25. obletnici osamosvojitve Slovenije, v kateri so objavljeni vsi do- kumenti, s katerimi se je borčevska or- ganizacija v letih 1990 in 1991 odzivala na tedanja aktualna politična dogajanja, o pripravah na plebiscit in pozneje na osamosvojitev, na razkole v zveznih or- ganih (predvsem v jugoslovanski bor- čevski organizaciji) ter ob napadu enot JLA na Slovenijo in nazadnje ob pod- pisu Brionske deklaracije. Z objavo teh dokumentov ZZB za vrednote NOB de- mantira namigovanja in očitke, da »bor- ci niso bili za samostojno Slovenijo«. Predgovor k brošuri je napisala dr. Lju- bica Jelušič, podpredsednica ZZB NOB. V strnjeni obliki je prikazala doga- janje v devetdesetih letih prejšnjega sto- letja v nekdanji Jugoslaviji, ko so se za- čele razprave o spremembi federativne politične strukture, pa vse do osamosvo- jitve Slovenije in napada enot JLA nanjo. Jelušičeva svoj uvod sklene s trditvijo, da je »bilo v ZZB ob osamosvojitvi do- kaj jasno poudarjeno dejstvo, da gre za kontinuiteto s partizanskim bojem za svobodno državo in za pravico naro- da do samoodločbe, o kateri govori 8. temeljna točka OF, ki je bila skupaj z zadnjo, 9. točko sprejeta na seji Izvršne- ga odbora OF 21. decembra 1941«. In doda: »Zato lahko danes, ob 25. obletni- ci slovenske državnosti in ob 75. oble- tnici ustanovitve OF slovenskega naro- da, zbrani pod geslom Od osvoboditve do osamosvojitve častimo Republiko Slove- nijo kot državo, o kakršni so sanjali šte- vilni borci in civilisti, aktivisti, izgnanci in talci druge svetovne vojne. Njihove sanje so dokončno postale resničnost po zaslugi borcev Teritorialne obrambe, milice, civilne zaščite, narodne zaščite in premnogih državljanov in državljank na barikadah osamosvojitvene vojne.« Ladislav Lipič Tomaž ČasTit Turnšek Zbor Lipa zelenela je Naročam revijo SVOBODNA BESEDA Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: ZZB za vrednote NOB Slovenije Einspielerjeva 6, 1000 Ljubljana N A R O Č IL N IC A Ime in priimek: ................................................................................................................................................ Kraj, ulica, poštna številka: ................................................................................................................................................ ................................................................................................................................................ Telefonska številka: ......................................................................................................... Naročnino bom plačeval(a): (odgovor označite) četrtletno 9 €, letno 36 €. Podpis: ...................................................... K N J I G A Izidor Cankar: mojster dobro zasukanih stavkov Najbistrejši Slovenec svojega časa Spomladi je pri založbi Mladinska knjiga izšla knjiga Izidor Can- kar: mojster dobro zasukanih stavkov. Alenka Puhar je napisala življenjepis Izidorja Cankarja (1886 –1958) in zbrala več kot dves- to fotografij. V knjigi so objavljeni tudi prispevki slovenskih razi- skovalcev Cankarjevega življenja in dela: Irene Mislej, Luke Vid- marja, Bernarda Nežmaha, Igorja Grdine, Željka Oseta, Milčka Komelja in Aleša Mavra. Kdo je bil Izidor Cankar? Deset let mlajši bratranec veliko bolj slavnega Ivana Cankarja je bil svetovljan in izjemno uspešen na različnih področjih: bil je karizma- tični urednik Slovenca in revije Dom in svet, profesor umetnostne zgodovi- ne, prevajalec, mecen umetnosti, eden izmed najbolj zaslužnih za ustanovitev Moderne galerije, izvrsten diplomat. Bil je začetnik intervjuja – nove novinarske zvrsti v slovenskem prostoru na začet- ku 20. stoletja. Bil je duhovnik, ki je za- radi ljubezni odložil duhovniško suknjo ter se poročil z Ano Hribar - Ničo, hčer- jo iz premožne družine Hribar. Odliko- val se je s karizmo, ambicioznostjo in inteligenco, a bil je tudi poln nasprotij. »Od vseh Slovencev, kar sem jih kdaj srečala, se mi je zdel najbolj bister in najzlobnejši,« ga je označila literarna zgodovinarka Marja Borštnik. Pred drugo svetovno vojno je postal diplomat v Argentini in nato v Kanadi. V tujini je bil tudi med drugo svetov- no vojno, krajši čas je bil tudi minister v kraljevi vladi Ivana Šubašića. »Izidor Cankar je ves čas zagovarjal odpor pro- ti okupatorju,« je v življenjepisu zapisa- la Alenka Puhar. »Ko je postalo bolj ali manj jasno še to, da bodo tiste, ki so- // PIŠE: Tea Černe delujejo s sovražnikom, tudi zahodni za- vezniki obravnavali kot kolaborante, se je nekaj ljudi iz SLS lotilo prepričevanja za ustavitev bratomorne vojne. Snoj, Kuhar in Cankar so bili za to, da se do- mobranci pridružijo partizanski vojski,« piše Alenka Puhar. Po pogovorih z mar- šalom Titom na Visu leta 1944 je pri- šel tudi Izidor Cankar do sklepa, »da je treba partizane podpreti in jih priporo- čiti neopredeljenim in zbeganim«. Kot neopredeljeni in zbegani so bili mišljeni še neodločeni prebivalci. Doživetja in vtise je zapisoval v dnevnik. Ena izmed opazk je: »Med partizani so komunisti, a partizanstvo ni komunistično gibanje, temveč izredno močno, dinamično di- sciplinirano gibanje z več kot samo par- tijskimi smotri, z narodnimi smotri.« Po- leti leta 1943 je v svoj dnevnik med dru- gim zapisal: »V najtežjih trenutkih slo- venske zgodovine je velik del 'katoliške skupnosti' pokazal, da ne vidi jasno, kaj je funkcija stranke v življenju naroda.« Leta 1945, po koncu vojne, je nasto- pil delo diplomata v Grčiji, vendar je bil že naslednje leto odpoklican in pozne- je upokojen. Po drugi svetovni vojni je bil v slovenskem prostoru vse bolj osa- mljen, odrinjen na rob in na sramotilni steber kot »gospod« in človek pretekle- ga časa. Umrl je leta 1958. Knjiga Izidor Cankar: mojster dobro zasukanih stavkov je celovit prikaz živ- ljenja človeka, ki je zaznamoval sloven- ski kulturni in politični prostor v prvi polovici 20. stoletja in bil pozneje od- rinjen v osamelost. Delo poleg življe- njepisa in raziskovalnih prispevkov bo- gatita tudi izbor Cankarjevih tekstov in izbrana bibliografija. Cankar: »Med partizani so komunisti, a partizanstvo ni komunistično gibanje, temveč izredno močno, dinamično disciplinirano gibanje z več kot samo partijskimi smotri, z narodnimi smotri.« 3 4. V samostojni slovenski državi se je močno zmanjšala socialna varnost in zelo povečala revščina. Privatizacijo in razprodajo nekdanje družbene in držav- ne lastnine spremljata velika brezpo- selnost in premajhna učinkovitost sicer številnih socialnih transferjev. Zato pozivamo Vlado in Državni zbor RS k temeljiti prenovi socialne zakono- daje in socialne politike, ki naj bistveno zmanjša revščino, če je pač ni mogoče v celoti odpraviti. Vse veje oblasti naj od- ločneje ukrepajo proti izkoriščanju de- lavcev in kršenju človekovih pravic. 5. Želimo živeti v mirni in prijazni državi. Zato smo zaskrbljeni, ker se razraščajo nestrpnost, sovražni govor, zloraba in potvarjanje zgodovine za politične ma- nipulacije in pojavi neofašizma. Pozivamo državne organe k odločnejšim ukrepom proti tem pojavom, na vse me- dije, organizacije in posameznike se obra- čamo, da po svojih možnostih prispevajo k normalnim, strpnim odnosom v družbi. 6. Podpiramo prizadevanje Vlade RS pri pripravljanju strategije razvoja Sloveni- je, ki naj bo z znanjem in inovativno- stjo gospodarsko uspešna, moderna, okoljsko prijazna, solidarna in družbe- no pravična. Srečno, Slovenija! Glavni odbor Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije I Z J A V A 1. Ob zgodovinskem državnem prazni- ku – dnevu samostojnosti Republike Slovenije, ko praznujemo 25. obletnico njene osamosvojitve – čestitamo vsem borcem za vrednote NOB ter vsem dr- žavljankam in državljanom Republike Slovenije. S posebnim spoštovanjem se ob tej obletnici spominjamo tudi vseh žrtev za domovino med prvo in drugo svetovno vojno na Primorskem in avstrijskem Ko- roškem, v osvobodilni vojni 1941–1945 in v letu 1991. Brez njih ne bi bilo samo- stojne Slovenije, saj brez osvoboditve ne bi bilo osamosvojitve. 2. V času svoje samostojnosti se je naša država uveljavila v mednarodnem pro- storu kot članica OZN, Evropske unije, NATA in drugih mednarodnih organiza- cij, s članstvom v OECD pa je uvrščena med najrazvitejše države na svetu. V duhu vrednot OF pričakujemo še več- jo samozavest pri določanju slovenskih narodnih koristi in več odločnosti pri ure- sničevanju slovenskih državnih interesov. 3. Kritični smo do vseh slabosti in nega- tivnih pojavov v zakonodajni, izvršilni in sodni oblasti. Zavračamo pa ustvarjanje splošne negativistične ocene njihovega delovanja. V parlamentarni ureditvi je uveljavljen prevelik vpliv vodstev političnih strank, kar povzroča apatijo pri ljudeh. Zato je čas za resen premislek, kako povečati vpliv volivcev na urejanje javnih zadev. B E S E D A 8 - 9: Kolumni: Jože Poglajen: Brigadir Martin Premk: Kar seješ, to žanješ 10 – 11: Osamosvajanje Slovenije Miha Butara: Trenutki odločitve – nori ukaz 12 -13: Naš pogovor: Janez Winkler 14: V metežu zgodovine Dr. Jože Rant: ustanovitelj stomatološke klinike 15 – 21 Reportaže: Obletnica osvoboditve taborišča Ljubelj Spominska slovesnost v Mauthausnu in Gusnu Dan mladosti in radosti v Kumrovcu Tradicionalno srečanje na Jančah V spomin ruskemu vojaku na Ponikvi Kaj vedo mladi o zgodovini? 22 – 27: Dogodki in prireditve 30 – 32: Sporočila ZZB za vrednote NOB Slovenije 33: Aktualno Anketa med članstvom ZZB Maribor 41 – 42: Vabila Fotografija na naslovnici:Trg republike v Ljubljani, 26. junij 1991. (Foto: Nace Bizilj. Fotografija je last Muzeja novejše zgodovine Slovenije) SVOBODNA BESEDA je revija ZZB za vrednote NOB Slovenije za domoljubna, socialna, gospodarska, politična, zgodovinska in kulturna vprašanja doma in po svetu. Izhaja vsak zadnji petek v mesecu. Izdajatelj: ZZB za vrednote NOB Slovenije Zanj: Tit Turnšek, predsednik Uredniški odbor: Janez Alič (predsednik), dr. Maca Jogan, Božo Kovač, Mitja Meršol, Franc Štibernik. Odgovorna urednica: Jožica Hribar elektronski naslov: svobodna.beseda@gmail.com Jezikovni pregled: Mirjam Furlan Lapanja Naslov uredništva in naročnin: ZZB za vrednote NOB Slovenija, Einspielerjeva 6, 1000 Ljubljana telefon: (01) 434-44-45; fax: (01) 434-41-17 romana.jemec@zzb-nob.si Cena: 3 € letna naročnina: 36 evrov, trimesečna naročnina: 9 evrov ISSN 2463-8218. Transakcijski račun: SI56 0201 0001 8541 225 Davčna številka: SI 84151714 Tisk: Schwarz print, d. o. o. Ljubljana Glavni odbor Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije je 20. junija 2016 na slavnostni razširjeni seji v počastitev 25. obletnice osamosvojitve Republike Slovenije sprejel I Z J A V O Ob 25. obletnici osamosvojitve Republike Slovenije ZZ B NO B SLOVENIJE 1941 19 45 O F OBROBE IN TEKST 25/64/100/15 BESEDILO = ARIAL / BOLD NOTRANJA BARVA ZNAKA 0/40/100/0 BARVA MORJA 100/100/0/0 BARVA ZVEZDE 0/100/100/0 CMYK junij 20164 Kongres ANPI - VZPI V Riminiju, mestu ob jadranski obali, je sredi maja potekal 16. kongres ANPI - VZPI, Vsedržavnega združenja partiza- nov Italije. Geslo kongresa je bilo: »Z vrednotami odporni- štva in ustave – demokratični in protifašistični prihodnosti naproti«. Pomembnega dogodka se je udeležilo 350 delega- tov, zastopnikov 124.000 članov nekoč veliko številnejše ita- lijanske borčevske organizacije. Carlo Smuraglia, predsednik združenja, je v svojem po običaju obsežnem referatu podrobno obdelal tako rekoč vsa vprašanja, ki zadevajo trenutni položaj Italije, vključno z be- gunsko krizo, ki je občutno zrahljala njene odnose z EU. V tem kontekstu je bil dan velik poudarek notranjim odnosom, zlas- ti pa velikim temam, s katerimi se v zadnjem času zaskrblje- no ukvarja borčevska organizacija. Pred članstvom, pretežno vezanim na Demokratično stranko, ki jo vodi sedanji predse- dnik vlade Matteo Renzi (stranka je nekakšna naslednica KPI, PSI in ostankov nekaterih sredinskih strank), je namreč velika dilema: ali na referendumu 15. oktobra glasovati za zakone o spremembi nekaterih bistvenih delov italijanske Ustave in parlamentarnih volitev ali pa glasovati proti tem spremem- bam, ki v svojem bistvu rušijo nekatere postulate italijanske demokratične ustave, utemeljene na vrednotah odporništva (obstoj provinc, demokratične neposredne volitve, dvodomni parlament in drugo). V razpravi o teh dilemah je v treh kon- gresnih dneh sodelovalo več kot sto delegatov. Velika večina se je izrekla proti zakonom, ki jih je predsedniku vlade in De- mokratične stranke Renziju uspelo sprejeti z drobnimi zvija- čami ob minimalni sklepčnosti senata in poslanske zbornice. Na podlagi večinskega stališča delegatov, da je na jesenskem referendumu treba glasovati proti (nedemokratičnim) zako- nom, je bila takšna odločitev tudi sprejeta. V zvezi s tem stališčem ANPI - VZPI se je v naslednjih dneh oglasil premier Renzi, ki je dejal, da je odločitev »partizanov« treba spoštovati. Dodal je, da bo verjetno del njih na referen- dumu glasoval za, del pa proti. K temu je pribil: »Mi pa ima- mo radi vse partizane …« Na kongresu v Riminiju so sodelovali tudi nekateri delegati iz organizacij ANPI - VZPI v naši soseščini. Med njimi je dele- gat iz Čedada organizatorjem kongresa očital, da niso povabili gostov iz organizacij borcev v sosednjih državah, s katerimi poteka tradicionalno sodelovanje. Predsedniku Smuragliji je osebno očital, da ni v svojem dolgem referatu niti z besedico omenil sodelovanja ANPI - VZPI s sorodnimi organizacijami v Sloveniji in Hrvaški ter da ni niti omenil sporazumov, ki so bili slovesno sklenjeni s temi organizacijami v Gorici in v Ogleju. Posebno pozornost je s svojim nastopom izzval Fabio Vallon, predsednik ANPI - VZPI Tržaške pokrajine, ki je svoj nagovor začel s »tovariši in tovarišice« ter dodal: »Prihajam iz dvojezične organizacije ANPI - VZPI, od tam, kjer smo tudi v boju proti nacifašizmu bili dvojezični …« Svojo razpravo je končal z dvoje- zičnim: »Smrt fašizmu, svoboda narodu!« Na kongresu v Riminiju so se posebej zahvalili tovarišici Stanki Hrovatin, dosedanji podpredsednici Glavnega odbora in predsednici odbora ANPI - VZPI Tržaške pokrajine, za nje- no dolgoletno, zavzeto in uspešno delo. Štefan Cigoj Porajmos – zamolčani genocid nad Romi. V počastitev svetovnega dneva Romov so Ustanova Dr. Ši- ftarjeva fundacija, Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota, Center judovske kulturne dediščine Sinagoga Mari- bor in Zveza Romov Slovenije pripravili predstavitev zborni- ka Porajmos – zamolčani genocid nad Romi. Dogodek je potekal v Pokrajinski in študijski knjižnici Mur- ska Sobota. Zbornik sta predstavili urednici dr. Vera Klopčič in Marjetka Bedrač. V razpravi sta sodelovala Sandi Horvat, avtor uvodnega prispevka, in Jožek Horvat Muc, predsednik Zveze Romov Slovenije. Program je povezoval mag. Franc Kuzmič, predsednik programskega sveta Ustanove Dr. Šiftar- jeva fundacija. Častna pokroviteljica dogodka je bila Vlasta Nussdorfer, varuhinja človekovih pravic Republike Slovenije. V času druge svetovne vojne so bili Romi žrtev načrtne- ga uničevanja nacističnega režima. Ta dejstva so v Evropi še vedno premalo znana. Šele v zadnjem desetletju so bili postavljeni spomeniki romskim žrtvam genocida, spomin na njihovo trpljenje pa se le počasi vključuje v zaznamo- vanje spomina na žrtve holokavsta v posameznih državah. V zborniku Porajmos: zamolčani genocid nad Romi so avtor- ji iz Slovenije in Hrvaške: Vera Klopčič, Marjetka Bedrač, Sandi Horvat, Marjan Toš, Filip Škiljan, Ana Bračič in Urša Valič predstavili zgodovinska spoznanja o genocidu nad Romi v Sloveniji in na Hrvaškem ter opozorili na dejstva, ki osvetljujejo diskriminacijo Romov v sedanjosti. Zbornik je izdal Center judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor v sodelovanju z Ustanovo Dr. Šiftarjeva fundacija v okviru projekta Kamnite solze, ki sta ga v letih 2014–2016 finančno podprli Mednarodna zveza za spomin na holokavst IHRA in Mestna občina Maribor. Vera Klopčič Častna občanka Jesenic Ob letošnjem prazniku Občine Jesenice je najvišje priznanje, naziv častne občanke, dobila člani- ca naše organizacije Mira Jazbin- šek, prva ravnateljica Srednje zdra- vstvene šole Jesenice. Mira Jazbinšek se je rodila leta 1926 v Hrastniku. Med NOB je kot aktivistka delala v mladinskem ak- tivu, zato so jo leta 1942 aretira- li in zaprli. Marca leta 1944 so jo odpeljali v koncentracijsko tabori- šče Ravensbrück, kjer je dočaka- la konec vojne. Prvi cvet, ki ga je zagledala v svobodi, je bil španski bezeg. Zato njen dijak zanjo pravi, da tako kot je ta cvet njen simbol svobode, je ona nam simbol dobrote, pravičnosti, poš- tenosti in upanja. Izšolala se je za medicinsko sestro in bila leta 1962 pos- lana na Jesenice, kjer je Občina Jesenice tedaj ustanavljala srednjo zdravstveno šolo. Ravnateljica šole je bila kar 22 let. Upokojila se je leta 1983. Za svoje delo je dobila zlati znak Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije v letu 1974, priznanje Zdravstvene šole Jesenice pa leta 1998. ZB NOB Jesenice Pot ob žici v registru kulturne dediščine Ministrstvo za kulturo je 3. maja letos v register žive kulturne dediščine vpisalo novo enoto – Pohod po Poti ob žici. Vpis, ki se je prekril z letošnjim jubilejnim 60. pohodom, je dodatno poudaril pomen te prireditve tako za Ljubljano, letošnjo zele- no prestolnico Evrope, kot za meščanke in meščane. Predlog N O V I C E 5 in gradivo so pripravili v Mestnem muzeju Ljubljana, pri tem so sodelovali Nejka Batič in Janez Polajnar z oddelka za kul- turo Mestne občine Ljubljana ter Nuša Kerševan. Za ohra- njanje pomena in namena PST skrbi društvo Zeleni prstan, ki ga zadnja leta vodi Nuša Kerševan, častna meščanka Ljublja- ne in njena nekdanja županja. Pohod po Poti ob žici je množična rekreativna in športna prireditev. V spomin na upor meščanov proti sovražniku med drugo svetovno vojno poteka okrog Ljubljane po trasi, kjer je med letoma 1942 in 1945 stala ograja iz bodeče žice, ki so jo skupaj z več kot sto bunkerji postavili italijanski okupatorji. J. H. Maja Haderlap: Dolgo prehajanje Maja Haderlap je koroška Slovenka, doma iz okolice Železne Kaple na Koroškem, dvojezična pesnica in pisateljica, univer- zitetna predavateljica. Je avtorica znamenitega romana An- gel pozabe, ki ji je leta 2011 med štirinajstimi tekmujočimi av- torji iz Nemčije, Avstrije in Švice na Dnevih nemške literature prinesel nagrado, poimenovano po sloviti pisateljici Ingeborg Bachmann. Predstavo Angel pozabe že dve leti uspešno igra- jo v ljubljanski Drami. Pri Cankarjevi založbi pa je aprila izšla njena pesniška zbirka z naslovom Dolgo prehajanje. Pesmi so v izvirniku izšle v nem- ščini, mojstrsko pa jih je prepesnil Štefan Vevar. S pesmimi av- torica prehaja različne meje, tudi jezikovne, družinske in zgo- dovinske. Pesmi govorijo o tujstvu, vračanju domov, o daljnih deželah in tesnih prebivališčih in o ljudeh, ki iščejo poti. Avtorica je na predstavitvi v Ljubljani poudarila, da je odraš- čala v koroški tesnobnosti, v časih, ko so bili koroški Slovenci zaničevani in zavračani, zaznamovani z narodnimi razmejit- vami in omejitvami. V takšnih okoliščinah je imela sama na voljo le dve odločitvi: ali oditi v širni svet ali ostati znotraj meja, ki so ji bile določene, in s tem tudi v mejah tistega oz- kega sveta. Sama je izbrala prvo pot, a zgodnje otroštvo, dru- žina in okolica so jo na svoj način zaznamovali za vedno. Zato so njene pesmi vezane tudi na njen slovenski izvor. Njen jezik je živ, na trenutke igriv, besede v pesmih pa so skrbno izbra- ne, spletene v pesniško obliko in položene na papir. J. H. Najbolj osovraženo ime v ZDA Katero je najbolj osovraženo ime v ZDA, so se vprašali novi- narji na spletnih straneh spletnega velikana Yahoo. Odgovor je Isis. Ime je namenjeno ženskemu spolu. Ni redko, da starši imenujejo otroka po bogovih ali boginjah. Isis je grški izraz za boginjo antičnega Egipta Aset, v slovenščini je poznana kot Iz- ida. V staroegipčanski mitologiji je bila boginja žensk, plodno- sti, začetnica ved in spretnosti. Bila je Ozirisova sestra in tudi žena ter mati njunega sina, boga Horusa. V antiki je predsta- vljala ideal soproge, ki je modra, a možu tudi vdana in plodna. Zakaj je torej Isis v ZDA najbolj osovraženo ime? Večina Američanov ob njeni omembi namreč ne pomisli na staro- egipčansko boginjo Isis, temveč na kratice Islamic State of Iraq and Syria (ISIS). Islamsko državo pa velika večina Ame- ričanov povezuje s terorizmom in vojno. T. Č. Predstavitev v Ljubljani (z leve): prevajalec Štefan Vever, igralka Saša Pavček, Maja Haderlap in urednik Zdravko Duša //Foto: Jožica Hribar O TIGRU in tigrovcih Krajevna borčevska organizacija iz Žu- sterne in Društvo TIGR sta v dvorani KS v Žusterni pri Kopru pripravili pos- vet o izročilu Tigra. Prav v tej dvorani je bil namreč pred več kot dvajsetimi leti ustanovljen odbor za ustanovitev tega društva, ki neguje spomin na legendar- no protifašistično in revolucionarno or- ganizacijo TIGR. Pogovora se je ude- ležila tudi delegacija ZZB za vrednote NOB iz Ribnice, saj jih zgodovina prav tako povezuje s spominom na TIGR. Tokratno skupno srečanje je bilo pos- večeno pobudniku in prvemu predse- dniku tega društva, prvoborcu Cirilu Peliconu, ki je bil takrat tudi predsednik koprskega združenja borcev. Pobuda za ustanovitev društva je prišla iz vrst koprskih prvoborcev, saj je bil marsik- do izmed njih najprej član Tigra, kot na primer legendarna partizana Anton Uk- mar in Branko Babič, ki sta bila znana predvsem kot delavska in komunistična voditelja. Tudi vojaški vodja Tigra Da- nilo Zelen je bil eden od podpisnikov sporazuma o sodelovanju s komunistič- no partijo in je celo nabavljal orožje za Pinka Tomažiča in njegove tovariše, ki so se že leta 1940 v Miljskih hribih zbi- rali za začetek oborožene vstaje primor- skih rodoljubov, a jih je italijanska taj- na policija odkrila. Zelen, ki je zbežal v Jugoslavijo, pa je bil žrtev slovenskega izdajstva in kolaboracije. Redki preživeli tigrovci, ki niso končali v zaporih ali na streliščih, so razen kakšne izjeme šli v partizane že med prvimi. Danes politični propagandisti skrajne desnice iz notranjosti Slovenije, ki sploh ne vedo, kaj je bil TIGR, pokušajo z lažmi in raznimi manipulacijami razdvojiti tako tigrovce kot komuniste oziroma kar celo partizansko gibanje, ki mu ne po učinko- vitosti in ne po enotnosti ni bilo prime- ra v Evropi. Res je, da je bilo v vodstvu komunistov nekaj ljudi, ki niso razumeli vloge TIGRA, to vlogo so tudi negirali in celo preganjali nekatere tigrovce. A res- nica je, da je bilo na Primorskem že pred osamosvojitvijo Slovenije tigrovcem postavljenih 19 spominskih znamenj, 42 pa še potem. Obstajajo tudi dokumenti, da se je na Primorskem že od leta 1964 štelo v dvojno dobo partizanstva tudi delovanje v Tigru. Tudi Ciril Pelicon je dobil status prvoborca na račun svojega delovanja v Tigru. Prav tako se je o ti- grovcih govorilo in pisalo v medijih na Primorskem že od priključitve k matični domovini dalje. V Ljubljani in notranjosti Slovenije tega niso poznali in si že iz sta- rega negativnega odnosa do Primorske niso upali, saj se dolga leta, vse do oseb- nega posredovanja Tita, ni govorilo niti o prekomorskih brigadah. Vir: //www.zb-koper.si/ junij 20166 K O L U M N A Jože Poglajen Brigadir Č asopisna hiša Delo je pred dnevi proslavila 25 let izhajanja Slovenskih novic, ki so daleč najbolj bran dnevnik v Sloveniji. V prvi številki so bralci sredi maja 1991, torej dober mesec, preden je Slo- venija razglasila samostojnost, med drugim lahko brali o štirih slovenskih vojakih, ki so pobegnili iz Splita, o skrivnostnem sestanku slovenskega vodstva v Poljčah in o Vojislavu Šešlju, ki naj bi grozil, da bo razstrelil slovensko nuklearko. Slovenske novice so se tako pridružile splošnemu stanju sloven- skega duha v politično napetem letu 1991. Lahko bi rekli, da so še dodatno podžigale domoljubna čustva na eni in na drugi strani odpor proti jugoslovanski državi in še posebej proti jugoslovanski armadi. Novice so torej (tudi) veterani osamosvojitve, katere 25. obletnico Slovenija praznu- je ta mesec, Po ustanovitvi samostojne države so se v tem časopisu sicer bolj usme- rili na druge teme. Pisali so predvsem o kriminalu, umo- rih, seksu, aferah, nesrečah, pripovedovali osebne tragič- ne (in vesele) zgodbe, skrat- ka, počeli so vse, kar je zna- čilno za voajerski, rumeni, bulvarski tisk. V tem slogu so novičarji – kot že rečeno obrobno – obravnavali tudi strankar- ska dogajanja, pri čemer so bili še posebej naklonjeni in dobrohotni do Janše osebno in do njegove demokratske stranke. Kar niti ni nič pre- senetljivega, kajti Novice se največ prodajajo na podeželju in večina njihovih bralcev navija za Janšo. Zato bi pričakovali, da se bo vodja SDS ob praznova- nju spomnil njihovih zaslug. A očitno tega ne bomo dočakali. Očitno v glavah janšistov za druge preprosto ni prostora. Za- nje je (bil) samo Janša, potem pa dolgo nikogar in šele na koncu je za samostojnost države Slovenije poleg brigadirja Krkoviča in Bavčarja morda zaslužen še kdo. A zgolj tisti, ki je bil v maskirnih uniformah »manevrske strukture«. Elita zaslužnih – 126 jih je – si je prislužila poseben »borčevski« dodatek, približno 1100 evrov. A ta drobiž, kot pravi brigadir, najbrž ne more biti vzrok za silovito ofenzivo »osamosvojiteljev« pred praznikom, v kateri tako poveli- čujejo svoje vloge in brez dlake na jeziku omalovažujejo druge ter jih z iz prsta izsesanimi dokazi tožijo za veleizdajo. Bolj verjetno je, da se janšisti ravnajo po reklu »napad je najboljša obramba«. Omenjena trojica najbolj zaslužnih se je sicer spretno izognila roki pravice zaradi vojnodobičkarske trgovine z orožjem, v kateri je domnevno neznano kam izginilo na desetine milijonov mark v kovčkih, vendar so dvajset let pozneje le morali sesti na zatožno klop. In so bili obsojeni. Prva dva zaradi korupcije pri trgovini z oklepniki, Bavčar pa zaradi poslovnih goljufij, ko je bil še veliki boss danes precej shiranega Istrabenza. Za povrh se je brigadir zapletel še v tožbo, ker je prvi dan spopadov s kolonami JA ne- posredno ukazal sestrelitev neoboroženega helikopterja, ki ga je pilotiral Slovenec Toni Merlak. Do te zasebne tožbe Merlakove vdove gotovo ne bi prišlo, če se Janša in Krkovič, namesto da bi dogodek obžalovala in vdovi priznala, kar ji gre, ne bi z njim celo hvalila. Omenjeni brigadir v dokumentarni oddaji TV Sloveni- ja z naslovom Latentna vojna kar žari od poveličevanja svoje (in Janševe) vloge. Med drugim čisto resno zatrjuje, da niti de- set plebiscitov ne bi pripeljalo do osamosvojitve Slovenije, če ne bi bilo njega, Janše in Bav- čarja. Krkovič očitno sploh ne razume, da bi ostal občinski uradnik za ljudsko obrambo, če ne bi bilo plebiscitarne od- ločitve ljudstva za samostojno državo. Mimogrede, ko človek zač- ne gledati ta »dokumentarec« najprej misli, da gre za paro- dijo na prerivanje okrog za- slug za osamosvojitev. Začne se namreč z Janšo, ki v pozi ka- kšnega generalisima sedi v glo- bokem naslanjaču in razlaga, kako je Kučan veleizdajalec, Bavčar pa se hvali, kako so neumno jugoslovansko vojsko zvabili v past (v resnici so bili presenečeni in precej zmedeni, ko je 1990 vojakov in 150 oklepnikov JLA 27. junija krenilo na mejne prehode). A biser »dokumentarca« je bri- gadir Krkovič, ki se predstavlja kot žrtev zarote »veleizdajalca« zoper osamosvojitelje nasploh in zoper njega še posebej. Če ne bi bilo tako, med drugim pravi nesojeni general, bi bila na steni občinske hiše v Kočevju, kjer je služboval na oddelku za ljudsko obrambo, postavljena večja spominska plošča in bi pod njo visel vsaj lovorov venec. Ob takih dokumentarcih TV Slovenija Janši res ni bilo treba ustanavljati strankarske televizije. In najbrž je pri tem zgolj naključje, da je avtor omenjenega janševsko pocukrane- ga dokumentarca Igor Pirkovič, tudi avtor himne SDS. Krkovič čisto resno zatrjuje, da niti deset plebiscitov ne bi pripeljalo do osamosvojitve Slovenije, če ne bi bilo njega, Janše in Bavčarja. Krkovič očitno sploh ne razume, da bi ostal občinski uradnik za ljudsko obrambo, če ne bi bilo plebiscitarne odločitve ljudstva za samostojno državo. 7 P ričakovano je ob petindvajseti obletnici osamo- svojitve tudi to obdobje postalo predmet politič- nih zlorab in obračunavanj. Kot vedno bolj ali manj vsa podtikanja, laži in obtoževanja priha- jajo iz »najbolj poštene stranke« oziroma iz njene bližine. In kot po navadi pri tem s svojimi izjava- mi prednjači dokazani lažnivec in ponarejevalec, ki se sicer ne spomni, koliko je plačal in od kod mu denar za osebni avto, po drugi strani pa odlično pozna cene prostitutk. S svojimi izjava- mi, ki jim verjamejo le še maloštevilni, slabo izobraženi in os- tareli verniki, pravzaprav dela škodo le še sebi in svoji stranki. A vendar še vedno izkoristi sleherno priložnost, da zraven žali še narodnoosvobodilni boj. Tako je bilo tudi z izjavo, »da so teritorialci v Borovnici zasegli več orožja kot partizani v šti- rih letih vojne«. Odgovor na takšno žalitev bi denimo lah- ko bil le, da so v desetih dneh tudi spili več alkohola kot partizani v štirih letih vojne. A javnega odgovora na izja- vo o Borovnici ni bilo, niti od strank nasprotnega pola, niti se niso veterani osamosvojit- vene vojne ogradili od izjave, niti ni bilo odgovora tistih, ki skrbijo za dediščino narodno- osvobodilnega boja. Odnos do zgodovine je torej nekaj, kar se naših oblastnikov in odličnikov niti malo ne tiče, razen seveda razpihovalcev, ki jim (mu) je zgodovina zgolj orodje za trenutna obračunavanja. Zdaj tudi osamosvojitvena zgodovi- na, kajti ob osamosvojitvi se je ponovilo, da se je po prevratu na oblasti utrdila vrhuška, ki se zdaj že petindvajset let vrti na enih in istih položajih. Prav tako kot so po drugi svetovni vojni eni in isti ljudje kraljevali svojih štirideset let. Toda po drugi svetovni vojni je bila zgodovina strogo določeno uporabljena za utrjevanje oblasti in graditev narodove zavesti. Točno se je vedelo, na čem se gradi državnost in da se javno, posebno pa ob držav- nih proslavah, ne pere umazanega zgodovinskega perila – ki ga ima tako ali tako vsaka država. Zgodilo pa se je, da so tem bolj pretiravali s svojo zgodovino, čim bolj je država toni- la v gospodarske in mednarodne težave, dokler niso pridobi- tve »narodnoosvobodilne borbe in revolucije« postale predmet posmeha in zato nekaj, čemur nihče več ni verjel. Vse temne strani partizanskega boja pa se je s pridom začelo uporabljati za nasprotovanje takratni državi. Prejšnja država in družbeni red sta razpadla, v novi samos- tojni državi se je nato zgodovina, kot vedno, začela z letom nič. Prva leta samostojnosti so bila še polna zanosa in spomin na osamosvojitvene dogodke je bil še živ. Novim oblastnikom, v veliki večini podeželskim tretjerazrednikom ali pa pohlepnim povzpetnikom, ki tudi sicer niso pokazali nobenega globokega razumevanja za kulturo ali znanost, se je zgodovina zdela po- polna nebodigatreba. Prvo »povečano uporabo« zgodovine je bilo zaznati ob prvem prevzemu oblasti desnice, ko se je kar na lepem začel lov na »udbo in komuniste«, pri tem pa se, poleg ponarejanja, ni ustavilo niti pri javnem razkrivanju dokumen- tov tajnih služb, ki bi bili v vsaki normalni državi še dolgo pod ključem in jih noben odgovoren človek ne bi zavestno upora- bljal za pritlehna obračunavanja. Zadnja leta je postala zloraba zgodovine za politične name- ne že kar stalnica dnev- ne politike, do zdaj pred- vsem druga svetovna vojna in »udbokomuni- sti«. Zdaj pa so se vsemu temu pridružili še »ju- naki osamosvajanja«. A kot pravi pregovor, kdor ne pozna zgodovine, je obsojen, da jo ponavlja. Pretiravanja glede osa- mosvojitvene vojne, neš- tete medalje in vedno nova spominska zname- nja so že nekaj časa predmet posmeha. Če k temu dodamo še medsebojna obračunavanja nekdaj »enotnih v zmagi«, se bo kmalu zgodilo, da bo celotno obdobje slovenskega osamo- svajanja postalo nekaj, ob čemer bodo ljudje le še zamahnili z roko. Tako je, ker po petindvajsetih letih našim »državnikom« še vedno niso jasni niti temelji države in vloga zgodovine pri tem. Predsednik države ne loči niti med pripadniki SS-a in vojaki zavezniške vojske ter se udeleži vsake, še tako zlagane zgodo- vinske proslave, da bi le ugajal vsem. Predsednik vlade in par- lamenta se ne izrečeta naravnost skoraj o ničemer, kako naj bi se o zgodovinskih dogodkih? Tudi večina strank zgodovinske teme raje pusti ob strani, običajno z izgovorom, da se je treba ukvarjati s prihodnostjo. A kot je napisal že George Orwell, prihodnost obvladuje tisti, ki obvladuje preteklost. Pri nas pa, čeprav so vsa dejstva znana in jasna, nihče noče jasno pove- dati, kdo je ustvarjal državo in na katere zgodovinske dogodke moramo biti ponosni. Naši oblastniki zgodovine ne samo da ne obvladujejo, ampak jo zgolj še zlorabljajo, kar gotovo ni dobra popotnica za prihodnost. K O L U M N A Martin Premk Kar seješ, to žanješ Zadnja leta je postala zloraba zgodovine za politične namene že kar stalnica dnevne politike, do zdaj predvsem druga svetovna vojna in »udbokomunisti«. Zdaj pa so se vsemu temu pridružili še »junaki osamosvajanja«. junij 20168 A K T U A L N O izraža nezadovoljstvo z ukrepanjem dr- žavnih organov v primerih novodobnih oblik suženjskega dela delavcev, ki je kričeč primer kršenja temeljnih člove- kovih, delavskih in socialnih pravic. Tuji delavci, ki ne poznajo svojih pravic, so še v težjem položaju. Opozarja, da se država ne zaveda resnosti in razsežno- sti vprašanja neizplačevanja plač. Kot priporočilo je zapisala, da mora vlada RS »takoj sprejeti ukrepe, ki bodo zago- tovili pregleden, učinkovit in hiter sis- tem nadzora nad plačevanji plač tako v neto zneskih kot vseh odtegljajev«. Vla- di RS priporoča, naj zagotovi, »da bodo postopki pri vseh nadzornih institucijah potekali v razumnih rokih«. V poročilu je navedeno, da se je števi- lo pobud na področju socialne varnos- ti v primerjavi z letom 2014 zmanjšalo za 20 odstotkov. Ta rezultat pa je po mnenju varuhinje predvsem »posledica vse večje apatije posameznikov, katerih dolgoletna prizadevanja za izboljšanje življenjskih razmer ne obrodijo sadov«, in tudi spoznanja, da varuh posamezni- kom ne more finančno pomagati niti ne more vplivati na pristojne organe. Po- večalo pa se je število pobud v zvezi s splošnimi vprašanji revščine. Varuhinja opozarja, da nekateri organi ne odgo- varjajo na vloge posameznikov, kar je kršitev dobrega upravljanja, pristojni organi pa zamujajo z odločitvami. Va- ruhinja izraža spoštovanje do dela vseh slovenskih in mednarodnih nevladnih organizacij, ki so v času begunske krize nesebično pomagale. »Tudi državne in- stitucije so – na nekaterih področjih žal pozno, pa vendarle – ustrezno in skupaj s prostovoljci dokazale, da zmoremo pomagati ljudem. Skrbi me dejstvo, da smo do človeških tragedij nekje drugje, v drugih deželah in državah, skorajda neobčutljivi.« Poročilo varuha človekovih pravic za leto 2015 Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je predsedniku Državnega zbora Milanu Brglezu predala poročilo varuha člo- vekovih pravic za leto 2015. V poročilu, dolgem 436 strani, navaja, da so v letu 2015 do-bili v analizo 3.418 pobud, ki so jih obravnavali in jih 3.008 tudi zaključili. V 475 primerih so bile pobude utemeljene. »Ugotavljam, da številni pobudniki, ki pišejo varuhu, in tisti, s katerimi se pogovarjam, meni- jo, da je današnji človek večkrat sam in celo drugorazreden, nasproti pa mu stoji država s svojim razvejenim, tudi nepreglednim in večkrat samovoljnim aparatom. Ta ni vselej prijazen do posa- meznikov, pogosto je sam sebi namen,« je zapisala varuhinja. »Vodenje drža- ve in institucij na številnih področjih ni dobro, predvsem pa ne dovolj hitro, učinkovito in ne vedno v največjo ko- rist ljudi, zlasti tistih na socialnem robu: revnih, nemočnih, oropanih dosto- janstva in zelo razočaranih.« »V letu 2015 je odmevala uvrstitev Slovenije v sam vrh kršiteljic človeko- vih pravic po deležu obsodilnih sodb Evropskega sodišča za človekove pra- vice (ESČP) na število prebivalcev. Ob objavi novice smo zatrdili, da so po- datki žal zelo zgovorni, vendar brez poglobljene analize. Le na podlagi dele- ža obsodilnih sodb ni mogoče prepros- to trditi, da je Slovenija med največjimi kršiteljicami temeljnih človekovih pra- vic in svoboščin, čeprav kršiteljica ned- vomno je,« med drugim piše v poročilu varuha. Najpogosteje sta bili ugotovlje- ni kršitvi pravice do učinkovitega prav- nega sredstva (265-krat) in pravice do odločanja v razumnem roku (262-krat). Varuhinja med drugim v poročilu zahteva dokončno ureditev vprašanja povojnih pobojev z dostojnim poko- pom vseh žrtev. »To moramo storiti, ker smo ljudje, čeprav nismo neposredno odgovorni za grozote, ki so jih počeli naši predniki po drugi svetovni vojni. S pokopom žrtev moramo 'zakopati tudi bojne sekire' ter v največji meri poeno- titi naše vizije nadaljnjega socialnega in gospodarskega razvoja družbe in si prizadevati za večjo blaginjo ljudi ob te- meljnem spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Kršenje člove- kovih pravic – to večkrat poudarjam – je drago, poprava krivic še dražja,« piše varuhinja. Obravnavana področja v poročilu so nazorno podkrepljena s primeri. Tako varuhinja pri vprašanju svobode vesti navaja primer blagoslovitve javne šole in blagoslovitve občine na prireditvi ob občinskem prazniku. Na varuhinjo se je obrnil pobudnik, ki je menil, da je bilo na dveh javnih dogodkih kršeno načelo ločitve države od verskih skupnosti. To sta bila primera odprtja osnovne šole in vrtca, na kateri je objekt blagoslovil škof, ter počastitve občinskega prazni- ka, na kateri je pomožni škof blagoslo- vil občino. Varuhinja je pritrdila, da je prišlo do kršitve načela ločitve države in verskih skupnosti. »Pobudniku smo pojasnili, da odgovornost za spoštova- nje določb ustave prevzema oseba, ki organizira takšne prireditve. Glede na to, da naj bi oba obreda blagoslovitve potekala v prostorih javnih osnovnih šol, sta za takšno ravnanje odgovorna ravnatelja osnovnih šol, ki zastopata in predstavljata vrtec oziroma šolo in sta odgovorna za zakonitost dela osnovne šole. Poleg njiju je v primeru blagoslo- vitve ob občinskem prazniku odgovo- ren tudi župan občine, ki predstavlja in zastopa občino.« »Naredimo konec novodobnemu su- ženjstvu delavcev,« poziva varuhinja in // BESEDILO: Tea Černe Kršenje človekovih pravic je drago, poprava krivic še dražja »S pokopom žrtev moramo ‘zakopati tudi bojne sekire’ ter v največji meri poenotiti naše vizije nadaljnjega socialnega in gospodarskega razvoja družbe in si prizadevati za večjo blaginjo ljudi ob temeljnem spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Kršenje človekovih pravic, to večkrat poudarjam, je drago, poprava krivic še dražja.« 9 A K T U A L N O domača državna sredstva, namenjena gospodarstvu s pomočjo različnih ra- zvojnih projektov, ugodni srednje- in dolgoročni krediti Slovenske izvozne družbe in Evropske investicijske banke) se je gospodarska rast v drugem četr- tletju leta 2013 povrnila in se od tedaj ni prekinila. V primeru normalne (names- to omejevalne) kreditne politike Banke Slovenije in stabilnega financiranja in- frastrukturnih projektov države bi bila ta rast še precej hitrejša. Z njo pa bi se hitreje povečalo tudi število delovno aktivnih. V slovenskem gospodarskem okolju potekajo spremembe, ki napovedujejo nadaljnje izboljšanje našega izvoza in gospodarske rasti. Lani se je dolarski tečaj evra znižal za 16 odstotkov, cene surove nafte so upadle za 47 odstotkov, cene surovin razen nafte pa za 17 od- stotkov. V naših poglavitnih zunanjetr- govinskih partnerjih, evrskem območju, se je bruto domači produkt povečal za slaba dva odstotka, ob tem pa je proda- ja v trgovini na drobno (kaže spreminja- nje osebne porabe) narasla za skoraj tri odstotke. Povpraševanje se torej na na- šem najpomembnejšem trgu povečuje, zaradi upada vrednosti evra se nam je izboljšala konkurenčnost, pocenitev su- rovin pa zmanjšuje stroške in dodatno spodbuja povpraševanje. Slovensko gospodarstvo V prvem četrtletju letos je bil slovenski bruto domači produkt, merjen v evrih, za 3,6 odstotka večji kot pred letom dni. Statistični urad Republike Slovenije je izračunal 2,5-odstotno realno rast in rast cen, po katerih se ta produkt meri, za 1,1 odstotka. Od prvega četrtletja leta 2015 do 2016 se je naš izvoz blaga in storitev povečal za dobrih pet odstotkov, državna pora- ba za slabe tri odstotke, poraba gospo- dinjstev pa za manj kot en odstotek. Na nasprotni strani so se naložbe v osnov- na sredstva zmanjšale za več kot osem odstotkov. Upad naložb je povezan z zmanjšanjem gradbene dejavnosti. V prvem četrtletju leta 2016 je bila nje- na dodana vrednost za 18 odstotkov manjša kot pred letom. V tem obdobju je vrednost opravljenih gradbenih del pri stavbah upadla za sedem odstotkov, pri tako imenovanih »gradbenih inže- nirskih objektih« (ceste, železnice, jezo- vi, vodovodi …) pa celo za 60 odstot- kov. Gre pretežno za naložbe v javne objekte, ki so se krepko znižale, čeprav potrebujemo nadaljnje izboljšanje že- lezniških povezav (na čelu z drugim ti- rom Koper–Divača), modernizacijo ce- stnih povezav (avtoceste ali hitre ceste) na odsekih, poimenovanih »razvojne osi« (Vinica–Novo mesto–Celje–Dra- vograd; Ljubljana–Kočevje; Škofja Loka–Tolmin–Kobarid), temeljito pre- novo omrežja državnih cest, zgraditev različnih objektov protipoplavne var- nosti, dokončanje verige hidroelek- trarn na Savi in za preprečevanje niha- nja podtalnice vsaj eno hidroelektrarno na Muri. Ob upadu dodane vrednosti gradbe- ništva za skoraj petino se slovenski bru- to domači produkt na letni ravni takoj zmanjša za 331 milijonov evrov ali 0,9 odstotka, z multiplikativnim učinkom izgubljenih prihodkov potencialnih do- baviteljev in zaposlenih pa še približno za enkrat toliko. Če upoštevamo pov- prečni 45-odstotni delež javnofinančnih prihodkov v bruto domačem produktu, bodo javnofinančni prihodki letos, ob pasivnosti države in paradržavnih insti- tucij in posledično ob prekinitvi naložb v nizke gradnje za približno 150 milijo- nov evrov nižji od realno dosegljivih. Upoštevaje posredne učinke bo vpliv še za približno enkrat večji. Preračunano v vrednost gradnje avtoceste (po sloven- ski učinkovitosti – 10,4 milijona evrov za kilometer) to ustreza vrednosti 28 ki- lometrov avtoceste. Med drugimi sektorji se je od prve- ga četrtletja 2015 do 2016 zmanjšala dodana vrednost v nikoli dovolj sani- ranem finančnem sektorju (za šest od- stotkov). Verjetno gre za začetek nove umazane igre s Slovenijo. Drugod so re- zultati boljši. Dodana vrednost v kmetij- stvu se je povečala za devet odstotkov, v predelovalnih dejavnostih (tu je naj- močnejši vpliv rasti izvoza) za sedem odstotkov, pri poslovanju z nepremični- nami za šest odstotkov, v trgovini, pro- metu, gostinstvu in pri informacijskih ter komunikacijskih dejavnostih za pet odstotkov, v strokovnih, znanstvenih in poslovnih dejavnostih na eni ter v upravi, izobraževanju, zdravstvu in so- cialnem varstvu na drugi strani pa za en odstotek. Ob gospodarski rasti se število delov- no aktivnih (zaposleni in samozaposle- ni) povečuje. Marca letos je bilo delov- no aktivnih za 7.000 (en odstotek) več kot marca lani ter za skoraj 22.000 (tri odstotke) več kot v enakem mesecu leta 2014. Kljub rasti je bilo marca 2016 še 65 tisoč (sedem odstotkov) manj de- lovno aktivnih kot v istem mesecu leta 2008, pa tudi pet tisoč (en odstotek) delovno aktivnih manj kot marca leta 2012, ko sta se začela eksperiment po- litike varčevanja in še bolj zlovešč pro- jekt razprodaje Slovenije. Eno in drugo je pri nas privedlo do tako imenovane »krize dvojnega dna«. Zaradi rasti izvo- za (spodbujenega z intenzivno razvoj- no politiko – nepovratna evropska in // BESEDILO: France Križanič Gospodarska rast se nadaljuje, obeti pa so mešani Ob upadu dodane vrednosti gradbeništva za skoraj petino se slovenski bruto domači produkt na letni ravni takoj zmanjša za 331 milijonov evrov ali za 0,9 odstotka, z multiplikativnim učinkom izgubljenih prihodkov potencialnih dobaviteljev in zaposlenih pa približno še za enkrat toliko. junij 201610 O S A M O S V A J A N J E S LO V E N I J E postavljali nedolžne ljudi!« Slapar je še odločneje vztrajal pri izvršitvi svojega ukaza. Vsega mi je bilo dovolj. Odvrnil sem mu: »Janez, brez pisnega ukaza ne naredim nič. Goni se v k…c in se nehaj igrati vojno!« Zatem sem jezno spustil telefonsko slušalko. Člane štaba in nekaj prisotnih pripadnikov štabov brigad TO je dogajanje šokiralo. Ukaz za napad na vojašnice v tistih razmerah, predvsem pa v glavnem mestu države, v Ljubljani, bi lahko dalo le predsedstvo države kot vrhovni poveljnik. Seveda v ugodnejših razmerah za našo stran. Ukaz, ki ga nisem spoštoval Slaparju po telefonu nisem mogel in ne želel sporočiti nekaterih pomembnih podatkov o razmerah pri nas, saj sem bil prepričan, da nam glede na nekatere zavajajoče informacije armadne službe prisluškujejo. Takrat smo se soočali z množico dezinformacij, ki so prihajale z vseh strani, tudi iz republiške koordina- cijske skupine in Lovšinove varnostne službe (Andrej Lovšin, načelnik obve- ščevalno varnostne službe VOMO, op. ur.). Ugotovili smo, da so tudi specialne službe JLA v naš prostor vnesle veliko nepreverjenih vsebin. Zaradi varnosti Janezu Slaparju tudi nisem poročal o zelo slabem odzivu na mobilizacijo. V času, ko je izdal ukaz za napad na vo- Dogajalo se je pred 25 leti: Miha Butara o tem, zakaj niso napadli vojašnic Priznam, da sem kot udeleženec vojne za Slovenijo leta 1991 in kot takratni poveljnik TO ljubljanske pokrajine (5. PŠTO) zelo ponosen na opravljeno delo in na odlično zadržanje prebivalcev Ljubljane in vse ljubljanske pokrajine, predstavnikov obrambno varnostnih sil in še prav posebej vseh tistih, katerih učinkovito delovanje je še posebej izstopalo. Naj navedem vsaj predstavni- ke zdravstvene službe, neutrudne novinarje, fotografe, snemal- ce – lahko bi našteval še celo vrsto imenitnih ljudi z njihovimi takratnimi nalogami. Med vsemi dogodki se mi je najbolj vtisnil v spomin trenutek, ki bi bil lahko za Slovenijo in predvsem za Ljubljano prava vojna katastrofa. V dinamiki vojnega dogajanja in iskanja najboljših rešitev so se dogajale povsem nera-zumljive stvari. Kot bi se ne- kateri igrali vojno! Dobivali smo pov- sem nerazumne in neodgovorne ukaze nadrejenih. Eden takšnih nas je doletel v jutranjih urah 28. junija 1991. Janez Slapar, načelnik RŠTO (Republiški štab za teritorialno obrambo), je ves čas zah- teval izpolnitev ukaza in napad na vse vojašnice. Slapar je v tem dialogu lju- bljanskim teritorialcem in meni kot po- veljniku 5. PŠTO očital, da se ne bori- mo tako kot drugod v Sloveniji. Zaradi nerazumnih ukazov in omalovaževanja ljubljanskih teritorialcev sem med na- jinim pogovorom vključil prostorsko poslušanje telefonskega razgovora. Čeprav sem mu večkrat povedal, da imamo v Ljubljani vso situacijo, vključ- no z vojašnicami, pod nadzorom, je za- vrnil vsak moj argument. Opozoril sem ga, da so vojašnice v bližini gosto nase- ljenih predelov mesta, pa ni nič poma- galo. Vztrajno je zahteval izvršitev svo- jega ukaza. Njegovi dialogi so bili oma- lovažujoči. »Miha, vsi se borijo, samo ti se ne boriš! Vsi pokajo, samo ti in tvoji ne pokate. Cela Slovenija poka, samo Ljubljane ne,« mi je med drugim očital. Pojasnil sem mu, da imamo celotno situacijo pod nadzorom, da smo skupaj z milico razčistili stanje v Trzinu in za- jeli enoto JLA. Na presenečenje vseh v štabu je dejal, da se kitimo s tujim perjem in da so trzinsko situacijo reši- li sami Beznikovi specialci (Vinko Be- znik, poveljnik Specialne enote milice, op. ur.). Naših teritorialcev kot da ni bilo zraven. Slapar ni odnehal z nesmiselni- mi zahtevami, čeprav sem mu dal jasno vedeti, da smo skupaj z milico izvedli prvo bojno akcijo v Sloveniji in zmagali. Niti tega nam ni hotel priznati, da smo imeli prvo žrtev. Pod streli agresorja je namreč padel naš pripadnik Edvard Peperko. Načelnik štaba, stotnik Voj- ko Pavlin, se je tako kot drugi zgrozil. Pokleknil je na kolena, se ves izčrpan vlekel za lase in dejal: »Poveljnik, ali je to mogoče, še mrtvih nam ne priznajo!« Slapar je zahteval izvršitev svojega boj- nega ukaza. Mojih argumentov sploh ni sprejemal, kot da ni razumel, da gre za glavno mesto države Slovenije. Ko je ponovil zahtevo, da izvršim ukaz, mi je prekipelo. Nisem ga več imenoval tako kot do takrat z nazivom načelnik, dejal sem mu: »Janez zdaj pa imam tega dovolj, nehaj se igrati vojno, to je pre- resna stvar, tu je več kot 300.000 civi- listov, situacijo imamo popolnoma pod nadzorom, nobene potrebe ni, da bi iz- // BESEDILO: Miha Butara, podpolkovnik, poveljnik TO Ljubljanske pokrajine; // FOTO : Marjan Garbajs Trenutki odločitve – nori ukaz Borak je zelo odločno dejal, da ne bo izvršil mojega ukaza za napad na vojašnico, saj je mislil, da je ukaz, poslan po radijskih zvezah, prišel iz 5. PŠTO in da je moj. Dejavnosti pripadnikov TO Ljubljanske pokrajine na Počku leta 1990 11 jašnice, smo namreč imeli v ključnih enotah le od 42- do 48-odstotno popol- njene enote in so bile v fazi mobilizaci- je. V odredih TO so nam primanjkovale popolne posadke na kolektivnih orožjih. Zaradi velike verjetnosti, da najinemu pogovoru prisluškujejo, mu po telefonu nisem želel govoriti o grožnji polkovni- ka Tomislava Šipčića, poveljnika bri- gade JLA iz vojašnice v Šentvidu, da bo s svojo artilerijo razrušil Ljubljano. Tako sem ustvarjal vtis, da se v Ljublja- ni ničesar ne bojimo in da nas ne more omajati nobena grožnja JLA, kar je bilo tudi res. Razmere na terenu so bile zelo ugodne za slovensko stran. Nekaj trenutkov po dialogu s Slapar- jem je v prostore prišel Ludvik Zvo- nar, odposlanec Republiške koordina- cijske skupine pri 5. PŠTO (Pokrajin- ski štab teritorialne obrambe). Prišel je naravnost iz skladišča v Borovnici. Po moji kratki predstavitvi pogovora z Ja- nezom Slaparjem je zarohnel: »Kaj je temu človeku, da daje tako nesmiselne ukaze!« Na njegovo zahtevo je opera- tivni oficir Franc Plestenjak poklical načelnika RŠTO. Ko ga je dobil na zve- zo, ga je Zvonar ostro oštel. Vprašal ga je, ali se zaveda odgovornosti za dani ukaz. Zatem mu je dejal, da je poslan v 5. PŠTO kot predstavnik republiške koordinacijske skupine in da je tudi viš- ji po rangu od njega. Zvonar je bil tudi načelnik logistike na MORS, njegov for- macijski položaj je bil za stopnjo višji od Slaparjevega, Zvonar je imel položaj generalpodpolkovnika. Od Slaparja je tako vpričo vseh zahteval, naj pusti 5. PŠTO, da opravlja svoje naloge, in naj nas ne obremenjuje več: »Štab pustite na miru, saj dobro dela. Fantje dobese- dno krvavijo od naporov.« Ko je končal pogovor, se je obrnil k meni in izustil nekaj sočnih, zatem pa smo nadaljevali izvajanje potrebnih ukrepov. Le kakšnih dvajset minutah pozneje me je dežurni operativni častnik, sto- tnik I. razreda Franc Plestenjak, obves- til, da imam na zvezi poveljnika Odre- da 1. partizanske brigade TO, stotnika Nevena Boraka. Ta je s svojo enoto in pridodanimi enotami izvajal blokado vojašnice Bratstvo in enotnost v Mo- stah. Borak je zelo odločno dejal, da ne bo izvršil mojega ukaza za napad na vojašnico, saj je mislil, da je ukaz prišel iz 5. PŠTO in da je moj. Čim bolj sem mu razlagal, da mu v zadnji uri nisem pošiljal nobenih novih ukazov, tem bolj me je prepričeval, da sem mu poslal ukaz za napad na vojašnico. Opisal mi je razmere na območju, za katero je bil odgovoren. Povedal je, da ima zelo slab odziv na mobilizacijo, da mu manjkajo pripadniki posadk na kolektivnih orož- jih. Vsako bojno delovanje v takšnih razmerah je po njegovi oceni vnaprej obsojeno na neuspeh, je dodal. Ukaz, ki ga nisem izdal Počasi sva le ugotovila, da ne gre za moj ukaz, temveč za šifrirani ukaz, ki pa ga sam nisem izdal. A šifrirani ukaz je bil podpisan z mojim tajnim imenom »Sonce«, zato je poveljnik Borak verjel v njegovo verodostojnost. Po sistemu zvez je lahko prišel le iz RŠTO ali Repu- bliške koordinacijske skupine. Naši stro- kovnjaki za zveze so namreč zagotavlja- li, da vdor v »Racalov« sistem radijskih zvez ni mogoč. Borak je z olajšanjem sprejel mojo odločitev. Ukrepati je bilo treba hitro. Zato sem zahteval, da mi takoj pokli- čejo vse ključne poveljnike, ki sem jim osebno preklical ukaz in dal enaka na- vodila, hkrati pa sem s cirkularnim ob- vestilom po sistemu zvez Racal poslal vsem še šifrirani ukaz. Dobili so isto povelje kot poveljnik 1. partizanskega odreda TO Neven Borak. Tega prekli- ca je bil najbolj vesel poveljnik 2. par- tizanskega odreda Brane Podgoršek. Njega je zaradi občutka odgovornosti ob sprejetju šifriranega ukaza namreč zvilo v želodcu. Če se zdravje ne bi po- igralo z njim, bi usekal po vojašnici v Šentvidu, preden sem ga poklical. To pa bi zagotovo spremenilo tok dogaja- nja v vojni za Slovenijo. Kaj bi to pome- nilo za Ljubljano in Slovenijo, pa je že drugo vprašanje. Poveljnik brigade JLA v Šentvidu, pol- kovnik Šipčić, pa je pred mojim pogovo- rom z Janezom Slaparjem – zavedajoč se blokade in sposobnosti teritorialcev – zagrozil občinskim in mestnim vod- stvom, da bodo armadne sile v primeru najmanjšega napada na vojašnice upo- rabile vse bojne potenciale in razrušile Ljubljano. Močno artilerijo je usmeril proti natančno določenim ciljem v Lju- bljani in okolici ter zagrozil, da bo z ar- tilerijskim ognjem napadel stavbe pred- sedstva, vlade in skupščine, PTT, RTV, ljubljansko plinarno, Kemično tovarno v Mostah, tovarno kleja, električno voz- lišče in vodno zajetje v Klečah, tovarno Color v Medvodah, objekte na Šmarni gori, tovarno JUB in kemično tovarno Belinka v Dolu pri Ljubljani. Podobne grožnje je izreklo tudi poveljstvo okle- pno mehanizirane brigade na Vrhniki. Polkovnik Šipčič je s tem ukazom zag- rozil predsedniku Izvršnega sveta Šiška Petru Zuletu in uslužbencu občine Du- šanu Kumarju, poznejšemu vodji pos- lanske skupine SD. Kumar, ki je poznal njegov trdi značaj, je poskušal vplivati na njegovo nesmiselno grožnjo, a Šipčič niti po dolgem razgovoru ni odstopil od svo- jih namer. Načelnik 51. območnega štaba teritorialne obrambe Franci Kunovar pa je te grožnje takoj prenesel 5. PŠTO, kjer smo jih vzeli zelo resno, saj smo se zavedali posledic, ki bi jih sprožil napad na vojašnice, in svoje odgovornosti. Zato sem Slaparjev ukaz brez raz- mišljanja zavrnil in preprečil, da bi bil s šifriranim sporočilom izpeljan mimo mene, meni podrejenim enotam in pod- pisan z mojim tajnim imenom. Blokado vojašnic pa smo še naprej izvajali z vso odločnostjo in potrebno previdnostjo. Mednarodno vojno pravo in sojenje v Nürnbergu: ključni element sojenj je bila dosledna vpeljava instituta osebne odgovornosti, po katerem se obtoženci niso mogli več sklicevati na svoj uradni položaj ali ukaze nadrejenih. Dejavnosti pripadnikov TO Ljubljanske pokrajine na Počku leta 1990 junij 201612 N A Š P O G O V O R // POGOVARJALA SE JE : Jožica Hribar Janez Winkler partizan, taboriščnik, policist, eden od idejnih očetov maratona Franja Brez miličnikov ne bi bilo osamosvojitve Janez Winkler je letnik 1928, le nekaj več kot 14 let je imel, ko je iz Idrije odšel v partizane, v Vojkovo četo, pozneje pa na jugoslovansko stran v Šercerjevo brigado. Bil je v bitki na Turjaku, stražil je zajete kolaborante na procesu v Kočevju, v napadu v Hinjah je bil ranjen. Leta 1943 je bil sprejet v Skoj, zaradi izdaje je padel v roke sovražniku, preživel zaslišanja v ljubljanskih zaporih, zapore v Begunjah in taborišče za mladoletnike v podružnici Dachaua v Münchnu. Kot dolgoletni policijski načelnik je leta 1980 dosegel, da so slovenski policisti na uniformah nosili slovenski grb, v tedanjo milico je uvedel številne novosti. Med sodelavci v takratni mi-lici je veljal za zelo prilju-bljenega, vedno polnega novih idej, pa tudi za sa- mosvojega, saj se ni oziral ne na par- tijske in ne na politične direktive. »Ko sem prišel na funkcijo, sem prisegel, da bom spoštoval zakon in ustavo, in to je bilo zame dovolj. Kaj imam koga spra- ševati?« pravi. Končal se je še en uspešen kolesarski maraton Franja, kako ste se počutili, ko ste nagovorili več kot dvatisočglavo množico rekreativnih kolesarjev? Tudi tokrat sem jih pozdravil s tovari- šice in tovariši, tako nas je pred 35 leti pozdravila Franja Bojc Bidovec. Pouda- ril sem, naj na poti, ki jo bodo prevozi- li, prevladata tovarištvo in medsebojna pomoč, oboje bodo potrebovali. Namen tega maratona je pomagati nekomu, ki ne zmore več, ki je utrujen, se mu je pokvarilo kolo. Sporočilo maratona Franja, ki smo ga ves čas prenašali ko- lesarjem, je namreč oddolžitev celotni slovenski partizanski saniteti, kakršne Evropa ni imela, ne le zdravnici Franji. Vsem zdravnikom bolničarjem, medi- cinskemu osebju – da v spominu Slo- vencev ostane zavest, kaj so pomenili partizanska saniteta, pomoč, tovarištvo. Sam sem bil med vojno ranjen, dvakrat sem potreboval zdravniško pomoč in obakrat sem jo dobil. Ste med idejnimi očeti maratona Franja – kako je nastala zamisel zanj? Idejo sta mi leta 1980, ko sem bil name- stnik državnega sekretarja za notranje zadeve, odgovoren za policijsko ope- rativo, predstavila Tone Fornezzi - Tof in Zvone Zanoškar, tedaj direktor Kole- sarskega kluba Rog. Pripravila sta kole- sarsko pot, pa se je zapletlo s pridobiva- njem dovoljenj. Podprl sem njuno idejo, pripravili smo vso potrebno dokumenta- cijo in Franja se je rodila. Imeli smo sre- čo, da je bila Franja Bojc Bidovec tedaj še živa, prav tako zdravnica Pavla, obe sta tudi nagovorili kolesarje. Naše geslo so postale Franjine besede, ki je dejala: »Našim ranjencem je bilo težko, pa tudi vam bo danes težko!« To je namreč 150 kilometrov dolga kolesarska pot s tež- kim vzponom na Kladje, za kar so pot- rebne priprave in kondicija. Seveda smo imeli tudi težave, ki so se začele s pomanjkanjem denarja. Žal sem se v času, ko sem predsedoval organizacij- skemu odboru, srečal tudi z ljudmi, ki so imeli pomisleke zaradi imena maratona, ker jih je spominjalo na minule čase. Po 25 letih sem menil, da je čas za moj od- hod, saj sem bil prepričan, da je Franja tako močna, da bo maraton obstal. Ce- lotna prireditev zdaj traja kar tri dni. Pa se vrniva v vašo mladost: kot 15-le- tnik ste šli v partizane iz Idrije, ki je bila tedaj italijanska. Kako se spomnite raz- mer v domačem kraju ob začetku vojne? Imel sem lepo otroštvo, saj sem bil edi- nec v rudarski družini. Hodil sem seve- da v italijansko šolo, doma smo govorili slovensko. Prvič sem začutil, da nismo »pravi«, ob koncu četrti razreda, ko no- ben slovenski učenec ni izdelal razreda, izdelali so ga le italijanski učenci. Takrat sem bil star dvanajst let in zaradi jeze in prizadetosti sem na trgu raztrgal vse italijanske knjige. Ker nismo izdelali ra- zreda, je pomenilo, da nismo mogli ni- kamor naprej v šole, dobri smo bili le za povsem preproste poklice. A Idrije jim nikoli ni uspelo poitalijančiti. V šoli in uradih smo morali govoriti italijan- sko, doma pa smo govorili slovensko in spomnim se, da sem moral vsak dan brati slovensko, preden sem začel delati italijanske naloge. Ko se je začela pripravljati vojna, se je čutila velika italijanska evforija. Ko pa so se začele razmere na bojiščih slab- šati, so se večali pritiski na Slovence: popolna prepoved pogovorov v sloven- ščini v trgovinah in uradih. Že leta 1942 pa so se pojavile govorice, da se v Jugo- slaviji rojeva upor, konec leta se zarodki odpora pojavili tudi pri nas, torej v Itali- ji. Nam najbolj znan je bil Janko Premrl - Vojko, po vsej Idriji so viseli plakati, na katerih so zanj, za živega ali mrtvega, ponujali visoko denarno nagrado. Moja oče in mama sta bila člana OF, sam sem raznašal materiale. Na začet- 13 ku leta 1943 pa so v neki raciji Italijani pobrali vse mladeniče letnika 1926 in jih poslali na jug Italije v tako imenova- ne batalione speciale, da se ne bi pridru- žili partizanom. Govorilo se je, da bodo pobrali vse fante do letnika 1928, kamor sem spadal tudi sam. Doma sem jasno povedal, da v Italijo ne grem, zato je bil družinski sklep, da grem v partizane. Za moje starše je bila to zelo huda odločitev, star sem bil 14 let in pol, oče me je spre- mil na javko. Prišel sem v Vojkovo četo in tako se je začela moja partizanščina. Janka Premrla - Vojka smo spoznali zjutraj, ko smo se mu morali pokazati vsi novinci, vsi letnikov 1927 in 1928. Iz nas so nato sestavili četo in nam dodali nekaj bolj izkušenih. Njegova smrt nas je zelo hudo prizadela, le trije so vedeli za njegov grob in po vojni smo ga iz- kopali in ga pokopali v Podnanosu, zdaj pa počiva v grobnici narodnih herojev v Ljubljani. To noč smo pri njegovem štabu prisegli in začeli pohod čez mejo, v Jugoslavijo. Kaj ste sploh vedeli o Jugoslaviji in o dogajanju tukaj čez mejo? Imeli smo precej idealizirano podobo o Jugoslaviji, to so bile naše sanje, ki so jih spodbujali kontrabantarji, koi so pri- hajali čez mejo in pripovedovali, kako je tam, v Jugoslaviji, od katere smo bili ločeni. Prinašali so tudi slovensko lite- raturo, ki smo jo prebirali po vsej Idriji. O sami vojni čez mejo pa nismo vedeli nič. Bili smo Slovenci, italijanski drža- vljani, ki smo živeli v Italiji, šli smo pa med slovenske partizane. Pri prvem srečanju s slovenskimi par- tizani smo dobili tudi operativne voja- ške informacije. Najbolj pa se spomnim opozorila, naj se pazimo »naših«. Za nas je bil to popoln šok, saj nismo ime- li pojma, o kom govorijo, a smo hitro izvedeli, da vsi prebivalci Slovenije ne podpirajo odpora in da imajo v državi kolaboracijo. In žal smo se z njo pogos- to srečevali. Naj opozorim, na kar se danes pozablja: na slovenskem ozemlju sta bili dve organizirani kolaborantski organizaciji: bile so enote MVAC (Mi- lizia volontaria antkomunisto), ki so nastale po sporazumu med Katoliško cerkvijo in Italijo. Po kapitulaciji Italije pa so po prisegi na stadionu v Ljublja- ni nastale pomožne enote SS, ki so bile najbolj zločinska organizacija. In danes že celo govorijo, da je ta vojska osvobo- dila Slovenijo. Leta 1944 ste bili zaradi izdaje ujeti, iz zaporov v Ljubljani ste prišli v Begunje in nato v Dachau. Kako ste doživljali ta- borišče? V Begunje nisem šel 20 let po koncu vojne, potem pa sem nekoč peljal dele- gacijo italijanskih pobratenih mest tja in sem tam vprašal, ali imajo kje zapisano ime Johan Winkler. So ga našli in mi po- vedali, da ta oseba ni preživela, jaz pa sem stal pred njimi. Iz ljubljanskih zaporov, kjer smo preži- veli hudo maltretiranje, so me kot mla- doletnika leta 1944 poslali v Begunje, kjer sem preživel zato, ker je tedaj že veljal ukaz, da ne smejo več streljati mladoletnikov. Zato so nas poslali v de- pandanso za mladoletnike dachauskega taborišča v Münchnu, kjer sem ostal do osvoboditve taborišča. Izkopavali smo mrtve ljudi iz ruševin mesta in bili ne- nehno lačni. Po vojni ste končali šolanje, najprej višjo policijsko šolo v Zemunu, nato pravno fakulteto. Bili ste predsednik skupščine občine Bežigrad, potem ste prišli znova v policijo, tedanjo milico. Najprej sem bil načelnik ljubljanske po- licije, kjer sem imel ob sebi odličen ožji delovni tim. To so bili razgledani fantje, izobraženi, ki so znali razmišljati po svo- je. Zato so mi sledili, ko sem ob demon- stracijah na Filozofski fakulteti ukazal, naj gremo na cesto brez orožja. Zato se lahko le čudim, ko danes gledam te do zob oborožene policiste … Med drugim ste reformirali srednjo po- licijsko šolo v Tacnu, v policijo ste pri- peljali konjenico, zaposlili ste ženske. Od kod vam vse te zamisli, za tiste čase so bile nekatere najbrž zelo drzne? Seveda smo se zgledovali tudi po dob- rih praksah iz tujine, predvsem pa smo spremljali potrebe ljudi. Do zaposlo- vanja žensk v kriminalistični policiji ni prišlo spontano, zavedal pa sem se, da ne morejo moški policisti opravljati osebnega pregleda žensk, tudi pri po- stopkih z otroki so ženske bolj primer- ne. Začel sem počasi pripravljati mi- nistrstvo na te predloge, malo je bilo zafrkavanja, tudi malo nasprotovanja seveda, a se je izšlo. Postavil sem tudi okvirje, da v enotah ne sme biti več kot deset odstotkov žensk, ker je njihovo poslanstvo drugačno od moških. Pripravili ste tudi program centra za izobraževanje aktivnih in rezervnih miličnikov v Jasnici pri Ribnici, kjer ste izobrazili množico rezervistov, ki so med osamosvajanjem odigrali zelo po- membno vlogo. Vsi, ki smo dolga leta delali v notranjih zadevah, smo čutili krhanje odnosov v federaciji, napetosti, ki so se povečeva- le, in razmišljali smo, kako se pripraviti na nepredvidljivo. Poleg redne sesta- ve 4500 uniformiranih miličnikov smo imeli še približno toliko policistov rezer- vistov. Ti so se enkrat na leto usposab- ljali na Jasnici pri Ribnici, izobraževanje je bilo sestavljeno tako iz teoretičnega dela kot iz praktičnega usposabljanja, s poudarkom na vojaški taktiki, na delo- vanju milice v težjih razmerah javnega reda in miru. Tako so imeli moji nasle- dniki ob osamosvojitvi približno devet tisoč oboroženih in dobro usposoblje- nih rednih in rezervnih miličnikov. Zato je milica ob osamosvojitvi lahko odlič- no opravila zelo pomembne naloge. A policisti, tedaj še miličniki, so mo- rali naslednji dan po osamosvojitvi na delo. Niso imeli časa za posedanje po pisarnah in za razglabljanja o svojih he- rojstvih, ni bilo časa za pisanje zgodovi- ne in za pripenjanje medalj. Zato se mi zdi zelo krivično, da se ob 25. obletnici osamosvojitve, v kateri je sodeloval ves slovenski narod, še vedno ne morejo zmeniti, kdo je bil v desetdnevni vojni »pravi in edini osamosvojitelj«. Policisti, tedaj še miličniki, so morali naslednji dan po osamosvojitvi na delo. Niso imeli časa za posedanje po pisarnah in za razglabljanja o svojih herojstvih, ni bilo časa za pisanje zgodovine in za pripenjanje medalj. junij 201614 V M E T E Ž U Z G O D O V I N E ortodontije. Leta 1945 je ustanovil Dru- štvo zobozdravstvenih delavcev Slove- nije s številnimi podružnicami, s čimer je združil prej sprte profile zobozdravstve- nih kadrov – zobozdravnike, zoboteh- nike in zobne asistentke – ter ustanovil društveni strokovni časopis Zobozdra- vstveni vestnik. Društvu je predsedoval 16 let. V Škofji Loki je bil med najbolj dejavnimi telovadci in voditelji Sokola, aktiven je bil med planinci, bil je član nadzornega in upravnega odbora Okraj- ne hranilnice in posojilnice v Škofji Loki, od novembra leta 1936 pa član priprav- ljalnega odbora za ustanovitev Muzej- skega društva in njegov ustanovni član. Odkril je prazgodovinska gomilna grobi- šča v Reteški gmajni, leta 1936 in 1940 je vodil in financiral izkop dveh gomil, najdbe pa podaril Loškemu muzeju. Prof. Rant je bil tudi eden prvih nara- vovarstvenikov. Leta 1967 je preprečil posek gozdov na Sorškem polju in ško- dljivo graditev ceste Godešič−Hrastiči, graditev avtokampa, bazenov, bencin- skega servisa in teniških igrišč v Hrasti- čih, kar bi ogrozilo podtalnico Sorškega polja in pitno vodo ter z vetrno erozijo zaradi poseka zmanjšalo že tako tanko plast humusa. V številnih člankih v ča- sopisju je opozarjal na onesnaževanje voda, reke Sore in na pomen ohranjanja remiz za malo poljsko divjad. Zavzemal se je tudi za loški turizem in za graditev hotela v Škofji Loki. Dr. Jože Rant je bil človekoljub širo- kega srca in duha. Ljudem je pomagal v vseh pogledih – od tega, da je revežem delal zastonj, plačal jim je celo zdravila, do uslug svojim sovaščanom. V Škofji Loki so postavili spominsko znamenje dr. Jožetu Rantu Aprila so na Aleji zaslužnih Ločanov v Škofji Loki slovesno odkrili spominsko znamenje domačinu dr. Jožetu Rantu, enemu najbolj zaslužnih Ločanov: pobudniku in ustanovitelju Stoma- tološke klinike v Ljubljani, utemeljitelju in organizatorju študija stomatologije ter odločilni osebnosti strokovnega in organizacij- skega razvoja celotnega zobozdravstva v Sloveniji. Na odkritju sta o njem spregovorila prof. Slavica Županec Slavec z Medi- cinske fakultete in Aleksander Igličar, predsednik Muzejskega društva Škofja Loka. Jože Rant se je rodil 15. aprila 1896 pri Rudarji na Godešiču kot najmlajši, šesti otrok očetu Mihi in mami Katri. Kot 19-letnik je bil mobiliziran v avstro-ogrsko vojsko in vključen v 7. kranjski lovski bataljon. Bojeval se je na soški, zatem pa na tiro- lsko-koroški fronti, kjer je bil leta 1916 težko ranjen. Po daljšem zdravljenju v bolnišnici v Pragi so ga poslali v štab ge- nerala Borojevića. Po vrnitvi iz vojske je študiral medicino v Gradcu, Zagrebu in na Dunaju. Po opravljenem sekundaria- tu v Ljubljani je skoraj osem let delal kot splošni zdravnik v Škofji Loki, vmes pa je opravil specializacijo iz stomatologi- je na Dunaju. Že pred drugo svetovno vojno je obiskoval tečaje iz čeljustne ki- rurgije in ortodontije na klinikah v tujini. Leta 1933 je v Nebotičniku v Ljubljani še z dvema kolegoma odprl najsodob- nejšo zobno ambulanto v Jugoslaviji. Bil je prvi specialist čeljustni kirurg v Slo- veniji in pionir ortodontije. Imel je jas- no vizijo potrebnega razvoja zobozdra- vstva, vendar pri predvojnih oblasteh ni našel razumevanja. Tako je 13 let zas- tonj in z lastnim materialom opravljal čeljustne operacije. Zdravil je zlome če- ljusti ter prvi operativno zdravil tumorje v ustni regiji in zajčje ustnice pri otrocih. Septembra leta 1941 se je pridružil OF, vodil Odbor zdravnikov OF v Ljubljani in organiziral preskrbovalne kanale za oskrbo partizanov s sanitetnim materi- alom in zdravili. Okupator ga je zaprl in tik pred osvoboditvijo je bil izpuščen. V sanatoriju Emona je med vojno ilegalno operiral ranjene partizane in denarno podpiral družine zdravnikov, ki so osta- le brez hranitelja. Odlikovan je bil z re- dom za zasluge Zveze borcev NOB. Leta 1945 ga je slovenska vlada ime- novala za prvega profesorja stomatolo- gije z nalogo ustanovitve Stomatološke klinike in ustanovitve fakultete, kar mu je uspelo s sodelavci, čeprav so začeli tako rekoč iz nič. Prva klinika je bila od- prta že leta 1946, potem ko so prenovili vilo nekdanjega upravnika Ljubljanske bolnice. Leta 1952 je Rant prepričal oblasti o nujnosti graditve nove klinike in dobil začetni kapital. Kliniko so od- prli leta 1954, južni krak s predavalni- co pa so dogradili leta 1964. Rantova izjemna zasluga je, da mu je leta 1948 uspelo dokazati, da je za ortodontsko zdravljenje pomembna preventivna de- javnost za preprečevanje kariesa in pa- radontoze. Dosegel je, da je bilo orto- dontsko zdravljenje vključeno v plačilo zdravstvenega zavarovanja in ni ostalo samoplačniško kot luksuz. Dr. Jože Rant je prvi uvedel klinično raziskovalno delo na vseh področjih dentalne medicine. Bil je pobudnik in organizator mreže ortodontskih ambu- lant po Sloveniji in s tem pionir socialne // BESEDILO: Muzejsko društvo Škofja Loka // FOTO: Alojz Pavel Florjančič Ustanovitelj stomatološke klinike Ob odkritju z leve: Metod Frlic, kipar; Miha Ješe, župan Občine Škofja Loka; prof. dr. Zvonka Slavec Zupančič, Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani, Aleksander Igličar, predsednik Muzejskega društva Škofja Loka, in sin Andrej Rant 15 R E P O R TA Ž A preživela in pretrpela v 20. stoletju, pred- vsem pa ne sme pozabiti trpljenja »rde- čih trikotnikov«. Spomnil je, da Evropa pozablja na delovna taborišča, v katerih so bil zaprti ljudje z rdečimi trikotniki, ki so bili v taboriščih zaradi svojega antina- cizma, ki so morali garati pod brcami in udarci, dokler so lahko stali pokonci, in so bili lačni od jutra do večera. Pred spomenik »Obtožujem« so šte- vilne delegacije položile vence, med nji- mi častni pokrovitelj slovesnosti, pred- sednik Borut Pahor, ki se prireditve ni mogel udeležiti, in premier Miro Cerar. Delegacija francoskega veleposlaništva z veleposlanikom na čelu je na enem od stebrov spomenika odkrila tudi prenov- ljeno spominsko ploščo. Slovesnost je bila zaznamovana z izje- mnim kulturnim programom, v katerem je scenaristka Silvana Knok predstavi- la zgodbi dveh taboriščnikov, Sloven- ca in Francoza, ki sta ju interpretirala gledališka igralca Jure Kopušar in Jer- nej Gašperin. Nastopili so še orkester Slovenske vojske pod vodstvom Grege Vidmarja, recitatorji OŠ Križe, Folklor- na skupina Karavanke, pevka Vivien Isabel Herak Hadaš s skupino Jazz bi jezz, harmonikarji Glasbene šole Tržič, baletnice Baletne šole Stevens, plesni par Anja Pritekelj in Jure Bergant ter voditeljica Lucija Fabjančič. Obletnica osvoboditve Koncentracijskega taborišča Ljubelj Letošnja slovesnost ob obletnici osvoboditve Koncentracijske- ga taborišča Ljubelj v občini Tržič, na kateri se je znova zbralo zelo veliko ljudi, je bila zaznamovana tudi s praznovanjem 50. obletnice pobratenja francoskega mesta Sainte-Marie-aux-Mi- nes in Tržiča. Mesti je združilo trpljenje ljudi v času druge sve- tovne vojne, saj sta bili v obeh občinah koncentracijski taborišči, v tržiški Ljubelj, podružnica Mauthausna, v Sainte-Marie-aux- -Minesu pa podružnica taborišča Natzweiler-Struthof. Ujetniki obeh taborišč so gradili predor oziroma delali v njem. V francoskem je bilo zaprtih veliko Slovencev, na Ljubelju so bili najštevilnejši Francozi. Na teh te- meljih se je leta 1966 rodila želja po po- vezovanju, sodelovanju in pobratenju. Tokratnega dogodka se je udeležila tudi več kot stočlanska delegacija iz Francije, tako občanov pobratene občine kot tudi francoskih parlamentarcev, članov par- lamentarne skupine prijateljstva s Slo- venijo. Claude Abel, župan mesta Sa- inte-Marie-aux-Mines, je v pozdravnem govoru poudaril to skupno žalostno zgodovino: »Delimo skupno zgodovino trpljenja in solidarnosti. V teh temnih urah pa je posijal tudi žarek upanja in človečnosti, žarek upanja v sočloveka v obliki pomoči domačega prebivalstva obeh mest, in to kljub okupatorjevi pre- povedi. Prav kalvarija deportirancev in žarek upanja, ki so jim ga ponudili žene in možje zlatih src, predstavljata steber pobratenja med našima mestoma, zape- čatenega pred 50 leti.« Zbrane je nagovoril tudi Borut Sajo- vic, župan Tržiča. V imenu Koordinacij- skega odbora žrtev vojnega nasilja, ki deluje pri ZZB za vrednote NOB Slove- nije, pa je Vesna Dobre še posebej po- udarila nujnost prenosa zgodovinskega spomina na mlade: »Res je, da je zgo- dovina učiteljica življenja. A se zdi, da se prav danes namerava ta Evropa spet skrčiti vase, se zagraditi z različnimi fi- zičnimi, kulturnimi, političnimi, gospo- darskimi zidovi pred vsemi drugačnimi, zlasti pred bolj nesrečnimi in brez upa- nja, da bi tako zavarovala svoj navidezni otok blaginje in miru. Poskušajmo vsak dan narediti nekaj za ohranitev miru in svobode danes, jutri, čez mesec, leto. Ponudimo roko pomoči potrebnim in ne iščimo izgovorov«. Slavnostni govornik na prireditvi je bil Boris Pahor, eden največjih še ži- večih Slovencev, antifašist, taboriščnik in literat, ki je v knjigi Nekropola opisal svoje spomine na taborišče Natzwei- ler-Struthof. Tako je lahko francoskim obiskovalcem živo predstavil svoje ta- boriščno življenje v tem taborišču, vsem drugim pa je v svojem obširnem govoru jasno pokazal, da poslanstvo predajanja svobodomiselne ideje človeka ohranja čilega kljub 102 letoma. Poudaril je, da bi Evropa morala upoštevati tisto, kar je // PIŠE IN FOTO: Iztok Pipan, tvm Boris Pahor: »Evropa pozablja na delovna taborišča« Boris Pahor junij 201616 R E P O R TA Ž A impozanten videz, na vrhu vzpetine se dvigajo mogočne kamnite stavbe, v ka- terih so nekoč umirali ljudje. Danes je na tem mestu lepo urejen muzej, v katerem je med številnimi predmeti tudi seznam vseh taboriščnikov, tako umrlih na tem območju kot preživelih. Pred osrednji- mi poslopji pa so spomeniki posame- znih držav, iz katerih so bili taboriščniki, med njimi je slovenski. Naš spomenik je enak tistemu na Ljubelju, kjer je bila podružnica tega zloglasnega taborišča. Pred tem spomenikom je potekala kraj- ša spominska slovesnost, na kateri je zelo tenkočutno spregovorila varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer. Spomnila se je trpljenja tisočerih in zno- va poudarila, naj njihove krute smrti ne bodo zaman, zato je nujno, da vsi pripo- moremo k miru in sožitju med narodi. Med zbranimi pred spomenikom, kamor so položili venec, so bili tudi predstavni- Na spominski slovesnosti v taborišču Mauthausen in Gusen »Že ob samem pogledu na današnje koncentracijsko taborišče Mauthausen te spreleti srh. Nemogoče si je predstavljati, kakšno je bilo v svojem času in kakšne občutke in grozote so doživljali taboriščniki.« Tako je zapisal Jure Manfreda, učenec osmega razreda, ki si je skupaj s svojimi sošolci in učiteljicama ogledal koncentracijsko taborišče Mauthausen in se udeležil spominske slovesnosti v Gusnu. Jure je eden izmed predstavni-kov šolskega parlamenta učen-cev iz osnovnih šol iz Tolmina in Bovca, ki so tekmovali iz znanja zgodovine. Skupaj z mentoricama De- nise Šuler Rutar in Lijano Murovec so se udeležili strokovne ekskurzije v obe taborišči ter sami pripravili prisrčno in ganljivo spominsko slovesnost pred spominsko ploščo v taborišču v Gusnu. Učence je skozi taborišče Gusen pope- ljal Dušan Stefančič, 89-letni nekdanji jetnik v tem koncentracijskem tabori- šču, ter jim verodostojno in iz prve roke pripovedoval o trpljenju in umiranju ljudi. Bil je dolgoletni predsednik Med- narodnega taboriščnega odbora Maut- hausen, danes je njegov častni predse- dnik, v odboru pa ga je nasledila Moni- ka Kokalj Kočevar. Štefančič je v imenu slovenskih taboriščnikov dan pozneje v slovenskem jeziku na osrednjem prire- ditvenem prostoru nagovoril udeležen- ce srečanja, ki prihajajo predvsem iz držav, iz katerih so bili taboriščniki. Slovesnost je letos prvič potekala ob sarkofagu na osrednjem prostoru med nekdanjimi barakami na območju tabo- rišča Mauthausen, ki je spremenjen v muzej, celotno območje pa v spomin- ski park. Slovesnosti so se udeležili tudi Heinz Fischer, tedaj še avstrijski pred- sednik, in nekateri ministri. Venec sta k sarkofagu položili tudi slovenska de- legacija na čelu z varuhinjo človekovih pravic Vlasto Nussdorfer in slovenskim veleposlanikom v Avstriji dr. Andrejem Rahtnom ter enota Slovenske vojske. Območje nekdanjega taborišča ima // PIŠE IN FOTO: Jožica Hribar »Ko sem zagledala barake, me je postalo strah« Slovenska delegacija na slovesnosti, za vojaki z desne: Dušan Štefančič, Vlasta Nussdorfer in Andrej Rahten V kulturnem programu so učenci tenkočutno prepletli glasbo in recitacije. 17 ki ministrstva za delo, družino in enake možnosti, Janez Alič, predsednik koor- dinacije taboriščnih odborov pri ZZB za vrednote NOB Slovenije, Janez De- želak, predsednik taboriščnega odbora Auschwitz, in drugi. Nastanek taborišč Mauthausen in Gusen Po priključitvi Avstrije Nemčiji 13. mar- ca 1938 je bilo že 8. avgusta 1938 usta- novljeno prvo koncetracijsko taborišče na ozemlju nekdanje republike Avstrije – KL Mauthausen. Primarna dejavnost taborišča je bilo kopanje granita iz so- sednjega kamnoloma Wienergraben. Posamezni kosi granitnih kock so bili težki celo do 50 kilogramov, kar je bilo ob neprimerni in nezadostni prehrani in izčrpanosti jetnikov izredno naporno, zato se je število mrtvih grozljivo ve- čalo. Za bolne in onemogle je bila reši- tev jasna – plinske celice ali streljanje. V taborišču so bili jetniki iz vseh delov Evrope: Francozi, Belgijci, Nizozemci, Jugoslovani … – vseh nacionalnosti naj bi bilo približno 70. Taborišče Mauthausen so nazadnje sestavljala tri taborišča. Taborišče 1 je sestavljalo 15 blokov, sem so spadali glavna pisarna, bordel, prostori za ose- bje kuhinje in služb ter blok bolnišnice. Taborišče 2 je sestavljalo devet blokov, ki so bili posebno taborišče, v katerem je bila tudi karantena, ter poseben blok, namenjen likvidaciji. Taborišče 3 s peti- mi bloki je bilo zgrajeno leta 1945 in je bilo namenjeno onemoglim ujetnikom, ki so bili večinoma določeni za usmrti- tev v plinski celici. 25. maja 1940 bilo v bližini zgrajeno taborišče Gusen, nekakšna podružnica oziroma vzporednica taborišču Maut- hausen. Osnovni namen njegove po- stavitve je bil enak kot v Mauthausnu: izkop kakovostnega granita v že obsto- ječih kamnolomih. Zaradi vse večjih potreb po vojaškem materialu, pose- bej še v letalstvu, je bilo 9. marca 1944 zgrajeno taborišče Gusen II. V njem so izvajali projekt »Bergkristall«, zgraditev ogromnega podzemnega tovarniškega kompleksa, ki naj bi obsegal približ- no 50.000 kvadratnih metrov. Celoten kompleks je bil namenjen izdelavi prve- ga nemškega reaktivnega lovskega leta- la Me 262. Taborišče Gusen III je bilo majhno ta- borišče in je nastalo dokaj pozno. Raz- prostiralo se je pet kilometrov sever- no od taborišč Gusen in je bilo uradno odprto 16. decembra 1944. Njegova osnovna dejavnost je bila peka kruha, s katerim so oskrbovali Gusen I in II ter najverjetneje tudi Mauthausen. O sa- mem delu, preživetju in življenju v tabo- rišču skoraj ni podatkov, kaže pa, da je bilo življenje tukaj znosnejše od tistega v Gusnu I in II ter v Mauthausnu. Kaj so zapisali učenci? Učenci, ki so se udeležili strokovne ek- skurzije, so povedali, da jih je vse, kar so videli, globoko pretreslo, posebej pa pripoved Dušana Stefančiča kot priče vseh teh strahot. Po vrnitvi pa so zapi- sali svoje vtise: Klemen Grižnik, 9. razred: »Druga svetovna vojna je bila najhujši spopad v 20. stoletju. Hudo je trpelo pred- vsem civilno prebivalstvo, zlasti ljudje, ki so živeli na okupiranem ozemlju, in Jud- je, ki so jih Nemci množično deportirali v taborišča smrti. V koncentracijska tabori- šča so Nemci odpeljali tudi številne Rome, komuniste, duhovnike, skratka vse, ki so motili njihovo ideologijo. Med njimi je bilo veliko Slovencev. Druga svetovna vojna je pustila posledice, ki so vidne še danes. Vplivala je na svet, kakršnega poznamo. Številni ljudje namreč danes želimo mir, na svetu pa je še vedno veliko takih ljudi, ki mir ogrožajo.« Evgen Leban, 8. razred: »V taborišču Mauthausen sem spoznal, kako so ljudje lahko kruti do drugih ljudi samo zaradi napačnega razmišljanja ali vere.« Manca Mrak, 9. razred: »V Gusnu mi je bilo grozno, sploh slike otrok. V Mauthausnu pa me je pretresla soba, v kateri so bila imena umrlih.« Ana Florjančič, 9. razred: »Ko smo prišli do delovnega taborišča, kjer smo imeli prireditev, so se mi zarosile oči, ko sem zagledala spominske plošče z zna- nimi priimki. Ko pa sem stopila skozi vhod v taborišče in zagledala barake, sem začu- tila strah. Zdelo se mi je strašno, a vredno, da smo obiskali taborišče. Hvaležna sem za to izkušnjo.« Ada Volarič De Stefano iz Padove ob spominski plošči svojega strica Franca, ki je umrl v Gusnu. Vlasta Nussdorfer je spregovorila pred slovenskim spomenikom v Mauthausnu. Učenci iz Tolmina in Bovca z Dušanom Štefančičem in Moniko Kokalj Kočevar pred spominskim znamenjem v Gusnu junij 201618 R E P O R TA Ž A zbrane med drugimi nagovoril Franjo Habulin, predsednik Zveze protifaši- stov in protifašističnih borcev Hrvaške, v kulturnem programu pa so nastopile številne folklorne in druge skupine. Kumrovec pa obiskovalce vedno zno- va očara z izjemno urejenostjo, saj so kraju dodali etnološke vsebine. Tako lahko obiskovalci v lično ohranjenih in urejenih starih hiškah spoznavajo števil- ne stare obrti in obrtnike, na stojnicah se predstavljajo najrazličnejša društva in posamezniki, ki so prepoznali tržno nišo v izdelavi spominkov in izdelkov s pridihom kulturne in narodne dedišči- ne. Kot pravijo, predvsem tujci radi po- segajo po vinu, likerjih in izdelkih, po- vezanih s Titovim imenom. Poleg Hrvatov prihaja v Kumrovec največ Slovencev, med njimi je bilo tudi letos 130 pohodnikov, ki so iz Podčetrt- ka prišli peš; prav tako pa protifašisti iz Bosne in Hercegovine, Srbije … Večina prihaja z enim samim namenom: družiti se in tkati nova prijateljstva ne glede na nacionalne in druge razlike. Tisoči v Kumrovcu na prireditvi Dan mladosti in radosti »Nismo se zbrali zato, da si na glavo posadimo titovko z rdečo zvezdo, nismo prišli zaradi nostalgije za minulimi časi, nismo tukaj zato, da pojemo Titove pesmi. Tukaj smo zaradi ene same stvari – zaradi resnice!« Te besede je med drugim izrekel Stipe Mesić, nekdanji hrvaški predsednik, zdaj pa častni član Zveze hrvaških protifašistov in protifašističnih borcev, na prireditvi Dan mladosti in radosti v Kumrovcu. Prireditev v Kumrovcu vse bolj dobiva značaj srečevanja proti-fašistov in enako mislečih mla-dih iz držav nekdanje Jugosla- vije, čeprav brez obujanja spominov na Josipa Broza - Tita, legendarnega par- tizanskega poveljnika in dolgoletnega predsednika nekdanje skupne Jugosla- vije, ne gre. A udeležencev druge sve- tovne vojne tukaj skoraj ni več, kar je 70 let po koncu vojne razumljivo, veliko manj je tudi ikonografije. Prihajajo pa ljudje, ki jih vežejo skupni spomini na nekdanjo skupno državo, na prijateljske stike, na čase, ko s(m)o vsi imeli delo, ko med nami ni bilo revežev in so bili vsi ljudje spoštovani. Kot pripovedujejo, jih najbolj bolijo grozljivo razslojevanje, ki se dogaja v vseh državah, nekaznova- ne kraje vsem na očeh, ropanje lastne države in naroda, brezglave razprodaje tega, kar so ustvarjale generacije oče- tov in dedov, ter porast fašistične ideo- logije. Ljudje potrebujejo svetle zglede, ideale in idole, in ker tega v svojem oko- lju ne najdejo, prihajajo v Kumrovec, da se spomnijo voditelja, »ki mu je bilo mar za ljudi,« kot je rekla mlada obisko- valka z Reke. »Josip Broz Tito je bil velika osebnost svojega časa, bil je oseba, ki se je mora- mo spominjati in ji izraziti priznanje za vse, kar je naredil med drugo svetovno vojno in po njej. Je delal napake? Da, toda v strateških odločitvah, ko je poz- val na vstajo proti okupatorju in njego- vim pomočnikom, ko je zavrnil Stalinov diktat, ko se je opredelil za delavsko samoupravljanje, ko je tlakoval teme- lje gibanju neuvrščenih in ko je predla- gal ustavo leta 1974, ni delal napak,« je med drugim povedal Stipe Mesić, ki se je kumrovške prireditve udeležil prvič, njegov govor pa so obiskovalci preki- njali z dolgim ploskanjem. Prireditev, ki poteka pod naslovom Dan mladosti in radosti, je pripravila Zveza društev Josip Broz Tito, na njej pa se je zbralo po ocenah policije osem tisoč, po ocenah organizatorjev pa sko- raj dvajset tisoč ljudi. Resnica je kot navadno nekje vmes. Poleg Mesića je // PIŠE IN FOTO: Jožica Hribar Mesić: Tukaj smo zaradi resnice Slovenska delegacija: Tilka Bogovič, članica predsedstva, in Tit Turnšek, predsednik ZZB NOB Slovenije, Andrej Marinc, član sveta ZZB, Stane Preskar, predsednik ZZB NOB Brežice, in Petar Rajić, predsednik županijskega združenja protifašistov in protifašističnih borcev Zagreba Kumrovec: Folklorna skupina iz Velike Kladuše čaka na svoj nastop. Stipe Mesić 19 P R I P O V E DR E P O R TA Ž A sodelovali: Jaka Žilavec, Žiga Lakner, Aleks Volasko, Marjetka Popovski, pev- ska skupina Cvet v laseh, učenci osnov- nih šol Janče in Jožeta Moškriča, Pevski zbor Zora in pihalni orkester iz Litije. Razglasili so tudi prejemnike priznanj iz ZZB Ljubljana Moste - Polje: zlato plaketo ZZB za vrednote NOB Slovenije sta dobila KO ZB za vrednote NOB Za- dobrova-Sneberje in predsednik uprave BTC Jože Mermal. Listino častnega čla- na domačega borčevskega združenja so prejeli Sonja Vrščaj, Albin Levičnik in Anton Uravić - Ante; plaketo združenja pa Nada Starišinič, Mitja Maček, Breda Bizilj in Gasilsko društvo Zadobrova - Sneberje. Listino ZZB NOB Ljubljana Moste - Polje pa so dobili Nuša Kocjan- čič, Marija Jalen. Jože Dežman, Cveto Nolimal in Tatjana Kobal. Tradicionalno majsko srečanje na Jančah Na koga smo mladi danes lahko ponosni? Mar na tiste, ki so nam izropali državo in ukradli vse, kar so ustvarili naši očetje, dedje in pradedje? Na tiste, ki delijo ljudi in sejejo sovraštvo? Ali pa na tiste, ki so nam pred mnogo leti, ko nas še ni bilo, izboje- vali svobodo; na tiste, ki skrbijo za nas, za naša polja, gozdove, za urejeno pokrajino, za strpnost in sožitje med ljudmi? Tako so se zadnjo majsko ne-deljo spraševali mladi, ki so sooblikovali zelo kakovos-ten program na tradicionalni prireditvi na Jančah nad Ljubljano, na kateri so se spomnili 75. obletnice usta- novitve OF, 74. obletnice boja 2. grupe odredov NOV in POS in 147. obletnice spopada slovenskih kmetov in nem- ških turnerjev. Na Jančah se je 21. maja 1942 več kot petsto dobro oboroženih borcev pod vodstvom Franca Rozmana - Staneta, Dušana Kvedra - Tomaža in Petra Stanteta - Skale uspešno spopadlo z Nemci. To je bila do tedaj največja bit- ka z Italijani in Nemci na Slovenskem. Prireditev sta pripravili ZZB za vredno- te NOB Ljubljana Moste - Polje in Litija - Šmartno. Predsednica moščanskega bor- čevskega združenja Branka Kastelic je v uvodu prebrala izjavo Sveta ZZB NOB, v kateri izražajo zaskrbljenost nad današ- njim stanjem politične kulture pri nas. O tem, da državi manjka zrelosti in pogu- ma in da se premalo zavedamo in ceni- mo to, kar imamo, je spregovorila tudi slavnostna govornica, evropska poslanka Tanja Fajon. »Živimo v miru. Živimo v svobodi. Živimo v združeni Evropi, nas- tali na ruševinah vojne z željo po gradi- tvi mostov v vseh možnih pomenih, ki je demokratičen, moderen del sveta. Ni pa nedotakljiva. In ni samoumevna,« je med drugim opozorila Fajonova. Scenarij letošnje prireditve je pripravil Srečko Čož, tudi avtor zelo aktualne pe- smi, ki jo je izjemno doživeto interpre- tiral 12-letni Lan Jeras. Na Jančah se je tokrat zbralo zavidljivo število obisko- valcev, ki so jih nagovorili župana Litija in Ljubljane, Franci Rokavec in Zoran Janković, ter Mirko Kapla, predsednik ZZB za vrednote NOB Litija - Šmartno. V bogatem kulturnem programu pa so // PIŠE IN FOTO: Jožica Hribar Na koga naj bodo mladi danes ponosni? Odlično obiskana prireditev Udeleženca bitke leta 1942 Franc Sever - Franta (levo) in Janez Benedikt - Matiček (desno) s Tanjo Fajon, evropsko poslanko Učiteljica Marjana Marn je z učenci pripravila zelo zanimiv nastop, na katerem so se spraševali o lepotah svojega okolja in o tem, na kaj naj bodo ponosni. junij 201620 R E P O R TA Ž A Janez Verdev - Ton, Fanika Razdevšek, poročena Jezernik, in Štefka Jezernik. Slovesnosti so se udeležili tudi predse- dnik ZZB za vrednote NOB Žalec Mar- jan Turičnik, predsednik sveta KS Poni- kva Srečko Lednik in podžupan Občine Žalec Ivan Jelen. Nato so se pohodniki z Danijem Jele- nom na čelu podali na pot do osrednje- ga spomenika žrtvam druge svetovne vojne na Ponikvi, kjer je znova zadonela pesem kvarteta in harmonike. Pot jih je nato vodila še do spominskega znamenja v Studencah, ki je bilo postavljeno ob 40. obletnici 1. SPUB Toneta Tomšiča in ob zgraditvi vodovoda Kale–Studence. Tu so imeli kratek kulturni program, vodja pohoda Dani Jelen pa je spregovoril o dogodkih, o katerih priča znamenje. Po- hodniki pa so nato krenili do Ribnika Ste- ska, kjer so jih pričakali borčevski prapo- ri, med udeleženci pa tudi vojaški, letalski in mornariški ataše veleposlaništva Ru- ske federacije v Sloveniji, polkovnik Ale- ksander Krasnov, in njegov namestnik. Udeleženci so se nato podali do spo- minske plošče pri vhodu v zgornjo Ste- sko jamo, kjer je potekala že sedma slo- vesnost, prva je bila leta 2010 od odkri- tju spominske plošče. Položili so vence v spomin na čas, ko se je v jami skrival hudo ranjeni ruski državljan Nikolaj Ka- tanov, borec 14. divizije. Preživel je za- radi pogumnih mladenk: Fani Jezernik - Čanč, Fanike Razdevšek - Jezernik, Štefke Jezernik - Fužir, Ljudmile Kos - Dražnik, Ivanke Stropnik - Turinek. Več mesecev so skrbele zanj in ga zdravile. Dve spominski slovesnosti v Krajevni skupnosti Ponikva Na začetku maja sta v Krajevni skupnosti Ponikva pri Žalcu po- tekali dve spominski slovesnosti. Povezoval ju je pohod z obi- skom spominskih znamenj NOB, ki so postavljena na območju krajevne skupnosti. Eno teh znamenj vsako leto obišče tudi ru- ski vojaški ataše, letos ga je obiskal polkovnik Aleksander Kras- nov z ruskega veleposlaništva. Poklonil se je spominu na hudo ranjenega ruskega vojaka Nikolaja Katanova, borca 14. divizije, in na mladenke, ki so ga zdravile skritega v Steski jami. Prva spominska slovesnost je po-tekala pri domačiji Vasletovih, po domače pri Zgornjem Topo-lovčanu. V njihovi nekdanji hiši, ki so jo pred leti porušili in zraven pos- tavili novo, je bil v julijski noči leta 1944 ustanovljen prvi odbor OF na Ponikvi. Ker so spominsko ploščo ob porušitvi stare hiše odstranili, se je Krajevni od- bor ZB za vrednote NOB Ponikva v do- govoru z lastnikoma odločil, da ploščo namestijo na kraško skalo, postavljeno na mestu, kjer je nekoč stala stara hiša. Ta dan so znamenje tudi slovesno odkrili s kulturnim programom, ki sta ga obogatila kvartet pevk DU Ponikva in harmonikar Alfonz Lesjak. Udele- ženci so se seznanili z zgodovinskimi dejstvi ob ustanovitvi odbora OF julija 1944. O njem je na podlagi zapisa Mi- lana Razdevška, ki je bil do lani oktobra še edini živeči pričevalec tega zgodo- vinskega dogodka, spregovorila Nada Jelen. Povedala je, da se je ustanovni zbor OF začel ob 23. uri s pozdravom in nagovorom Ževarta. Na zboru so iz- volili vodstvo krajevnega odbora OF in sprejeli temeljne cilje. Za predsedni- ka odbora OF na Ponikvi je bil izvoljen gospodar domačije Miha Vasle. Na se- stanku so bili še kmetje Adolf Jezernik - Spodnji Topolovčan, Ivan Razdevšek - Flernet, Martin Jezernik - Kresnik, Franc Jelen st. - Cigler, Alojz Vasle - Dolinšek, Anton Hrustel - Brezovčan, // PIŠE IN FOTO: Darko Naraglav Udeleženci pred spominskim znamenjem pri domačiji Vasletovih Pred vhodom v Stesko jamo z ruskim vojaškim atašejem in njegovim pomočnikom Živi spomin na ruskega vojaka Katanova 21 R E P O R TA Ž A Praznik krajevne skupnosti Rakek pri Cerknica Osnovna šola Jožeta Krajca na Rakeku in Združenje borcev za vrednote NOB, Cerknica, KO Rakek vsako leto 13. mar- ca, ob prazniku Krajevne skup- nost Rakek, pripravita kulturno prireditev v spomin na odhod rakovških fantov v partizane. Prireditev je tradicionalna in že vrsto let poteka v prostorih osnovne šole. Kulturni program so pod pokro-viteljstvom občine Cerknica le-tos pripravili učenci Osnovne šole Jožeta Krajca Rakek ter domača društva s področja ljubiteljske kulture. Pri vasi Nadlesk na Nadleškem polju v občini Loška dolina je poleti 1944 potekalo eno izmed najbolj burnih dejanj takratne- ga obdobja. Leta 1943, ko je nemška vojska v Evropi že doživljala težke udar- ce zaveznikov in ko so se britanske vo- jaške misije prepričale, da je v Jugosla- viji partizansko gibanje veliko bolj ak- tivno v boju proti Nemcem in njihovim zaveznikom kot četniško, je počasi pri- čela pritekati zavezniška pomoč NOVJ. Zelo pomembno vlogo pri delovanju in gradnji oziroma pripravi letališča sta od- igrala Vinko Drobnič in Stane Oberstar. Spomladi leta 1944 sta sprejela pošiljko orožja v Loškem Potoku. Zaradi ogro- ženosti in nevarnosti pred odkritjem sta sklenila, da morata poiskati območje, ki bi bilo primerno za zgraditev letali- šča. Izvedela sta, da je Nadleško polje kot nalašč za izgradnjo letališča. Ker je v navedenem letu število partizanskih ranjencev zaradí težkih bojev močno naraslo, so na pobudo zavezniških sil partizani ob pomoči domačinov uredili pristajalno stezo, na kateri je v nekaj // PIŠE IN FOTO: Miro Mlinar Kaj vedo mladi o zgodovini mladi? Partizansko letališče Nadlesk O pomenu praznika je spregovoril Dra- go Frlan, pozdravne besede pa je izre- kel župan Marko Rupar. Letos smo prireditev popestrili z razstavo, na kateri je prikazano skup- no delovanje zaveznikov in partizanov v humanitarni akciji reševanja ranjen- cev. Razpisali smo tri nagrade učen- cem za spis na temo tega zgodovinske- ga pričevanja. Razstavo so si učenci z zanimanjem ogledali. manj kot treh mesecih pristalo 36 zave- zniških letal. Tako se je sredi junija 1944 v Loški dolini zbrala ekipa za pripravo letališča. Ob pomoči domačinov so par- tizani na Nadleškem polju zravnali jarke in vzpetine, posekali grmovje, odstrani- li lesene in kamnite mejnike. Letališče je v širino merilo 100 metrov, v dolžino pa kar 1200 metrov. Prvo partizansko letališče Nadlesk oz. v zavezniških le- talskih kartah označeno pod imenom Picadilly Club je odigralo ključno vlo- go pri evakuaciji ranjencev z območja cele Slovenije, oskrbi z orožjem, preva- žanju drugih vojaških materialov, opre- me ter pri vzdrževanju zvez z zavez- niki v južni Italiji. Poveljstvo letališča je sprva delovalo v Nadlesku, konec avgusta pa se je premaknilo v bližnjo Šmarato. 21. julija 1944 je bilo že vse nared, da sta v Nadlesku pristali prvi zavezniški letali. Letališče je delovalo vse od 21. julija pa do 9. septembra. Dan kasneje so letališče napadle zdru- žene nemško-domobranske enote. Le- talski ekipi se je uspelo umakniti na varno. Od takrat naprej so zavezniška letala pristajala v Beli krajini. Letališče Nadlesk se je s svojim nastan- kom tako vpisalo v vse letalske zemlje- vide zavezniških letalcev ter predstavlja zelo pomemben mejnik v zgodovini slo- venskega partizanskega boja in sode- lovanja z zavezniki. Letališče Nadlesk se je tudi vpisalo v slovensko zgodovi- no kot del izredne humanitarne akcije, saj so evakuirali okrog 600 ranjencev iz skrivnih partizanskih bolnišnic, najbolj znani sta Franja in Pavla, od koder so jih odpeljali v zavezniške bolnišnice v Juž- ni Italiji, predvsem v Bari. Bolnišnica Franja je kot najbolj znana prejela tudi naziv evropske dediščine. Vsako leto marca v počastitev krajevnega prazni- ka v sodelovanju z Združenjem borcev NOB Rakek, Dragonarji in drugimi go- sti ter udeleženci pripravimo proslavo. Smrt fašizmu, svoboda narodu! Prvonagrajeni spis, avtorica Liza Perko, 8. a junij 201622 D O G O D K I Topolšica: 9. maja 1945 je nemški generalpolkovnik Alexander Löhr v tem kraju pod- pisal kapitulacijo skupine armad E, vojaške grupacije, ki je bila po številu vojakov in količini orožja med najmočnejšimi in je v jugovzhodni Evropi povzročila veliko gorja. Tako se je v Topolšici s posredovanjem slovenske partizanske vojske končala druga svetovna vojna v tedanji Jugoslaviji in v jugovzhodni Evropi. Ob tej priložnosti in na predvečer dneva zmage so v tem kraju pripravili vsakoletno slovesnost, na kateri se spomnijo tega po- membnega sklepnega dejanja druge svetovne vojne za celotno Evropo. Ob slovesni priložnosti je udeležence nagovorila ministrica za obrambo Andre- ja Katič, ki je pred slovesnostjo položila venec pred spominsko znamenje na pročelju hiše, v kateri je potekal podpis kapitulacije nemške vojske. Svoj nagovor je ministrica sklenila s poklonom in izrazom spoštovanja vsem, ki so v drugi svetovni vojni in vojni za samostojno Slovenijo ter za svobodo, ki jo danes uživamo, dali najdragocenejše – svoje življenje. Pouda- rila je še, da praznujemo tudi zato, ker so prav naši partizani dali pomemben delež k zmagi velike zavezniške koalicije, s katero smo tesno povezani tudi danes. Slovesnost v Topolšici, kjer na ta dan praznujejo svoj krajevni pra- znik, so popestrili s kulturnim programom. Foto: MORS Poljana pri Prevaljah: Združenje borcev za vrednote NOB Mežiške doline je ob pomoči koroških občin, predvsem občin Mežiške doline, v spomin na 71. obletnico osvobo- ditve in zadnje boje druge svetovne vojne v Evropi 14. maja na Poljani pri Prevaljah pripravilo proslavo z naslovom Svobodi in miru. Kljub dežev- nemu majskemu dnevu se je na Poljani zbralo približno 500 udeležencev iz različnih krajev Slovenije. Navzoče je pozdravil župan Občine Prevalje dr. Matic Tasič. Vence ob spomenik Svobodi in miru s častno stražo Slovenske vojske so ob igranju žalostinke pihalnega orkestra Prevalje položile poslan- ka Evropskega parlamenta Tanja Fajon, delegacija ZZB za vrednote NOB Mežiške doline, delegacija županov koroških občin in delegacija dijakov Gimnazije Ravne. Kulturni program z recitacijami, dijaškim pevskim zborom in svojim orke- strom so pripravili dijaki Gimnazije Ravne z Raven na Koroškem, med drugi- mi pevec Anej Piletič in Pika Primik. Celotno prireditev, katere osrednja misel je bila Kličem vam mir, mir, je povezovala dijakinja Lucija Mirkac in jo pope- strila s svojimi literarnimi prispevki. Slavnostna govornica, evropska poslan- ka Tanja Fajon, je v svojem govoru poudarila, da je treba tudi v današnjem času skrbeti za mir na vseh koncih sveta. Navzoče je nagovoril še ravnatelj Gimnazije Ravne Drago Benko, ki je prebral misli svojih sodelavcev o miru. Letošnje slovesnosti so se udeležili številni praporščaki. Med gosti so bili general Lado Kocjan, Franc Sever - Franta, Milan Gorjanc, predsednik vetera- nov Slovenije Vladimir Lipič in ataše Ruske federacije v Sloveniji, polkovnik Aleksander Krasnov. Pred prireditvijo je bil organiziran tradicionalni spo- minski pohod Svobodi in miru po bližnjih kmetijah, ki ga pripravlja Krajevna skupnost Holmec. Omeniti moram, da so na prizorišče in stičišče zgodovine zadnjih bojev na Poljani pred začetkom proslave v spremstvu harmonike prišli tudi pohodniki Planinskega društva Mislinja, ki so se tokrat že drugič že opolnoči odpravili na pot, dolgo več kot 40 kilometrov. Besedilo in foto: Stanislav Ovnič Kobarid: S pohodom po Poti Marka Redelonghija se je končal niz prireditev, posvečen temu malo znanemu narodnemu junaku iz Beneške Slovenije. Organizatorji pohoda – V. Z. P. I. Nadiških dolin, KO ZB za vrednote NOB Kobarid, Planinska družina Benečije in Planinsko društvo Kobarid – so bili zadovoljni z ude- ležbo na pohodu 15. maja, čeprav je ob koncu prireditev pokvarila manjša nevihta. Pohod petindvajsetih udeležencev se je začel v rojstni vasi heroja, v Zapotoku v Benečiji. Pot jih je vodila do vasi Štupca, kje se je začel vzpon na Predolino in nato spust v Podbelo, v vas, kjer je Marko našel svojo življenjsko sopotnico. Ob spomeniku v vasi, kjer se je zbralo veliko število domačinov in Beneških Slovencev, je bila krajša slovesnost. Prisotni so bili tudi sin Marka Redelonghija, Marjan, vnuk in pravnuka, ki so pot nadaljevali s pohodniki. Pridružilo se je novih petindvajset udeležencev in skupaj so nadaljevali pot na pokopališče v vas Sedlo v Breginjskem kotu, kjer je Marko pokopan. Tam so jih pričakali množica ljudi in praporščaki. Mlade pevke iz Sedala so zapele nekaj pesmi, o zadnjih dneh življenja narodnega heroja je sprego- vorila Vera Istenič. Od tod do Brdc nad Breginjem, kjer je Marko Redelonghi sklenil svojo življenjsko pot, se je skupini pridružilo še trideset pohodnikov. Ob spominskem znamenju na Brdcah so zapeli pevci iz Benečije, govorniki so poudarili vlogo Marka Radelonghija v času odpora in se mu zahvalili za vsa njegova odločna dejanja proti fašizmu. Simbolično se je proti koncu prireditve iz oblakov ulila močna ploha, zagrmelo je in udarila je strela. Kot da bi udeležence hotelo opomniti na vse trpljenje Marka Redelonghija! V starem vaškem jedru v Breginju se je nadaljevalo druženje udeležencev pohoda in domačinov. Besedilo in foto: Vojko Hobič Rogaševci: V Serdici smo se pri spomeniku 8. maja spomnili vseh padlih v drugi svetov- ni vojni, posebej pa vojakov Rdeče armade, ki so tukaj pokopani. Pri kome- moraciji so v povezovanju in izvedbi kulturnega programa sodelovali učenci OŠ Sveti Jurij s pevskimi in recitatorskimi vložki, zapel je tudi pevski trio Društva upokojencev Rogašovci, veterane 1941 in 1991, praporščake iz KO ZZB NOB in ZVVS in številne prisotne je nagovoril župan občine Rogašovci 23 D O G O D K I Edi Mihalič. Poseben pozdrav je veljal predstavniku veleposlaništva Ruske federacije, ki je položil cvetje k spomeniku in se zahvalil za prijetno izpelja- no proslavo ob obletnici zmage nad nacizmom in fašizmom. Besedilo in fotografija: Milan Gaber Mirna: Občinska organizacija združenj borcev za vrednote NOB Mirna je 14. maja prip- ravila enodnevno strokovno ekskurzijo na otoke Rab, Grgur in Goli otok. Za ekskurzijo je bilo veliko zanimanja, avtobus je bil polno zaseden, z nami je bil naš vodnik Branimir Mikulaž. Najprej smo zapluli proti otoku Grgur. Tam je bil nekoč ženski zapor. Stavbe zapora so v ruševinah. V turistični sezoni deluje na obali nekdanjega zaporniškega pristanišča manjša restavracija. Na njeni terasi je položena keramika, ki so jo izdelali zaporniki na Golem otoku. V visokih skal- natih stenah so številni bunkerji. Pot smo nadaljevali po kanalu na Goli otok. Do prve svetovne vojne na tem otoku ni bilo naselij, tedaj pa je Avstro-Ogrska zgradila taborišča za ruske zapornike. Po drugi svetovni vojni, leta 1949, so jugoslovanske oblasti otok spremenile v zapor za politične zapornike, po letu 1948 predvsem za obtožene informbirojevce. Zapor so ukinili leta 1958. Sledila je vožnja na Rab. Ogledali smo si koncentracijsko taborišče Rab, kjer so bili večinoma Slovenci, Judje in Hrvati. Julija leta 1942 ga je usta- novila italijanska fašistična oblast v bližini kraja Kampor. Zgrajeno je bilo v nižinskem predelu otoka, zato je pogosto poplavljalo, taboriščniki so se znašli v blatu. Z vodnikom smo se sprehodili do točke, kjer so bili postav- ljeni šotori. Ob kapitulaciji Italije septembra leta 1943 so taborišče uki- nili. Leta 1953 je bil na območju taborišča zgrajen spominski park, ki ga je načrtoval Edvard Ravnikar, gradili pa so ga zaporniki Golega otoka. Tu je spominsko pokopališče s 1056 ploščami in stebri, na katerem so stihi Iga Grudna. Mozaik v spominski kupoli nam priča o grozodejstvih, ki so jih taboriščniki tu preživeli. Člani Zveze borcev OO Mirna so položili venec in posneli skupinsko fotografijo. Franja Zupan Cerklje na Gorenjskem: S pesmijo in besedo smo 15. maja obudili spomin na čas, ko so zaved- ni Slovenci 27. aprila 1941 na ustanovnem sestanku OF odločno rekli NE surovemu nasilju okupatorjev – Hitlerju, Mussoliniju, Hortyju in Paveliču. Slovenski narod so obsodili na smrt s fizičnim uničenjem, izseljevanjem in potujčevanjem, OF pa je pozvala vse zavedne Slovence k uporu. Kljub števil- nim žrtvam v štiriletni vojni je bil okupator premagan in slovensko ozemlje osvobojeno. S pesmijo in besedo so nam pevke in pevci Tržaškega partizan- skega pevskega zbora Pinko Tomažič pod vodstvom dirigentke Pie Cah ter skupin Ovce in Dirty fingers obudili spomin na junaštva naših borcev. Besedilo in foto: Božo Janež Galicija pri Žalcu: V Krajevni skupnosti Galicija KO ZZB za vrednote NOB že nekaj let organizira miting domoljubja. Vsako leto ga pripravijo pri enem od treh spomenikov dru- ge svetovne vojne. Letos so ga pripravili pri spomeniku na Kunigundi (Gori ali Šentjungartu), kjer sta pokopana borca NOB Ernest Kadilnik in Teodor Tržan. Miting oziroma domoljubni zbor prirejajo za mir in domoljubje in je tudi tihi protest proti vsem, ki hočejo razvrednotiti partizanski boj za svobodo. Da je domoljubje v ljudeh živo, dokazuje množičen obisk mitinga. Tudi letos se je zbralo precej obiskovalcev in morda je prav zato po dolgih deževnih dneh na vrhu Šentjungerta, ki je bil ves v zelenju ter s slovensko zastavo in s praporoma ZB Galicije in ZB Ponikve, posijalo sonce. Prireditve se je udeležil tudi župan Žalca Janko Kos. O domovini so peli, recitirali in muzicirali učenci Podružnične osnovne šole Trje, harmoniko je raztegnil Franc Cvikl - kurir Peter, recitiral je Janez Domitrovič, program je povezovala Nuša Drobne. Na druženju po mitingu pa je bilo tako kot nekoč na osvobojenem ozemlju: Peter je raztegnil meh, zbrani pa so zanosno peli partizanske in domoljubne pesmi. Prihodnje leto bo miting pred Domom krajanov v Galiciji. Besedilo in foto: Darko Naraglav Ravne na Koroškem: ZZB za vrednote NOB Mežiške doline, Občinska organizacija ZB Ravne na Koroškem, je v spomin na prihod 14. divizije na Koroško letos na Obretano- vem visoko pod Uršljo goro, kjer imajo danes svoj dom člani društva Vetera- ni vojne za Slovenijo, že petič organizirala učno uro zgodovine. Na Obreta- novi kmetiji je med drugo svetovne vojne delovala partizanska postojanka z imenom Pri mokrem jopiču. Danes pa je na tej zapuščeni kmetiji poleg doma postavljen tudi nov Dom tabornikov. 4. junija smo tam organizirali junij 201624 D O G O D K I vsakoletno usposabljanje praporščakov za celotno Koroško. Učno uro zgo- dovine že nekaj let pripravlja Občinska organizacija ZB Ravne, natančneje, pripravi jo njen predsednik Maksimiljan Večko s sodelavci. Letošnja učna ura je bila posvečena delovanju naprednih duhovnikov, ki so bili med vojno naklonjeni partizanskemu gibanju ali so bili celo aktivni udeleženci. Danes premalokrat spregovorimo o številnih duhovnikih, ki so se bojevali proti okupatorju, številni so žrtvovali svoje življenje in so bili po vojni na različne načine zapostavljeni. Izgon župnikov se je zgodil zaradi nasprotovanja ka- toliški veri in tudi zato, ker so bili del slovenske inteligence. O teh možeh sta spregovorila Maksimilijan Večko in Aljaž Verhovnik, po- džupan Občine Ravne in predsednik Mladinske komisije pri ZZB za vrednote NOB Slovenije. To so bili v prvi vrsti župniki Mežiške doline in dravograjske dekanije: Vinko Razgoršek, Anton Rataj, Ivan Serajnik, Anton Boštole, Ma- tej Krof, Mihael Barbič, Matej Močilnik, Martin Jelen, Jože Rozman in Janez Hornboeck. Veliko je bilo povedanega o župnikih Francu Šmonu in Jožetu Lampretu, ki je sodeloval celo pri mirovnih pogajanjih maja leta 1945 v To- polšici, o nemškem duhovniku Valentinu Stueklerju, ki se je naučil sloven- skega jezika, o Franu Saleškem Finžgarju, Izidorju Cankarju, Alojzu Kuharju, dr. Antonu Trstenjaku, dr. Metodu Mikužu, Avgustu Černetiču – nekdanjem profesorju ravenske gimnazije, pa o velikem rodoljubu, župniku iz Koprivne pri Črni, Ivanu Hojniku. Večko je povedal, da je veliko podatkov za tokratno učno uro dobil iz doktorske disertacije Iz preteklosti Koroške mladega Ko- rošca Vinka Skitka, doma iz Sel pri Slovenj Gradcu. Besedilo in foto: Stanislav Ovnič Leše: ZZB NOB Mežiške doline, KO ZB Leše, in Občinska organizacija ZB Mežica sta 5. junija pripravila spominski pohod na Stari Pogorevc in spominsko slovesnost pri Šahmanovem bunkerju. Tradicionalni pohod – letos je bil že sedemnajsti – na Stari Pogorevc organizira KO ZB Leše 2. maja ob času cvetenja avriklja, ki se bohoti na strmih apnenčastih pečinah v bližini lo- vske koče Dukles v Mučevem nad Žerjavom na nadmorski višini približno 1300 metrov. Letos smo pohod in spominsko slovesnost zaradi snega in slabega vremena prestavili, a žal sreče z vremenom še vedno nismo imeli. Kljub temu se je na prireditvi zbralo približno 50 udeležencev. Na dogodek 7. februarja 1944 je tokrat obudil spomine Stanislav Ovnič, predsednik KO ZB Leše. Takrat je številna nemška policija v globokem snegu v jutranjih urah s pomočjo izdajalca obkolila bunker – zemljanko z enajstimi partizani. Padla sta dva partizana, sekretar okrožja Franc Šahman - Žagar in kuharica Julka Božič. Pobegniti je uspelo le trem partizanom, Ivanu Šternu - Srečku oziroma Oberovemu Anziju, Dušanu Korošcu - Radu iz Savinjske doline in Gustiju - Ladiniku iz Plata, šest pa so jih Nemci ujeli in odpeljali v taborišča. V kulturnem programu sta že tradicionalno nastopila moški pevski zbor Mežiški knapi pod vodstvom Marka Kavtičnika in recitatorka Anica Ovnič. Navzoče, med katerimi je vsako leto tudi župan Občine Mežica Dušan Krebl, je pozdravil predsednik OO ZB Mežica Marjan Vončina. Zahvalil se je Koroš- kemu pokrajinskemu muzeju iz Slovenj Gradca, ki je letos namestil na bunker spominski pano, in Občini Mežica, ki je izdelavo panoja denarno podprla. Besedilo in foto: Stanislav Ovnič Gabrovica: 28. maja leta 1944 so Nemci s pomočjo italijanskih fašistov in domobran- cev požgali Gabrovico, pobili in zažgali devet ljudi, vse za delo sposobne pa odgnali v koncentracijska taborišča, od koder se niso več vrnili. Med zažga- nimi je bila tudi štiriletna Nerina Krmec. Na letošnji spominski slovesnosti so sodelovali MPZ Lopar, Jerica Mrzel in otroci OŠ Istrskega odreda Gračišče, o spominu na žrtve in herojsko Gabrovico pa sta govorila predsednik Zdru- ženja protifašistov, borcev za vrednote NOB in Združenja veteranov Koper Marijan Križman in član predsedstva ZZB za vrednote NOB Slovenije Mi- lan Gorjanc. Prireditve so se udeležili še veterani vojne za Slovenijo 1991, pripadniki mornariškega diviziona iz Ankarana in številni pohodniki. O teh dogodkih govori tudi knjiga Miloša Ivančiča Roža Osapska, ki sicer razkri- va manj znano in burno zgodovino teh krajev v Osapski dolini med Črnim Kalom in Miljami, zato so ob tokratni obletnici v dvorani v Ospu pripravili posebno predstavitev te knjige s predvajanjem posnetkov pričevanj ljudi, ki jih že dolgo ni več med nami. Foto: Miha Cernič Prelesje: Krajevni organizaciji ZB za vrednote NOB Stari trg ob Kolpi in KO ZB Poljan- Skoraj 60 udeležencev je kljub ne preveč lepemu vremenu z zanimanjem poslušalo govornika. 25 D O G O D K I ska dolina ter občinski organizaciji ZZB Kočevje in Črnomelj so 22. maja prip- ravili srečanje, ki so ga poimenovali Dan mladosti Prelesje 2016. Pri pripravi sta sodelovala predsednik KO ZB za vrednote NOB Poljanska dolina Pavel Majerle Kukin in predsednica KO ZB Stari trg ob Kolpi Katarina Kapš, priredi- tev pa je potekala v Prelesju. Tovrstno srečanje je bilo šesto po vrsti, udeleži- lo se ga je približno sto udeležencev. Med njimi so bili tudi član predsedstva ZZB Slovenije Jože Oberstar in predsedniki krajevnih organizacij ZB: Osilnica, Kočevska Reka, Stara Cerkev, Vinica, Črnomelj. Osrednji govornik je bil Pavel Majerle Kukin, ki je opisal zgodovino praznovanj dneva mladosti. V kulturnem programu so nastopili: Pevska skupina Sinji Vrh in Poljanski Odmev pod vodstvom Katarine Kapš in pevska skupina Če češ posluš pod vodstvom Alojza Vidica. Nastopili so tudi recitatorke Vida Lampret, Vida Me- sarič in Katarina Kapš ter harmonikarji Štefan Babič, Franci Šega in Branko Osvad. Skeč sta pripravila Marija in Kristjan Zupančič. Razstavo del o marša- lu Titu je pripravil Milan Šterk. Srečanje je povezovala Katarina Kapš. Pavel Majerle Kukin Hrastnik: Člani ZB za vrednote NOB Hrastnik smo 75. obletnico ustanovitve OF pra- znovali dvakrat. 21. aprila smo se zbrali pred sedežem našega združenja, kjer stoji doprsni kip Lidije Šentjurc, delo kiparja Stojana Batiča. Lidija Šen- tjurc se je rodila v Hrastniku in je bila med prvimi aktivisti, ki so v našem kraju in okolici ustanavljali odbore OF, leta 1953 je bila razglašena za na- rodno herojinjo. O njenem življenju in političnem delu pred vojno in po njej nam je pripovedoval Jože Zorčič. Nato smo obiskali še muzej Hrastnik, kjer nam je kustos Gregor Jerman predstavil zgodovino ustanavljanja OF v Hra- stniku in revirjih od leta 1941 do 1945. Posebno pozornost smo namenili naši takratni zelo aktivni hrastniški mladini, med njimi so bili: Vidko Pavlič, narodni heroj Jože Menih - Rajko, ki je padel na Osankarici in se po njem imenuje OŠ Hrastnik, Olga Jenko - Marjetka, Alojz Ribič in številni drugi. Proslavo v počastitev 75. obletnice ustanovitve OF in praznika dneva upo- ra proti okupatorju pa smo pripravili v ponedeljek, 25. aprila, v Delavskem domu Hrastnik. Prireditev je vodil Drago Kopušar, slavnostni govornik pa je bil Slavko Grčar, podpredsednik ZZB za vrednote NOB Slovenije. Prireditve sta se udeležila tudi župan Hrastnika Miran Jerič in partizanski komandant z Menine planine Franc Sever - Franta. V kulturnem programu so prvič v Hrastniku zapeli člani Moškega pevskega zbora Slava Klavora iz Maribora, ki so pripravili program partizanskih in zborovskih pesmi, pred vsako izva- jano pesem pa smo vpletli pomembne zgodovinske dogodke našega kraja. Proslave se je udeležilo veliko občanov in menili so, da že dolgo niso slišali tako lepo zapetih pesmi. Besedilo in foto: Danijela Kovač Nova Gorica: Območno združenje borcev za vrednote NOB Nova Gorica in Sekcija »Maj 1945« sta 24. maja pripravila tradicionalno srečanje v počastitev spomina na predsednika Tita in nekdanji praznik dan mladosti, na katerega so bili povabljeni tudi člani in predstavniki Društva za negovanje rodoljubnih tra- dicij organizacije TIGR Primorske. Zbrane je nagovoril predsednik te organi- zacije dr. Savin Jogan, naslov njegovega predavanja je bil Od TIGR-a do NOB in vojne za samostojno Slovenijo, govoril pa je o treh stebrih slovenske državnosti. Po njegovem predavanju je sledila zanimiva razprava s posebnim poudarkom na dejstvu, da je bilo med Primorci v predvojnem času v veliki večini glavno politično prepričanje protifašizem, ki je bil osno- va za vse oblike odpora proti italijanski oblasti. Iz tega prepričanja so potem nastajale različne odporniške organizacije, med njimi na prvem mestu TIGR. Udeleženci so izrazili željo po enotnosti te organizacije, saj vsako razbija- nje zaradi »bolj zgodovinsko ustreznega tolmačenja« vloge te organizacije v resnici služi le razvrednotenju odpora proti okupatorju. V nadaljevanju je bila poudarjena vloga Tita pri osvoboditvi in nato priključitvi Primorske matični domovini. Vsako leto se na dan mladosti na Sabotinu, v Renčah in Braniku z osvetlitvijo napisov TITO poklonijo spominu na to zgodovinsko osebnost. Besedilo in foto: Miloš Lozič Bohinjska Bistrica: V soboto, 21. maja, je v organizaciji članov ZZB Bohinja, predvsem KO Bo- hinjska Bistrica in Stara Fužina, potekal spominski pohod v spomin na prvo- borca Tomaža Godca in Avgusta Gašperina iz Stare Fužine do planinske koče na Vojah, kjer je na steni objekta spominska plošča. Ob 11. uri je tam pote- kal krajši kulturni program s pozdravnim govorom, krajšim življenjepisom in opisom dogodkov izpred 74 let, recitacijami in nastopom harmonikarja z izvajanjem partizanskih skladb. Po končani proslavi je sledilo prijetno dru- ženje. Besedilo in foto: Martin Gorišek Škofja Loka: Predstavniki A. N. P. I., Vsedržavnega združenja partizanov Italije za Goriško in Čedad, so v nedeljo, 29. maja, tradicionalno obiskali kraje pod Blegošem v Selški dolini, kjer so se v zadnji nemški ofenzivi, imenovani Prihod pomladi, marca leta 1945 bojevali italijanski partizani, pripadniki brigade Antonio Gramsci divizije Garibaldi Natisone. Skupaj z enotami 9. korpusa so se sku- šali prebiti iz sovražnikovega obroča, vendar preboj ni uspel vsem. 28 jih je padlo, med njimi tudi komisar, narodni heroj Manfredi Mazzocca Torda. Program je potekal pod vodstvom dolgoletnega prijatelja in tovariša Vita Primožiča, ki je imel tudi slavnostni nagovor. Prisotne sta z izbranimi bese- junij 201626 dami v italijanščini in slovenščini pozdravila župan škofjeloške občine, mag. Miha Ješe, in predstavnica italijanskih partizanov iz Čedada. K spomeniko- ma v Rovtu in pri Svetem Lenartu v Selški dolini smo predstavniki ANPI-ja, ZB za vrednote NOB Škofja Loka in župan Občine Škofja Loka skupaj po- ložili vence. Moški zbor Vrelec, harmonikar Ivan Tabernik in častna straža Slovenske vojske pa so pripomogli k slovesnosti trenutka spomina, ki ga vsako leto častno počastimo. Besedilo in foto: Franc Franko Ig: Člani društva Odmev Mokrca – akademski slikar Srečko Papič z Golega ter Mojca in Boris Reven z Iga – smo na pokopališču Ig obnovili spomenik žrt- vam pobojev, ki so jih domobranci zagrešili 15. decembra 1943. Na Ig je tedaj prišla domobranska patrulja, ki se je razdelila v dve skupini. Prva skupina se je napotila k Svetetovi hiši, druga pa proti gostilni Kandare. Medtem ko so 19-letno Ančko Svete peljali v gostilno Čot' na zaslišanje, je druga likvidator- ska skupina mučila najemnici Kandaretove gostilne, 34-letno Danico Adamič in Nežko Pugelj, obe doma iz Ponikev pri Dobrepolju. Po končanem mučenju so ju ob gostilni ustrelili in za- kopali v komaj 20 centimetrov globok grob, ki so ga izkopali domobranci, in to tako, da so deli udov gledali iz zemlje. To naj bi bilo svarilo za vse druge. Po tem zločinu so k Čotu prignali še Antona in Ivanko Kastelic, Pepco Dolinšek, mater treh majhnih otrok, in Manco Škrjanc ter jih po enournem za- slišanju odpeljali na Škofljico. Manca Škrjanc ni bila na njiho- vem seznamu, temveč njena hči Ana. Ker pa jim je hči pobegnila, so odpeljali mamo. Še isto noč so vse žrtve odpeljali na barje, jim zaradi kričanja in jokanja vsem zavezali usta in jih pobili s krampi in lopatami ter jih na pol žive vrgli v jamo in zagrebli. Pri prekopavanju po vojni so videli, da so imele žrtve roke zvezane z električno žico in zamašena usta. Tone Dolinšek je bil partizan, sekre- tar rajonskega odbora za Struge - Dobrepolje. Mesec dni po ženini smrti ga je ustrelil črnorokec Ivan Kožar. Tako so trije Dolinškovi otroci ostali brez staršev. Spomenik je bil že nekaj let v zelo slabem stanju, saj do zdaj nihče ni poka- zal interesa za njegovo obnovo. V prenovo smo vložili veliko truda in prosto- voljnih ur. Akademski slikar Srečko Papič je obnovil vse črke na spomeniku in spominski plošči, ki je pritrjena na zidu pokopališkega objekta. Ob spomeni- ku smo nasadili cvetje, zamenjali pesek, okrasili spomenik s cvetličnim aran- žmajem in svečami. Denar za obnovo je prispevalo društvo Odmev Mokrca. Boris Reven //Foto: Lea Sever Sromlje: Zadnjo soboto v aprilu so na Sromljah v občini Brežice spominsko slove- snost ob 75. obletnici ustanovitve OF, 72. obletnici ustanovitve Kozjanskega odreda in 71. obletnici osvoboditve Brežic združili z odprtjem drugega dela stalne muzejske zbirke v tem kraju z naslovom Kozjansko vojno ob- močje. Zelo dobro obiskano slovesnost, število obiskovalcev smo ocenili na približno 600, je zasnovala Milena Jesenko, s pozdravnimi nagovori so sodelovali: predsednik ZZB za vrednote NOB Brežice Stane Preskar, župan občine Brežice Ivan Molan in predsednik KS Sromlje Ferdo Pinterič. V pro- gramu pa so sodelovali: Moški pevski zbor Sromlje, glasbenica Marjetka Po- povski, recitatorji: Jožica Stajić, Željko Nikezić, Robi Petan in Mitja Jankovič ter učenci OŠ Artiče: Maruša Ferenčak, Jakob Volčanšek in Neja Bibič pod vodstvom mentorice Mojce Cerjak Ivanšek. Razstavo je odprla direktorica Posavskega muzeja Alenka Černelič Krošelj, po razstavi pa je obiskovalce popeljal njen avtor, dr. Tomaž Teropšič. Slavnostna govornica je bila Ljubica Jelušič, podpredsednica ZZB za vred- note NOB. V svojem nagovoru je spomnila na razvoj partizanstva na obmo- čju Kozjanskega in posebej opozorila na zavedne in pogumne domačine, ki so partizanom pomagali v težkih časih. Na prireditvi so Krajevni skupnosti Sromlje izročili srebrno plaketo ZZB za vrednote NOB Slovenije, ki jo je sprejel predsednik Ferdo Pinterič. Besedilo in foto: Stane Preskar Ptuj: »Brigadirji so pravi božji dar,« je leta 1989 na novinarsko vprašanje vzne- seno odgovorila upokojenka Ivanka Golob iz Negove. Njene besede je na svojevrsten način potrdil tudi slavnostni govornik Franjo Gnilšek (na sliki), v sedemdesetih letih predsednik občinskega izvršnega sveta na Ptuju in večletni predsednik skupščine MDA (Mladinska delovna akcija) Slovenske Gorice - Haloze, na letošnji slovesnosti v Kicarju pri Ptuju. Tam so člani Klu- ba brigadirjev Ptuj proslavili svoj brigadirski praznik in 20. pohod po poteh upora in prostovoljnega dela. Tisti pravi pohod izpred let je odpadel zaradi dežja, kar pa ni odvrnilo od prihoda sedemletne Neže in petletnega Matije, prapravnukov borca Slovenskogoriške - Lackove čete Franca Krambergerja, in njune mamice. Udeleženci prireditve so jih burno pozdravili. Slavnostni govornik je v svojem govoru med drugim dejal: »Beseda bri- gadir je neposredno povezana z besedo obnova domovine, ki obsega dolgo časovno obdobje vključevanja udarniškega, torej prostovoljnega dela šte- vilnih generacij. Vse od konca druge svetovne vojne do leta 1989 so se mladi vključevali v udarniška dela na različnih koncih takratne domovine, tudi na ptujskem območju. Zdajšnja generacija mladih si morda težko pred- stavlja razmere, ki jih je zapustila druga svetovna vojna. Navdušenje nad koncem vojne v maju leta 1945 je bilo neizmerno, a vojna rušenja in uniče- nja so klicala po takojšnji obnovi. Pogled na uničeno infrastrukturo, tovarne in stanovanjske zgradbe je bil grozljiv.« In junakom boja so sledili junaki dela. »Brigadirji v mladinskih delovnih akcijah so si prisvojili vrednote poštenosti, spoštova- nja, medsebojnega sodelovanja, solidarnosti in predanega tovarištva. Če bi te vrednote bolj negovali in cenili tudi danes, bi bili Slovenci srečnejši in enotnejši,« je dodal govornik. Začetek MDA Slovenske gorice - Haloze je bilo leto 1975, s prvo akcijo v Halozah od čr- pališča v Lancovi vasi do Majšperka. Brigade so bile nameščene ob tekstilni tovarni v D O G O D K I 27 Majšperku. Brigadam so se pri delu pogosto pridružili tudi brigadirji vete- rani, ki so v delovne akcije vnašali tovarištvo ter tkali vezi med mladimi in krajani. Prav brigadirji starejših generacij so spodbudili ustanovitev Kluba ptujskih brigadirjev v letu 1977. Približno 70 udeležencev proslave je nato poslušalo kulturni program ci- trarke Marije Kolarič iz Juršincev in Moškega pevskega zbora KUD Rogoznica. Stanko Lepej //Foto: Saša Lačen Grosuplje: Člani KO ZB NOB Grosuplje tradicionalno vsako leto pripravijo prireditev pri enem od številnih partizanskih obeležij na svojem območju. Letos smo se odločili za prireditev pri težko dostopnem spominskem znamenju pod vrhom Jelovca. V okviru prireditve je potekal spominski pohod s startom pred spomenikom 15 padlim na Spodnji Slivnici. Vabilu se je odzvalo 21 pohodnikov, ki so morali prehoditi osem kilometrov. Tone Kirm je s svojo harmoniko poskrbel, da nas je med počitki spremljala partizanska pesem. Skupaj z udeleženci, ki so tudi morali prehoditi del poti od gozdne ceste do spomenika, smo se zbrali pri spominski plošči na Jelovcu. Počastili smo spomin na tri domačine, ki so jih globoko v gozdu presenetili domači sluge okupatorja. Dva sta padla že v taboru, tretjega pa so belogardisti zajeli, ga bosega vodili po snegu skozi vasi Rožnik in Velike Lipljene do Tabora (pri zdaj imenovani Županovi jami) in ga tam po mučenju usmrtili. Navzoči so še posebno lepo sprejeli domačina iz Št. Jurija, partizanskega komandanta Franca Severja - Franto, ki je padle borce tudi osebno poznal. Na prireditvi je spregovoril Miloš Šonc, poveljnik 57. območnega štaba za TO Grosuplje. V svojem nagovoru je opisal usodo padlih domačinov in ob- žaloval, da mora še danes, po toliko letih, izraziti globoko ogorčenje zaradi izživljanja nad nemočnim ujetim junakom. V kulturnem programu so nastopili: oktet Libertas, mladi recitatorji iz Spo- dnje Slivnice, recitatorka Šonc in harmonikar Tone Kirm. Žal so svoj nastop odpovedali učenci Podružnične osnovne šole Št. Jurij, saj so starši večine otrok, ki jih je učiteljica pripravila za nastop, sporočili, da njihovi otroci ne morejo nastopiti. Verjetno so bili na delu tisti, ki jim ni všeč, da bi šolska mladina nastopala na prireditvah pri spomenikih NOB. Škoda, da starši tako izničujejo trud svojih otrok in željo po nastopu. Vseeno je prireditev lepo uspela. Prisotni pa smo se na koncu lahko posladkali z dobrotami, ki so jih spekle članice DPŽ Sončnica s Tatjano Novljan iz Male Račne na čelu. Po lepi prireditvi pri spominski plošči na Jelovcu so pohodniki opravili še del poti po Grosupeljski planinski poti nazaj na izhodišče. Besedilo in foto: Franc Štibernik Zabukovica: Pred spomenikom talcem v Zabukovici pri Žalcu se je zadnjo nedeljo v maju zbrala množica ljudi, med katerimi so bili tudi pohodniki, ki so v organizaciji Planinskega društva Zabukovica in Društva pohodnikov Stari pisker zarana krenili na pot iz celjskega Starega piskra. Prireditev tradicionalno priprav- ljajo občina Žalec, KO ZB za vrednote NOB Griže in KS Griže ter poteka od celjskih zaporov Stari pisker do spomenika talcem pod Gozdnikom. Poho- dniki si najprej ogledajo zapore in razstavo v spomin na usmrčene talce in krvave zločine med drugo svetovno, nato se podajo na pot. Vsako leto se na prizorišču pred spomenikom zbere več ljudi, tudi med pohodniki jih je vse več. Med udeleženci na slovesnosti je bil Ivo Grobel- nik, edini še živeči osvoboditelj talcev iz Starega piskra in letošnji dobitnik listine ZZB za vrednote NOB Slovenije, najvišjega priznanja slovenske bor- čevske organizacije. Grobelnik je bil letos tudi slavnostni govornik. V kultur- nem programu so sodelovali Godba na pihala Zabukovica, člani Kud Svobo- da Griže, učenci osnovne šole Griže in člani Mešanega pevskega zbora Griže. Foto: Primož Laubič Mokronog: Občinska organizacija Združenja borcev za vrednote NOB Mokronog - Tre- belno je 4. junija pripravila že peti orientacijski pohod za pokal Gubčeve brigade. Ob osmi uri se je 15 ekip, ki so štele po tri tekmovalce, zbralo pred športno dvorano v Mokronogu. Pozdravili so jih predsednik občinske orga- nizacije ZB Mirko Hrovat, predsednik ZZB za vrednote NOB Trebnje Boštjan Sladič in župan Občine Mokronog - Trebelno Anton Maver. Vsaka ekipa je dobila orientacijsko karto, s pomočjo katere so morali najti enajst kontrol- nih točk. Na poti so morali člani ekip opraviti preizkuse v streljanju z lokom, v metu bombe in v streljanju z zračno puško. Ob koncu pri Lovskem domu LD Mokronog pa so morali rešiti še test z desetimi vprašanji iz poznavanja zgodovinskih dogodkov med NOB v občini Mokronog - Trebelno. Vse ekipe so se izkazale v poznavanju orientacijskih pravil, tudi na cilj so prišle vse: enajst ekip osnovnošolcev in tabornikov in štiri ekipe starejših od petnajst let. Posebna komisija je preverila odgovore in seštela doseženi čas, na koncu pa razglasila rezultate. Prireditve se je udeležil tudi častni konzul Ruske federacije v Republiki Sloveniji, mag. Dušan Černe iz Novega mesta, ki je prvim trem v vsaki kategoriji podelil pokale in nagrade, absolutnemu zmagovalcu pa še prehodni pokal. Tretje mesto v kategoriji do petnajst let je dosegla ekipa Termiti, drugo mesto ekipa JPA, prvo mesto pa ekipa Izgub- ljeni, ki so kot absolutni zmagovalci dobili tudi prehodni pokal. Ekipo so sestavljali Klemen Janež, Toni Dragan in Martin Peterle. Tretje mesto v kate- goriji nad petnajst let je dosegla ekipa zaposlenih v Osnovni šoli Mokronog, druga je bila ekipa Sokoli, prva pa ekipa Orli. Organizator je za vsakega udeleženca priskrbel spominsko majico, za vse pa je bil organiziran piknik z okusnimi dobrotami z žara. Prireditev je kljub slabi vremenski napovedi uspela, želja organizatorja pa je, da bi se prihodnje leto pohoda udeležilo še več mladih, predvsem pa članov borčevske organizacije. Za konec smo pripravili za posameznike še turnir v streljanju z zračno puško, najboljši pa so dobili medalje. Besedilo in foto: Boštjan Sladič D O G O D K I junij 201628 SPOROČILA Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije Ob 25. obletnici samostojne slovenske države Letos praznujemo dve pomembni obletnici: 75. obletnico ustanovitve OF in 25. obletni- co razglasitve samostojne slovenske države. Slovenci smo iz kulturnega naroda dozore- vali in dozoreli v državotvorno nacijo. Slo- venska državotvornost je rasla skozi čas. V treh prelomnih trenutkih prejšnjega stoletja smo trikrat prijeli za orožje in sami branili svojo zemljo in snovali svojo državo. Prvič leta 1918, ko smo branili našo se- verno mejo. Spomnimo se Rudolfa Maistra! Skupaj s Hrvati in Srbi smo na ozemlju pro- padle Avstro-ogrske monarhije postavili dr- žavo Slovencev, Hrvatov in Srbov. Drugič leta 1941, ko je bil po sramotni kapitulaciji kraljeve jugoslovanske vojske in razkosanju Slovenije slovenski narod obsojen, da kot narod izgine. Iz globine narodove duše je vstal oborožen odpor. Tretjič leta 1991, ko je postalo življenje v skupni državi, ki so se je polaščali razni nacionalizmi in nam je v takratnih političnih okoliščinah znova grozila izguba suvereno- sti. Takrat smo bili znova enotni. Ta eno- tnost in pripravljenost vsega naroda sta bili pomembna dejavnika v tistih usodnih dneh poletja 1991. Zavedali smo se, da sta domo- vina in narod nad vsem, ko pa sta ogrožena, vse drugo postane nepomembno. Gotovo so bili najtežji in najusodnejši dne- vi za slovenski narod spomladi leta 1941. Kraljeva vojska je kapitulirala, Evropa je je- čala pod nacističnim in fašističnim jarmom, ko se je samo še Velika Britanija branila pred navali Hitlerjevih letal in vojne na vzhodu še ni bilo. Tedaj se je mali narod v osrčju Evro- pe dvignil v na videz brezupen boj. Kot je zapisal France Prešeren: »Manj strašna noč je v črne zemlje krili, kot so pod svetlim soncem sužnjev dnovi.« Peter Wilkinson, takratni šef angleške ob- veščevalne službe za območje vzhodnega Sredozemlja, je Churchillu poslal poročilo, v katerem je zapisal: »Odkar je Andreas Hoffer dvignil vstajo proti Napoleonu na Tirolskem, Srednja Evropa še ni videla take ljudske vstaje, kot sem jo jaz videl v Sloveniji.« V boj za obstoj nas je povedla OF. Rodi- la se je iz ponižanja ob kapitulaciji kraljeve jugoslovanske vojske; iz razžaljenega naro- dovega ponosa in iz zavedanja ogroženosti obstoja naroda. OF je povedla narod v orga- niziran boj proti okupatorjem, organizirala je partizansko vojsko. Tiskali smo svoj de- nar, imeli smo svoje zdravstvo, svoje varno- stne službe, ustanovili smo svoje gledališče, pevski zbor, kulturne skupine, izdajali časo- pis, imeli svojo radijsko postajo. Leta 1944 smo ob stoti obletnici nastanka znova na- tisnili Prešernovo Zdravljico. OF je postala država v državi z vsemi institucijami, ki jih ima država. Temeljni program OF, ki obsega osem točk, je sprejel vrhovni plenum OF do kon- ca leta 1941. Rojevati se je začela slovenska država. Osma točka programa med drugim pravi: »Po svoji narodni osvoboditvi bo o notra- nji ureditvi Združene Slovenije odločal sloven- ski narod sam. OF bo to elementarno pravico slovenskega naroda branila z vsemi sredstvi«. Pomemben korak na poti do države je bil sklic kočevskega zbora – prvega slovenske- ga parlamenta. Takrat je bilo odločeno, da kot suverena in nacionalna država vstopimo v federacijo z drugimi jugoslovanskimi naro- di s pravico do samoodločbe in s pravico do izstopa iz federacije. To svojo pravico smo leta 1991 tudi uporabili in uresničili svojo samostojno državo. Po 75 letih imamo danes svojo državo, smo ena od članic OZN in EU. Uveljavitev ljudske demokracija pa nas še čaka kot izziv za prihodnost. Našo suverenost je po drugi svetovni vojni znova resno ogrožala stalinistična Sovjetska zveza. Se spomnite Informbiroja? Borci so se znova zbrali. Leta 1948 je bila ustanov- ljena Zveza borcev, ki od svoje ustanovitve dalje dosledno zagovarja vrednote, ki so se izoblikovale v času NOB. Zavedali smo se, da so vrednote, kot so svoboda, suverenost, človeško dostojanstvo, nad ideološkimi in religioznimi prepričanji. Ko je leta 1968 Sovjetska zveza okupi- rala Češkoslovaško, je grožnja suverenosti naše domovine Slovenije spet postala zelo konkretna. Avgusta leta 1968 je sloven- ski politični vrh sprejel sklep: V primeru kakršne koli agresije se bo Slovenija branila. Slovenci smo znova vzeli odločanje o svo- ji usodi v svoje roke in se vrnili h konceptu odpora iz NOB. Tega v drugih republikah nekdanje skupne države niso storili. Znova smo zgradili lastne obrambne strukture: Te- ritorialno obrambo, slovensko milico in slo- vensko varnostno službo. Ugledni člani ZB, nekdanji borci, častniki, generali, narodni heroji, so aktivno sodelovali v procesu usta- navljanja TO, ki jo je ZB sprejela kot obliko obnove vojske iz časov NOB. Tako smo pripravljeni pričakali prelom- na leta 1988, 1989, 1990, 1991. Uprli smo se spremembi federativne politične uredi- tve. Uprli smo se večinski prevladi srbskega naroda nad vsemi drugimi. Znova smo bra- nili svojo suverenost. Delegacija slovenske Zveze komunistov je zapustila kongres ZKJ januarja leta 1990. Člani slovenske Zveze borcev so sklenili, da se zveznega kongresa ZB ne bodo udeležili, ker so na zvezni ravni poskušali uveljaviti ideje o preglasovanju in podreditvi republiških organizacij ZB skle- pom na zvezni ravni. V izjavi 9. julija 1990 je bilo poudarjeno, da borci podpirajo popolno afirmacijo Republike Slovenije kot države, ki je nastala v času NOB s sklepi odposlancev v Kočevju oktobra leta 1943 in je bila potr- jena na drugem zasedanju Avnoja. Zveza borcev je aktivno podprla plebiscit o samostojnosti Republike Slovenije decem- bra leta 1990. Dosledno je sledila vredno- tam, ki so se izoblikovale v NOB, in pozva- la članstvo, da se udeleži in angažira za čim večjo udeležbo na plebiscitu. Poudarjena je bila kontinuiteta med temeljnimi točkami OF, sklepi kočevskega zbora in sklepi Sloven- skega narodnoosvobodilnega sveta (SNOS), pri graditvi slovenske državnosti in pri ple- biscitarni samoodločbi o suverenosti in sa- mostojnosti slovenske države. ZB je boj za osamosvojitev imela za nadaljevanje NOB. Organizacija Zveze borcev je sodelovala v javni razpravi o ustavi Republike Sloveni- je. V preambuli ustave je med drugim zapi- sano: »… upoštevajoč dejstvo, da je bila Re- publika Slovenija država že po doslej veljavni ustavni ureditvi …« (Uradni list št. 1/91, 25. junij 1991). Ob oboroženem napadu JLA na Sloveni- jo je izvršni odbor ZB objavil protest zaradi oborožene agresije JLA na našo domovino. Deset generalov, nekdanjih borcev NOB, je v izjavi odločno obsodilo agresijo JLA. ZB je podprla brionske dogovore. ZB je bila vedno zvesta vrednotam, ki so se izoblikovale v času NOB, vedno sta nam bili pred očmi domovina in suverenost slo- venske države, za katero je bilo žrtvovanih toliko življenj. Vedno smo delovali drža- votvorno. Podprli smo referendum o vsto- pu v EU in kljub številnim pomislekom tudi vstop v Nato. In tako bomo delovali tudi v prihodnje. Govor Tita Turnška, predsednika ZZB za vred- note NOB Slovenije, na slavnostni razširjeni seji ZZB NOB v Ljubljani 20. junija 2016 29 SPOROČILA Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije 7. 6. 2. 6. 4. 6. 9. 6. 9. 6. 11. 6. 11. 6. 11. 6. 11. 6. 15. 6. 17. 6. 18. 6. 20. 6. 22. 6. 23. 6. 24. 6. 26. 6. 30. 6. 15-16. 6. 1. Presedstvo 1. 6. Vsak torek, razen prvega v mesecu Pregled opravljenega dela; priprave na aktualne dogodke v letu 2016; razno. 17. 6. Pregled zapisnika in sklepov zadnje seje z dne 17.3.2016; obravnava in potrditev prispelih predlogov za priznanja v okviru kvot za 2016; obravnava in potrditev predlogov za podelitev priznanja praporščakom; predlogi in pobude za spremembo Pravilnika o priznanjih; razno. 2. Kolegij predsednika 3. Taboriščni odbor Ravensbrück - Auschwitz 4. Odbor za priznanja Poročilo o uresničevanju sklepov in potrditev zapisnika prejšnje seje; informacija o seji Sveta ZB o ZB v procesu osamosvajanja RS; sklep o razdelitvi finančnih sredstev za naloge v javnem interesu; sklep o imenovanju v. d. generalnega sekretarja Zveze; informacija o izobraževalnih seminarjih; tekoče finančne zadeve; rokovnik sej v drugem polletju 2016; druga medsebojna obvestila in dogovori. Člani predsedstva so se udeležili: pogovora z Borisom A. Novakom z naslovom »Zgodovina, kakršna je bila in zgodba, kakršne še ni bilo« v Muzeju novejše zgodovine Slovenije; slovesnosti v spomin na narodnega heroja Jožeta Šeška v Konca vasi; sprejema pri veleposlaniku Ruske federacije dr. Doku Zavgajevu ob nacionalnem prazniku Ruske federacije; tradicionalnega srečanja članov ZB in upokojencev Posočja na Mostu na Soči; počastitve 25. obletnice osamosvojitvene vojne za Slovenijo v Mestnem muzeju Ljubljana v sodelovanju MOL z vodstvi OZVVS Ljubljana in Policijskega veteranskega društva Sever; spominske slovesnosti ob 71. obletnici osvoboditve koncentracijskega taborišča v Podljubelju; spominske slovesnosti na grobišču padlih borcev X. SNOUB Ljubljanske brigade v Gorskem Kotarju; prireditve ob 25. obletnici slovesne prisege prve generacije slovenskih nabornikov 510. učnega centra Teritorialne obrambe na Igu; srečanja s francoskim veleposlanikom v Ljubljani; posveta »Četrt stoletja RS – izzivi, dileme, pričakovanja« na Inštitutu za novejšo zgodovino v Ljubljani; proslave ob dnevu civilnih invalidov vojn Slovenije v Ljubljani; posveta o vlogi in pomenu Zveze slovenskih častnikov v slovenski družbi v Celju; slavnostne seje GO ob 25. obletnici osamosvojitve Slovenije v Festivalni dvorani v Ljubljani; slovesnosti ob dnevu državnosti v Velenju; proslave ob dnevu državnosti in 160-letnici Kadetnice v Mariboru; slavnostne seje Državnega zbora RS in državne proslave ob 25. obletnici osamosvojitve Slovenije na Kongresnem trgu v Ljubljani; spominskega srečanja »Pri Peršmanu« v Podpeci nad Železno Kaplo; sprejema pri veleposlaniku ZDA Brentu R. Hartleyu ob 240. obletnici podpisa deklaracije o neodvisnosti ZDA DELOVANJE DELOVNIH TELES IN ORGANOV ZVEZE OD 1. DO 30. JUNIJA 2016 Dodatno usposabljanje praporščakov PIŠE: Rino Velikonja FOTO: Martina Peršič V vojašnici Teritorialnega polka (TERP/1. Br.) Slov- enske vojske na Ajševici pri Novi Gorici je bilo 12. maja letos dodatno usposabljanje praporščakov Združenj borcev za vrednote NOB severne Pri- morske. Pravilno ravnanje s prapori ob proslavah in drugih slovesnostih je predstavil predstavnik Slovenske vojske, praporščak Iztok Kavs. Kljub slabemu vremenu se je srečanja udeležilo petintrideset praporščakov, kar dokazuje, da si tudi oni želijo ravnati s praporom tako, kot je predpi- sano v pravilih. Utrujenost in porabo energije so praporščaki in drugi predstavniki severnoprimor- skih združenj nadomestili s pravim vojaškim pasul- jem. Praporščaki so sami predlagali, da bi podobno dodatno učenje pripravili tudi prihodnje leto, saj se med letom marsikaj pozabi, osvežitev spomina pa je vedno dobrodošla. Aljaž Verhovnik, v. d. generalnega sekretarja Predsedstvo Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije je na seji 7. junija 2016 imenovalo za vršilca dolžnosti generalnega sekretarja Aljaža Verhovnika, diplomiranega pravnika in člana pred- sedstva Zveze. Imenovan je bil za obdobje od 7. Junija do 31. decembra 2016. junij 201630 da je bila Osvobodilna fronta s svojim po- zivom k vsesplošnemu narodnemu odporu edina sila v takratni razpadajoči državi s kapitulirano vojsko, ki je začela organizi- rati Slovence za preživetje. Za naše pred- nike in torej tudi za nas so okupatorske vojske določile asimilacijo tistih, ki bi sode- lovali z novimi oblastniki, izgon tistih izo- braženih ljudi, ki bi lahko organizirali ljudi v boju proti okupatorjem, ter izbris tistih, ki bi se okupatorju uprli. Slovenskega ozem- lja ni nameraval braniti nihče. Čeprav je stara Kraljevina Jugoslavija gradila Ru- pnikovo obrambno linijo, je že v prvih dneh vojne ukazala umik kraljeve vojske na Kolpo, temu sta sledila kapitulacija in razpad tiste vojske, območje Slovenije pa je ostalo nebranjeno in razdeljeno med štiri različne okupatorje.« R E K L I S O »Osvobojeno ozemlje v Zgor- nji Savinjski dolini je bilo pomembno tako z voja- škega kot s političnega in moralnega vidika. Z zaplenjenim orož- jem in opremo so parti- zani povečali svojo bojno moč, s prostovoljnim prilivom in rastočo mobilizacijo domačih fantov in mož okrepili svoje vrste, pospešili razkroj vermanšafta ter v osvobojenih krajih or- ganizirali zaledno bazo z vso potrebno infrastrukturo, od preskrbe in sanitete do zvez in vojaškega usposabljanja novincev. Obenem se je še okrepilo sodelovanje z za- hodnimi zavezniki, da so lažje dostavljali »Še danes, po mnogo letih, nas pretresejo spomini otrok, ki so takrat med zmrcvarjenimi in ožga- nimi trupli iskali svoje starše, sorodnike, sestri- ce, bratce. V 72 letih so svoje spomine pripovedo- vali številnim, tudi svojim otrokom in vnukom. Zato so podobe iz požganih hiš še danes tako žive. Naše žrtve imajo ime- na, zločinci pa ne. Prišli so iz svojih daljnih dežel, pod masko vojne in izpolnjevanja ukazov so pobijali naše otroke in za svo- je zločine niso nikoli nikomur odgovarjali, morda le svoji vesti. Bili so vojaki in ra- zumeli bi, če bi se po vojaško spopadli s partizani. Toda pobijanje nedolžnih ljudi po naših najbolj odročnih slovenskih vaseh ni mog- lo biti del vojaškega poklica. Morda so se vrnili domov in poprijeli za svoje nekda- nje delo ter v miru živeli naprej, spominov na ožgane ljudi, ki so jih potiskali v goreče hiše, pa najbrž niso pripovedovali svojim otrokom in vnukom. Morda so to celo bili navadni ljudje, ki jih je vojna popačila v zveri. Morda so končali v zavezniških ta- boriščih po Evropi, kjer so po vojni zara- di lakote in bolezni umrli premnogi zajeti nemški vojaki. Morda pa so svoje spomine pripovedo- oziroma spuščali nujno potrebno pomoč ter sem poslali tudi svojo misijo, ki je so- delovala v skupnih vojaških akcijah in jih usklajevala. Slovensko osvobodilno gibanje je bilo verjetno eno najbolje organiziranih od- porniških gibanj v okupirani Evropi. Po- mislimo samo na razvejano kurirsko mre- žo, kulturno in prosvetno dejavnost ali pa na številne partizanske bolnišnice, v kate- rih se je zdravilo na tisoče ranjenih bor- cev! Ne le slovenskih partizanov, ampak tudi zavezniških vojakov, predvsem letal- cev, ki so jih partizani rešili pred nemškim ujetništvom. Naš prispevek v boju proti nacifašizmu so zavezniki znali ceniti tako takrat kakor vali otrokom tisti, ki so nemškim rabljem pomagali sestavljati sezname ljudi, ki so pomagali partizanom. Saj bi bilo sicer tež- ko danes razumeti, od kod velika potreba dela slovenske politike in javnosti, da ko- laborante prikaže kot domoljube in izda- jalske ovaduhe kot žrtve komunističnega terorja. Če ne bi bilo teh domačih ovadu- hov, potem nemški okupatorji ne bi prišli v njim neznane vasi pred prave hiše s pravi- mi imeni naših domoljubov. Ko so jih od- birali za talce, so namreč vedeli za vsako mamco, kako je nekoč partizanom skuha- la večerjo. Zato se moramo zavedati, da vojna nekatere ljudi spreminja v ovaduhe in kolaborante. Ta vrsta ljudi ima še danes svoje somišljenike, ki vztrajno popravljajo zgodovino in iščejo razloge za delitve med ljudmi. In ker naboj sovraštva na račun vojne in povojnih nedopustnih pobojev popušča, kujejo nove delitve na račun osa- mosvojitvene vojne iz leta 1991. Torej ne gre le za to, da želijo prikazati neka nova zgodovinska dejstva, temveč da bi z izna- kaženo zgodovino razpihovali sovraštvo in delitve med ljudmi. Tudi ob letošnji 75. obletnici ustanovitve Osvobodilne fronte so se oglasili z dopisi, da naj se 27. april ukine kot državni pra- znik, češ da je šlo za zlorabljen dan sestan- ka neke neformalne skupine prijateljev Sovjetske zveze. Mi pa moramo povedati, danes, o čemer najbolje priča slovesnost ob 70. obletnici izkrcanja v Normandiji, na katero so organizatorji kot eno redkih po- vabili tudi slovensko borčevsko delegacijo. Vprašanje pa je, koliko ga znamo ceni- ti sami, ali smo nanj dovolj ponosni in ali vemo dovolj o tem pomembnem poglavju slovenske zgodovine. Vse glasnejši so na- mreč tisti, ki na podlagi neresnic ali polres- nic omalovažujejo in zaničujejo naš boj in naše žrtve. Na tem mestu ne želim polemizirati z njimi, sicer pa zgodovinska dejstva govo- rijo sama. Kaj si mi mislimo o tem, pa na najprimernejši način izrazimo tako, da se vedno znova srečujemo na mestih spomi- na, kot je ta.« Ivo Grobelnik, edini še živeči udeleženec osvoboditve talcev iz Starega piskra v Celju, 29. maja 2016 na slovesnosti pod Gozdnikom v Zabukovici Ljubica Jelušič, podpredsednica ZZB za vrednote NOB Slovenije, 22. maja 2016 ob 72. obletnici usmrtitve 22 talcev, Peternel v Goriških brdih 31 R E K L I S O »Krizni časi so v Evropi poleg gospodarstva in politike načeli tudi moralo ljudi, značaj narodov, ustroj držav. Na površje pri- hajajo ideje, ki so na naši celini že večkrat zanetile dolgo trajajo- če in bratomorne pokole in ki ogrožajo idejo naše združene Evrope, prostora brez meja, na katerega smo že več kot pol stoletja tako zelo ponosni. Vse preveč je podleganja stereotipnim in popu- lističnim glasovom, vse preveč je ogibanja pred drugimi in ograjevanja pred drugač- nimi. In vse to se vse prevečkrat dogaja pod krinko domoljubja. A domoljub ni tisti, ki zgolj za vsako ceno brani nespremenljivost in se upira novos- tim. Domoljub ni nestrpen in ne poziva k linču religij, ras ali drugače mislečih. Do- moljub je tisti, ki zna v izzivih sodobnega sveta poiskati priložnost, način in moč, da v svoji okolici in v sodelovanju z drugimi ustvarja možnosti za svobodo, mir in soži- »Množične akcije so zahtevale veliko orga- nizacijskih in drugih naporov. Ni šlo brez napak in težav. Napake so se dogajale tako pri načrtovanju kot pri koordinaciji in izvedbi dela. Niso bile izpolnjene vse dane obljube … Odločno pa moramo zavrniti trditve in obtožbe, ki so se pojavile po letu 1990, da so bile MDB del totalitarnega sistema, da so bile aparat ideološke indoktrinacije, da niso bile vedno prostovoljne in podobno. To so in še vedno trdijo nasprotniki vsega, kar se je dogajalo v obdobju do leta 1990. Odločno povejmo: ponosni smo na op- ravljeno delo, na delo MDB. Nikomur ne dovolimo, da bi iz politikantskih in ideolo- ških razlogov razvrednotil naše delo. Naj ob jubileju, ob 70. obletnici mladin- skih delovnih akcij, omenim nekaj statisti- ke, nekaj številk o množičnosti mladinske- ga prostovoljnega dela. Povzel sem jih iz zbornika »V korak s časom«, ki je izšel leta 1998 pri založbi Zveza za tehnično kultu- ro Slovenije. Knjiga je prva knjižna publi- kacija, v kateri so želeli celovito prikazati tje za vse. In to je mogoče! Kajti vse je mo- goče, če obstajata trden namen in skupna volja. O tem bi nam vsem skupaj lahko veliko pripovedoval partizan Franc Sever - Franta, eden zadnjih še živečih partizan- skih poveljnikov, ki je danes med nami in ga s spoštovanjem in hvaležnostjo pozd- ravljam. Tovariš Franta ve, kaj pomeni imeti skupen cilj, kakšno moč predstavlja neomajna vztrajnost, kaj pomeni bojeva- ti se z ramo ob rami. In dobro se zaveda, kaj bi bilo, če bi njegovi vrstniki kadar koli od začetka do konca druge svetovne vojne izgubili voljo, se razkrojili, se nehali boriti in se vdali. Ne le Slovenci, z zmago oku- patorjev bi vsa Evropa živela drugačno zgodovino. K preteklosti mlajši še nismo veliko pri- spevali, a naša sedanjost in naša priho- dnost sta naša skupna odgovornost in s tem prispevamo k oblikovanju zgodovine, ki se je bodo učili zanamci. Zato mislimo in ravnajmo tako, da bodo na nas ponosni. Slovenci smo pogosto premalo objek- tivni, ko ocenjujemo, kako živimo. Vide- prostovoljno delo slovenske mladine v ob- dobju od 1945. do 1990. leta. Pomembnost knjige je tudi v tem, da poleg številnih za- nimivih avtorskih prispevkov in slikovnega gradiva prvič vključuje obsežne statistične podatke ter daje pregled prostovoljnih ak- cij in številčno udeležbo mladine. Oglejmo si nekaj številk o deležu slo- venske mladine na posameznih akci- jah. Pri graditvi proge Brčko–Banoviči je leta 1946 sodelovalo 23 slovenskih brigad s 6200 brigadirji. Pri graditvi proge Šamac–Sarajevo je leta 1947 so- delovalo 23 slovenskih brigad s 14.200 brigadirji. Na različnih zveznih akcijah leta 1948 (avtocesta Zagreb–Beograd, Novi Beograd, Železniki, itd.) je sode- lovalo 67 slovenskih brigad z 11.500 brigadirji. Na vseh zveznih mladinskih prostovoljnih akcijah je v letih od 1946 do 1979 sodelovalo približno 77.000 brigadirk in brigadirjev iz Slovenije, or- ganiziranih v 604 brigadah. Vštete so le zvezne delovne akcije zunaj Slovenije, razen delovne akcije leta 1958, graditve la sem veliko delov sveta. Govorila sem z veliko različnimi ljudmi, soočila sem se s številnimi lepimi, a žal tudi s številnimi travmatičnimi zgodbami. Verjemite, da je Slovenija še vedno dežela dostojnega živ- ljenja in Evropa je pojem blaginje! A da bi to dojeli, moramo kdaj slišati in videti izkušnje drugih. Že pogled v oči begunč- kov, ki so svoje otroštvo pustili v poruše- nih domovih v deželah Bližnjega vzhoda, pove dovolj. Zato ne dopustimo, da bi nas zastrupi- le nacionalistične retorike, ne nasedajmo skrajnim pogledom! Ne delimo se! Kakršni koli in od koder koli – smo le ljudje, ki si delimo isti svet, ki želimo mir za svoje otroke, ki želimo svobodo za razvijanje misli, ki želimo sožitje za prijetno življenje. Usmerimo svojo moč v medčloveške odno- se in v solidarnost. Da Slovenci to zmoremo, smo že večkrat dokazali, in takrat sem najbolj ponosna, da sem Slovenka. Hvala vsem, ki so pri- pomogli k samostojnosti in suverenosti slo- venskega naroda in k napredku Evrope.« avtoceste Ljubljana–Zagreb. V letih od 1945 do 1990 je v republiških delovnih akcijah sodelovalo več kot 30.000 brigadirjev, organiziranih v 280 MDB. V tem obdobju je potekalo tudi na stoti- ne lokalnih akcij. Skoraj ni večjega kra- ja brez delovne akcije slovenske mladine. Ob navajanju številk moramo dodati, da so navedeni podatki nepopolni, kar nava- jajo tudi uredniki zbornika. Na tem mestu želim izraziti zahvalo in priznanje vsem, zlasti urednikom, ki so namenili veliko tru- da in dela zbiranju podatkov in urejanju publikacije. Številke, ki sem jih navedel, same zase veliko povedo. Delež slovenske mladine pri obnovi in graditvi naše takra- tne skupne domove Jugoslavije in domovi- ne Slovenije je bil velik. Sodelovali smo pri graditvi železnic, cest, naselij, industrijskih in športnih objektov, pri regulaciji rek … Mladinske prostovoljne delovne akcije so del naše skupne zgodovine. Vedenje in za- vest o tem nas lahko upravičeno navdajata s ponosom. Lahko rečemo velik h v a l a vsem, ki so sodelovali.« Tanja Fajon, evropska poslanka, 16. maja 2016 na slovesnosti Svobodi in miru v spomin na zadnje boje druge svetovne vojne na Poljani Prof. Stane Kranjc, član Izvršnega odbora Kluba brigadirjev Ljubljana, 1. junija 2016 na srečanju članov Kluba v Ljubljani junij 201632 »Ob tem, kar se zdaj doga- ja v Sloveniji ob medse- bojnih obtoževanjih in privatizaciji osamosvo- jitve, bi bilo prav, da se akterji zavedajo, da osamosvojitve ne bilo, če ne bi bilo teh zavednih l j u - di. To ni edini pohlep, s katerim se srečujemo v 25-letni zgodovini samostoj- nosti. Še veliko bolj škodljiv je pohlep po premoženju, ki je bilo ustvarjeno po kon- cu druge svetovne vojne, ko smo obnovili domovino, razvili gospodarstvo, znanost, tehnologijo, šolstvo, kulturo, zdravstvo, energetiko, infrastrukturo, zavarovalni- štvo, bančništvo, skratka vse, kar je pot- rebno za dostojno življenje v času šolanja, dela in upokojitve. Že dolgo poteka proces, »Ob današnji slovesno- sti, posvečeni spopadu na Mali gori pred 75 leti in spominu na ju- naško in tragično smrt Danila Zelena, voja- škega vodje organizacije TIGR, želim našo pozornost – ob hvalež- nem spominu na ta dogodek – osredotočiti še na nekaj vidikov delovanja organizacije TIGR, nespornega pomembnega dela naše narodne zgodovine, ki so v svoji celoviti povezanosti upoštevanja vredni tudi za današnji čas. Prvi se nanaša na vsebino programa te tajne organizacije, ki je bil že od ustano- vitve jeseni leta 1927 na Nanosu do ustre- litve žrtev drugega tržaškega procesa de- cembra 1941 popolnoma jasen: boj zoper narodnostno zatiranje in poskuse izničeva- nja slovenskega naroda, njegove kulture in jezika, kakor ga je poosebljal italijanski fašizem. Morda manj razčlenjen, zato pa ne manj odločen in vztrajen pa je bil tudi tigrovski boj za omogočanje in zagotavlja- nje razmer za prostost v vseh družbenih razmerjih, za dostojanstvo in temeljne po- goje za delo, za pošteno plačilo in razvoj slehernega človeka, torej za celovit boj za svobodo in kruh. Vidnemu članu vodstva ki ga lahko imenujemo ugrabitev vodenja države, kot je denimo to želela JLA naredi- ti s TO, da bi dosegla svoje cilje. To izčrpa- vanje domačih objestnežev ima podporo tudi v Bruslju, za katerega lahko rečemo, da ne izpolnjuje tistih pričakovanj, ki smo jih imeli v času vstopa v EU. Vse bolj pre- vladuje interes velikih držav in kapitala, vse bolj se stiska ljudi, nove in nove zah- teve po podaljšanju delovne dobe, mladi pa predolgo ostajajo brez delovnih mest. Praviloma se danes zaposluje za določen čas ali kot oblika prekarnega dela, za ka- tero je značilno, da se zanj ne plačujejo prispevki. Torej vse večje izkoriščanje ljudi za se večje dobičke peščice ljudi. V času, ko poteka notranja vojna za zasluge pri osamosvojitvi, se ne organizi- ramo, da bi se uprli napadu, ki ga Slo- Tigra in udeležencu takratne bitke na Mali gori, Ferdu Kravanji – Petru Skalarju, se je zapisala med služenjem vojske v Italiji misel o »kladivu, ki bije v svet in kuje za- kon nov …«. Danes bolj podrobno znane in raziskane metode delovanja te organi- zacije kažejo na izjemno odločnost pri ure- sničevanju vseh omenjenih ciljev, ne glede na tveganja in žrtve. Drugi vidik se nanaša na zanimivo pro- tislovje v usmeritvi te organizacije, ki je bila po eni strani vztrajno obrnjena k te- meljnim možnostim za preživetje ljudi na domači zemlji, k ohranjanju naroda, nje- govega jezika in kulture, hkrati pa je po drugi strani našla in sčasoma še razvila poti tudi za plodno in učinkovito sodelova- nje z vsemi drugimi, vsaj v zasnovi podob- no usmerjenimi organizacijami. Uspešne primere predstavljajo akcijski načrti sode- lovanja Tigra z ilegalnimi protifašističnimi organizacijami v inozemstvu sredi tridese- tih let, premišljena delitev dela med tigrov- ci, ki so prenašali tovore šolskih knjig, in primorskimi duhovniki, ki so prevzeli nase skrb za jezik in vzgojo mladine v zakristi- jah – namesto šol, ki so postale potujčeval- nice, zbiranje in delitev orožja med Tigrom in organizacijami KP v pričakovanju vo- jaškega napada Italije na Jugoslavijo tik venija doživlja z mehanizmom finančnih trgov. Izračunali so si, koliko denarja mo- ramo zliti v banke za pokritje luknje, ki je bila določena povsem špekulativno. Pet milijard je ogromno denarja. Toda kljub sanaciji in aktivnosti za preiskavo banč- ne luknje se mirno nadaljujejo postopki prodaje slabih terjatev bank. Postopek je znova nepregleden, pod okriljem bančne tajnosti in s podobnimi mehanizmi po- slovne skrivnosti, pod katerimi se vodstva uprav in nadzorni sveti zagovarjajo ozi- roma skrivajo pred javnostjo. Ne morem se znebiti občutka, da ni naključje, da se je spor o zaslugah za osamosvojitev za- čel prav v trenutku, ko imamo nepopol- no vodstvo in nadzor NLB, ki želi proda- ti 800 milijonov slabih terjatev po samo 20-odstotni vrednosti. pred začetkom druge svetovne vojne in poznejše naravno prelitje velikega dela ti- grovskega v partizanski odpor. Tretji vidik delovanja organizacije TIGR je morda še bolj aktualen. To je dejstvo, da so kljub ekskluzivnosti delovanja te orga- nizacije, ki je bila zaradi posebnih razmer domišljeno skrita pred javnostjo in posebej skrbno organizirana in vodena, s trojkami in načini obveščanja, primorski ljudje ve- deli zanjo, spremljali so njene akcije in jih podpirali. To tvegano delovanje Tigra jih je v težkih razmerah negotovosti, prisilnih iz- seljevanj, propadanja domačij in brisanja narodne samobitnosti bodrilo, jim dajalo upanje, da niso sami in da trpljenje ne bo trajalo večno. Vsakoletno prižiganje kresov v spomin na bazoviške žrtve na Nanosu in vseh izpostavljenih primorskih vrhovih je pomenilo potrditev spomina in hvaležnosti za njihovo žrtev, hkrati pa zavezo, da bodo vsi Primorci vztrajali v odporu do konca. Prav na tej točki – v poznavanju in zras- losti ogromne večine prebivalcev s cilji boja in njihove povezanosti s tistimi, ki so se bo- jevali in tvegali življenje za zmago skupne stvari – je mogoče najti niti vzporednic med tigrovstvom in poznejšim partizanskim bo- jevanjem, v določeni meri pa tudi s sloven- sko osamosvojitveno vojno.« Janko Veber, poslanec, 21. maja 2016 na spominski slovesnosti v Osilnici ob 75. obletnici OF in obletnici prvega partizanskega napada na italijansko postojanko v tem kraju Dr. Savin Jogan, predsednik društva TIGR, 12. maja 2016 na spominski slovesnosti na Mali gori R E K L I S O 33 P R I P O V E DA K T U A L N O rekreacijski izleti ter ekskurzije s spozna- vanjem kulturno-zgodovinskih objektov. Da bi povečali zadovoljstvo svojih čla- nov z delom organizacije, priporočamo izvedbo programov, za katere so anke- tirani člani izkazali interes (druženja, te- matska srečanja, izleti), v okviru finanč- nih možnosti. O nezadovoljstvu članstva zaradi po- javov blatenja in potvarjanja zgodovine, poskusov rehabilitacije domobrancev ter medlega odziva vodstva, politike in medijev na te poskuse bomo obvestili vodstvo Zveze združenj borcev za vred- note NOB Slovenije. Od njega pričaku- jemo, da se aktivno zavzema za ohra- nitev naših v ustavo zapisanih vrednot in se ne le odziva na provokacije, mani- pulacije in laži. Izraženo nezadovoljstvo članov kaže, da naše članstvo ni apatič- no, da ga navedeni poskusi potvarjanja zgodovine žalostijo in se z njim ne bo sprijaznilo. Kako pridobiti mlajše člane? V združenju ugotavljamo, da bo treba poiskati nove poti za pridobivanje no- vih, predvsem mlajših članov. Lani smo v ta namen ob 70. obletnici osvoboditve izdali zloženko o združenju za potrebe mariborske organizacije. Letos bomo izdelali Facebookov profil občinske or- ganizacije Maribor, ker je ta komunika- cijski kanal bliže mlajšim in delovno ak- tivnim osebam, ki so naša ciljna skupi- na. Nadaljevali bomo mreženje, vendar ocenjujemo, da preboja na tem podro- čju sami ne moremo narediti. Predlagamo, da vodstvo Zveze zdru- ženj borcev za vrednote NOB Slovenije nadaljuje organiziranje interdisciplinar- nih strokovnih posvetov o perečih vse- binah (blatenje in potvarjanje zgodovi- ne NOB, pomladitev članstva in širitev števila članov) in se na podlagi ugotovi- tev loti navedenih izzivov. ZZB za vrednote NOB Maribor je med članstvom izvedla anketo V Združenja borcev za vrednote NOB Maribor smo v novem- bru in decembru 2015 izvedli anketo o zadovoljstvu članov. V anketi smo želeli ugotoviti zadovoljstvo svojih članov z delom združenja, anketirani so ga ocenjevali s šolsko oceno od 1 do 5. Nadalje so nas zanimali področja delovanja, s katerimi so člani najbolj zadovoljni, in področja, ki bi jih bilo treba izboljšati, pri- čakovanja članov združenja in realnost njihovih pričakovanj ter smiselnost uvajanja novih vsebin in metod dela, ki bi popestrile že utečeni program dela združenja. Združenje borcev za vredno-te NOB Maribor vključuje 25 krajevnih organizacij in trinajst interesnih združenj. Krajevne organizacije se teritorialno umeščajo na območju Mestne občine Maribor in okoliških občin Miklavž na Dravskem polju, Starše, Slivnica - Hoče, Rače - Fram, Lovrenc na Pohorju in Selnica ob Dravi. V Mariboru je sedež borčevske organizacije za celotno Podravje, v delo spadata tudi svetovanje in pomoč vsem združenjem ZB, ki so vključena v Medobčinski svet ZB Podravje. Naj- pogosteje pomagamo pri organiziranju prireditev s tematiko narodnoosvo- bodilnega boja in ohranjanja vrednot, zagotavljamo govornike in dajemo lo- gistično podporo pri organizaciji spo- minskih prireditev. V našem združenju si prizadevamo vzdrževati, izboljševati in spodbujati dialog med člani z namenom neposre- dnega prenosa informacij, zagotavlja- nja povratnih informacij ter spodbuja- nja socialne povezanosti in sprejetosti v medosebnih odnosih. Zato smo orga- nizirali različne oblike neformalnega iz- obraževanja (predavanja, predstavitve, delavnice, krožki, razprave) z vsebina- mi, ki so blizu našemu članstvu. Z željo, da bi se tako po vsebini kot z obliko dela kar najbolj približali željam in potrebam članov, smo se odločili izvesti anketo o zadovoljstvu članov z dosedanjim de- lom združenja in odkriti interesna pod- ročja, ki so zanje privlačna. Anketo smo izvedli prvič, zato ne mo- remo primerjati rezultatov s prejšnjimi obdobji. Bila je prostovoljna in anoni- mna. Vodstva krajevnih organizacij so bila odgovorna za izvedbo ankete, od- zvalo se je 30 odstotkov članstva. Nezadovoljstvo zaradi potvarjanja zgodovine Anketirani člani so delo Združenja bor- cev za vrednote NOB Maribor ocenili s šolsko oceno 4,5. Najbolj so zadovolj- ni z ohranjanjem kulture spomina, da vrednote narodnoosvobodilnega boja ne gredo v pozabo. Izjemno nezado- voljstvo anketirani člani izražajo zaradi potvarjanja in blatenja zgodovine NOB, postavljanja spomenikov domobran- cem, »gledanja proč« levice ter zara- di neustreznega in neuravnoteženega financiranja združenja v primerjavi s Študijskim centrom za narodno spravo. Skrb vzbujajoča sta starostna struktura članstva in upadanje števila članstva po naravni poti. Na vprašanje o uvajanju novih vse- bin in metod dela v združenju je večina anketiranih članov odgovorila, da so z utečenim programom zadovoljni, pope- stritev programa pa bi bila dobrodošla. Predlogi anketirancev kažejo na željo po druženju s člani na sedežu krajevnih or- ganizacij, po stikih in druženju s še žive- čimi borci NOB, po organizaciji temat- skih srečanj s področja kulture, člove- kovih pravic in zakonskih predpisov, ki zadevajo članstvo. Prav tako predlagajo pripravo kulturno-zabavnih in športnih dogodkov, kot so igranje šaha ob kavi, // PIŠE IN FOTO: Branka Lemajić Revolt zaradi potvarjanja zgodovine Izjemno nezadovoljstvo anketirani člani izražajo zaradi potvarjanja in blatenja zgodovine NOB, zaradi postavljanja spomenikov domobrancem, zaradi »gledanja proč« levice ter zaradi neustreznega in neuravnoteženega financiranja združenja v primerjavi s Študijskim centrom za narodno spravo. junij 201634 B E S E D A www.svobodnabeseda.si facebook: Svobodna beseda e naslov: svobodna.beseda@gmail.com J U B I L E J I // PIŠE: Franc Auguštin // PIŠE: Ivan Vidmar 96 let Stanislava Dolenca - Stanka 92 let Franca Auguština Aprila letos je Stanislav Dolenc dopolnil 96 let. Rodil se je leta 1920 v obrtniško-delavski družini v kraju Žiri. Po končani osnovni šoli in vajeniški dobi je postal ko- lar. Žiri so kraj ob nekdanji meji z Italijo in Stanko je že tak- rat videl, kako Primorci bežijo izpod fašizma. Čeprav je bil izučen kolar, ni našel dela, zato se je prijavil v podoficirsko šolo v Šabcu. Kot izučenega obrtnika so ga razporedili v inže- nirsko enoto k pontonirjem. Tam je opravil inženirsko šolo v Franc Avguštin je dolgoletni član in vrsto let tudi predse-dnik KO ZZB za vrednote NOB Komandanta Staneta v Šiški v Ljubljani. Svoja stara leta preživlja malo osamljeno v prijetnem sožitju s sosedi in krajani, je pa eden redkih še žive- čih slovenskih partizanov v tem okolju. Rodil se je januarja leta 1924 na Ježici. Oče je bil kot voznik veliko zdoma, mati pa je s skromnimi sredstvi in tremi otroki gospodinjila, kakor je vedela in zmogla. Po končani šoli je Franc po vajeniški šoli postal urar, a se je s tem poslom ukvarjal le krajši čas, saj so takratne razmere postajale vse bolj nemirne in negotove. Ko je v Ljubljano prihrumela italijanska vojska, je bil po nekaj mesecih aretiran in zaprt v kleti policije, ker se je ob vladnem pristopu k trojnemu paktu udeležil protesta na ljubljan- skih ulicah. Sledili sta obsodba na zapor in po nekaj mesecih deportacija v taborišče Gonars. Po nekaj mesecih so ga presta- skrajšanem obsegu ter tako postal inženirec pontonir. Vojsko je služil še komaj leto dni in dobil je čin vodnika, potem pa se je začela vojna vihra. Po kapitulaciji Jugoslavije je Stanko postal nemški ujetnik. Uspelo mu je, da se je kot Slovenec, doma iz Žirov, ki so bile takrat na nemškem območju, izmak- nil ter se prek NDH po dobrih štirinajstih dneh vrnil domov bolan, saj je zbolel za malarijo. Nemške oblasti so ga bolnega razporedile v delovno organizacijo »arbeitsdinst«. Ko je čez nekaj časa dobil poziv za vpoklic v redno nemško vojsko, se je sredi leta 1943 pridružil partizanom kot borec v Prešernovi brigadi. Po končani vojni je ostal v aktivni službi kot oficir, služboval je po raznih krajih po vsej Jugoslaviji, po različnih vojašnicah in poveljstvih po Srbiji, na Hrvaškem in v Bosni. Kot inženi- rec je sodeloval tudi pri graditvi nekaterih železniških prog in cest. Tako je bilo vse do 1968, ko je bil kot oficir JLA v činu majorja upokojen. Po nekaj letih se je z družino preselil v Ljubljano, v tedaj novejšo Krajevno skupnost komandanta Staneta v Zgornji Šiški. Tu je bil več let odbornik in je za svo- jo delovanje prejel tudi priznanje. Svoja stara leta preživlja pri sinu v Cerknici. vili v manjše taborišče Notaresco v srednji Italiji, kjer je dočakal zlom Italije. Da ne bi padel v nemške roke, je v skupini devetih pobegnil in se pridružil odporniški skupini, ki se je ustanavljala v kraju Bosco Martese. Po enodnevnem spopadu z vermahtom je propadel še poskus preboja čez fronto ob reki Pescara, zato je v okrnjeni skupini ostal v hribih Abruzzia ob kraju Penne. V ostri zimi in brez vsega mu je njegovo urarstvo prav prišlo za preživetje. Ker se fronta ni premaknila, popustila pa je tudi zima, se je sam v coklah napotil proti severu, proti Sloveniji. Ob pogledovanju na jadransko obalo je po enainštiridesetih dneh po brezpotjih prispel do kraja Čedad, kjer je na grmovju ob blatni cesti visela tabla »Achtung banditen zone«, po pora- ščenih gričih pa je pokalo. Pod zaščito noči se je prebil in zjutraj mu je začudeni domačin povedal, da je prišel v Goriška brda. Lepo je bilo slišati slovensko besedo, še posebej ko je naletel na oboroženo skupinico z rdečimi zvezdami na kapah. Še isti dan je postal borec v 2. bataljonu Briško-beneškega odreda v Grad- nem. V tem odredu je nato postal mitraljezec, komisar čete in proti koncu vojne pomočnik komisarja bataljona. Kot poročnik je sodeloval pri zasedbi Trsta. Večino let je služ- boval v Bosni, in to vse do leta 1971, ko je bil s činom podpol- kovnika upokojen in se je z družino naselil v Ljubljani. Kot upo- kojenec je vrsto let skrbel za obrambne priprave v delu tovarne Iskra. Poleg delovanja v Krajevni organizaciji ZB za vrednote NOB Komandanta Staneta je desetletja deloval tudi v drugih organih te skupnosti, za kar je dobil več priznanj in plaket, med drugim srebrno plaketo komandanta Staneta. 35 B E S E D A Obvestilo avtorjem Avtorje, ki nam pošiljate prispevke o dogodkih naprošamo, naj dolžina posameznega zapisa ne presega 2500 znakov skupaj s presledki in dodajte eno ali dve fotografiji v osnovni veli- kosti in v jpg formatu. Tudi prispevki v rubriki Imeli smo ljudi in Jubileji naj ne presegajo 2500 znakov skupaj s presledki. Daljše prispevke bomo krajšali v uredništvu. Sprejemamo le za- pise v elektronski obliki, ki jih pošljite na naš e-naslov: svobodna.beseda@gmail.com do 15. v mesecu. Prispevkov in fotografij ne honoriramo. Za daljše zapise se dogovarjamo posebej. Uredništvo J U B I L E J I // PIŠE: Dragica Markič // PIŠE: Franc Auguštin 90 let Marije Kogoj - Šuligoj 90 let Ivana Vidmarja Marija Kogoj - Šuligoj iz Šempetra pri Gorici je 10. maja letos dopolnila častitljivih 90 let. Okrogli jubilej je praznovala v veseli družbi 120 družinskih članov, sorodnikov in prijateljev. Za visoki jubilej, ki ga je dočaka- la zavidanja vrednega zdravja in čilih misli, so ji domači in prijatelji pripravili pester program, s katerim so se spomnili njenega življenja in številnih dosežkov. Odraščala je na Vratih pri Čepovanu kot najstarejša od pe- tih otrok. Pri 17 letih je že sodelovala v vojni kot kurirka, bol- ničarka, organizatorka. Oskrbovali so ranjence, ki so jih imeli kar doma, tu so imeli tudi dve partizanski tiskarni. Pozneje Letos Ivan Vidmar praznuje jubilejnih 90 let. Je dolgole-tni član Krajevne organizacije ZZB NOB komandanta Staneta v Šiški v Ljubljani. Rodil se je 1. julija leta 1926 v delavski družini v Sadinji vasi pri Semiču. Oče je bil železni- ški delavec z borno plačo, mati pa je s skromnimi sredstvi v petčlanski družini gospodinjila, kakor je znala in zmogla. Ker so bili to za delavce hudi časi, je Ivan kot devetletnik že postal pastir, pastirstvo je opravljal po več krajih, kjer je obiskoval tudi šolo. Ko je zrasel v mladeniča, je v Črnomlju postal va- jenec in se izučil za železolivarja. S prihodom Italijanov so je delala v planski komisiji v Solkanu, v Krajevnem odboru v Čepovanu in v Tekstilni tovarni na Okroglici. Poročena je bila z Rafaelom Šuligojem, v zakonu pa sta se jima rodili dve hče- ri, Dragica in Janja. Sprva je z družino živela v Avčah, nato pa so se preselili v Šempeter pri Gorici. Po upokojitvi je Marija ostala še zelo dejavna in je delovala v številnih organizacijah v Šempetru, med drugim je bila zelo aktivna članica ZB Šem- peter. Za svoje delo je dobila številna priznanja in odlikova- nja. Ima pet vnukov in devet pravnukov. Njeni spretni prsti ustvarjajo čudovito idrijsko čipko in vrtnarijo, srce in glas pa ji zaigrata, ko zasliši slovensko narodno-zabavno glasbo. Slavljenko so na domu obiskali tudi predstavniki KS Če- povan in ji čestitali. V Centru za starejše občane pa so prav na ta dan pripravili izlet in jo na avtobusu presenetili s tor- to. Na velikem praznovanju so ji poleg sorodnikov in znan- cev najlepše želje izrekli tudi predstavniki društev, Centra za dnevne aktivnosti starejših Šempeter, skupine Rožma- rinke, Društva upokojencev Šempeter, Društva izgnancev Nova Gorica, Društva invalidov Nova Gorica, predstavniki ZB Šempeter in njihovega pevskega zbora, ZB Nova Go- rica, Društva Tiger, tovarišice in tovariši s Krasa in Trsta, pevci in pevke Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič iz Trsta ter predstavniki VZPI - ANPI Pro- sek - Kontovel. tovarno zaprli. Takrat so stanovali v čuvajnici, ki so jo zased- li črnosrajčniki, in ko so njihovo patruljo napadli partizani, so ob aretacijah pobrali tudi Ivana. Sledilo je zasliševanje in mučenje, ker pa niso izvedeli ničesar, so ga izpustili. Ko je po desetih dne Belokranjska četa to postojanko likvidirala, se je družina preselila v Kot, kjer je Ivan kot šestnajstletnik dobil delo na železnici. Ker so se razmere slabšale, je spomladi leta 1943 stopil v Belokranjski odred, od koder je bil premeščen v 3. bataljon Tomšičeve brigade. Po kapitulaciji Italije je bil priključen skupini VOS v Kočevju, kjer je ostal do konca vojne. Po vojni je kot aktivni oficir JLA končal šolo KNOJ-a v Bjelovarju in vojaško pehotno šolo v Sarajevu. Po opravljenem tehniškem tečaju je postal tehnični oficir v tehničnem bataljonu Centra v Zagrebu, tukaj se je kot pomočnik komandanta bataljona in s činom podpolkov- nika leta 1974 upokojil. Z družino se je naselil v Ljubljani. Po upokojitvi je bil še devet let učitelj obrambe in zaščite v srednji lesni in tehnični šoli. Kot krajan Krajevne skupnosti komandanta Staneta je deloval v njenih organih, še zlasti pa v krajevnih organih ZZB NOB. Svoja starostna leta preživlja v krogu družine in v sožitju s sosedi in krajani. junij 201636 P R E J E L I S M O Bogatejši na avstrijski način »Mnogi Slovenci ne vedo, da je bila do druge svetovne vojne Gorenjska skoraj štirikrat bolj razvita kot sosednja Av- strija. Potem je prišla revolucija z rdečo zvezdo … in danes je Avstrija vsaj dvak- rat bolj razvita od Gorenjske. Razlika se v zadnjih nekaj letih dejansko le še povečuje. Prvi razlog so birokracija in davki.« Tako debelo izmišljotino zapi- še Branko Grims v Gorenjskem glasu 3. junija in ga ni prav nič sram, da ima za norca državljanke in državljane Slove- nije. V kontradikciji je s samim seboj, saj je še 18. maja 2007 trdil, prav tako v Go- renjskem glasu, da je bila naša pokraji- na trikrat bolj razvita kot sosednja dr- žava, danes pa je to razliko še povečal, čeprav sam trdi, da soseda v zadnjih le- tih povečuje razliko v svoj prid. Pustimo ob strani strokovno spornost statistične primerjave pokrajine z državo in se pos- vetimo nekaterim drugim dejstvom. Intenzivna industrializacija Gorenjske se je začela v tridesetih letih prejšnjega stoletja, ko je začelo predvsem v Kranju obratovati več tovarn, predvsem tekstil- ne stroke, zato so naše mesto nekateri poimenovali kranjski Manchester. Veči- na industrije je bila v rokah tujcev, ki so v vodstvene organe nastavljali svoje ro- jake. Slovenci so bili samo dobra in po- ceni delovna sila, ves dobiček pa je šel tujim kapitalistom. Gorenjska je bila v tistem času sestavni del tako imenova- ne Dravske banovine, ki jo je vodil ban. Pokrajino so sestavljali trije srezi oziro- ma pozneje okraji, in sicer Kranj, Rado- vljica in Škofja Loka. V teh mestih in na Jesenicah je bila tudi industrija, vendar je bila regija še vedno obravnavana kot agrarna, temeljila je predvsem na ži- vinoreji. Kot taka po razvitosti nikakor ni mogla konkurirati večini avstrijskih dežela, kaj šele da bi imela večji BDP. Več si lahko Grims prebere v strokovni izdaji Podobe modernizacije s podnas- lovom Poglavja iz gospodarske in so- cialne modernizacije Slovenije v 19. in 20. stoletju avtorjev Žarka Lazarevića in Aleksandra Lorenčiča z Inštituta za no- vejšo zgodovino, izdani leta 2008. Po drugi svetovni vojni je bilo treba najprej obnoviti porušeno domovino, tu mislim na prometno infrastrukturo, ki je bila najbolj prizadeta, zgraditi in obnoviti je bilo treba industrijske obra- te, šole, bolnišnice in še in še bi lahko našteval. Predvsem industrijska moder- nizacija je potekala v petdesetih letih in prav Slovenija z v vojni priborjeno Primorsko je med jugoslovanskimi re- publikami izstopala po svojih prizade- vanjih in po hitrejšem posodabljanju gospodarstva in njegove konkurenčne sposobnosti. Do leta 1989 je Slovenija v primerjavi s predvojnim stanjem zelo spremenila gospodarsko sestavo. Posta- la je razvita industrijska dežela, v kateri sta industrija in rudarstvo prispevala 48 odstotkov vsega družbenega proizvoda. Gorenjska je v drugi polovici 20. stoletja vedno spadala med tri najbolj razvite slovenske pokrajine. Vsi, ki smo stari 40 in več let, se dobro spominjamo, kakšen je bil takrat Kranj. Danes je naše mesto le bleda senca samega sebe. No, in na začetku devetdesetih let je naša domo- vina po razvitosti začela loviti sosedo in je takrat za njo zaostajala okrog 14 odstotkov, danes pa se je ta razlika (kar priznava tudi Grims ) več kot podvojila. V našo škodo seveda. In samo medklic: v osvobojeni domovini so tudi ženske postale enakopravne moškim in dobile leta 1946 volilno pravico. Grims je vse poosamosvojitveno ob- dobje politik, trenutno sedi v državnem zboru, že drugi ali tretji mandat, bil pa je tudi v državnem svetu. Prav tako je dolgoletni mestni svetnik v MO Kranj, kjer mu delajo družbo še sorodniki. Ima dobro plačo, poleg tega prejema še sejnine in nekatere druge ugodnos- ti, ki jih ne bi našteval, saj bi prekmalu zmanjkalo prostora. Marsikdo pa ne ve, da mu davkoplačevalci plačujemo tudi podiplomski študij. To sem zapisal zato, ker se v svojem pisanju zgraža nad dej- stvom, da otroci iz revnih družin ne mo- rejo študirati in priti do boljšega kruha. Zakaj se ni plačilu svojega študija odre- kel v prid revnim? In naj mi bralci ne zamerijo, če jim bom v nekaj vrsticah osvežil spomin, kakšne pristojnosti ima državni zbor, ki je najviš- ji organ zakonodajne oblasti – torej ima zakonodajno, volilno in nadzorno funk- cijo. V okviru prve med drugim sprejema spremembe ustave, sprejema nacionalne programe, deklaracije, resolucije in tako dalje, sprejema zakone, državni proračun, ratificira mednarodne sporazume … V okviru volilne funkcije imenuje in razre- šuje predsednika vlade in ministre, ime- nuje sodnike ustavnega sodišča, člane sodnega sveta, guvernerja Banke Slove- nije itd. Kot nadzorni organ pa opravlja najpomembnejšo nalogo političnega nadzora nad delovanjem izvršilne oblasti in ima še nekaj pristojnosti s tega pod- ročja. To je velika moč in to je po domače povedano oblast in del te oblasti je že ve- čino samostojne Slovenije gospod Grims. In kje smo danes, po četrt stoletja sa- mostojne Slovenije, ki smo jo sanjali ti- soč let in za katero smo bili pripravljeni dati tudi življenje (med nami ga nisem videl)? Je to tisto, kar smo pričakovali in upali? Odgovor prepuščam bralcem. Za- gotovo pa je res nekaj: za to, kar imamo, in še posebej za tisto, česar nimamo, je odgovoren tudi Grims, ki že dvajset let živi na račun nas davkoplačevalcev. Zato je skrajno sprevrženo, da za raz- mere, kakršne imamo, krivi čas izpred 75 let in ne današnjih davkov in biro- kracije, katere pomemben del je sam. Brane Virant, Kokrica Kam veter nosi našo barko? Sergio Endrigo je pred mnogo leti pel znano pesem Kud plovi ovaj brod? Kul- turno društvo Tito iz Izole je 21. maja le- tos organiziralo praznovanje dneva mla- dosti z bogatim kulturnim programom, ki je navdušil in razveselil prisotne udeležence. Posebni pečat je prireditvi dal Tržaški partizanski pevski zbor Pin- ko Tomažič iz Trsta. Ko je pred časom ta zbor nastopil v Ljubljani, je o tem poro- čala vsa Slovenija. O njegovem nastopu v Izoli pa se ni zdelo potrebno poročati niti Primorskim novicam, ki naj bi bile naš časopis. Tudi lokalni list Mandrač je objavil le fotografijo z napisom »Dan mladosti je napolnil izolsko Lonko«. Lonke ni napolnil dan mladosti, am- pak živi ljudje, ki so z burnimi aplavzi pozdravljali vse nastopajoče, še poseb- no člane Tržaškega partizanskega pev- skega zbora Pinko Tomažič iz Trsta, ki so morali še trikrat zapeti po končani pri- reditvi. Sprašujem se, čigavi so mediji, ki ne slišijo ljudi, ne slišijo glasu naro- da, ki s ponosom zre na svojo zgodovi- no in pesem, ki je s svojo moralno moč- jo pomagala rušiti okove suženjstva, kakršne jih je na nakovalu prekletstva skoval tuj in domači sovražnik našega naroda? Tisti, ki ne spoštuje svoje zgo- dovine, ni vreden, da uživa svobodo! Ljudje na tej prireditvi pa so dokazali, da ponosno gledajo na prehojene poti in da častno gledajo tudi na rdečo zvez- do, ki je osvetljevala temne gozdove in poti, ki so vodile do zmage, zato bodo v srcih ljudi ideali narodnoosvobodilne- ga boja živeli večno, ne glede na negi- ranje in spreobračanje zgodovine. Na- rod ve, na kateri strani sta čast in ponos in na kateri je sramota. Ernest Cah, Izola 37 P R E J E L I S M O Prizadevajmo si za enotnost države V nedeljo, 12. junija, sem spremljal go- vor legendarnega partizanskega ko- mandanta Franca Severja - Frante na Radiu Maribor, ko je govoril v zvezi s praznovanjem dneva državnosti. Nje- gove besede so mi segle globoko v srce, posebej v zvezi z našimi sedanji- mi družbenopolitičnimi razmerami in našo družbenopolitično razklanostjo in razslojenostjo. Pokazal se je kot velik Človek – pisano z veliko začetnico! Bil je velik in priznan partizanski koman- dant, a tudi velik človek, človekoljub in domoljub! Prav bi bilo, da bi upoštevali njegove besede tudi tisti, ki še vedno negujejo medsebojno mržnjo in netijo medsebojne spore. Kot da se še vedno nadaljujeta revolucija in kontrarevolu- cija – pa se je Trg revolucije preimeno- val v Trg republike. Zato spoštujmo svo- jo državo, Republiko Slovenijo, prizade- vajmo si za njeno enotnost in stopimo enotni v spravi prihodnosti naproti! Ob tem se spominjam predloga Fran- ca Severja - Frante, da bi postavili spo- menik vrhovnemu poveljniku slovenske partizanske vojske Francu Rozmanu - Stanetu, ki bi predstavljal komandan- ta Staneta na konju, saj je bil to prvi komandant res samostojne slovenske vojske! Zato sem takrat ta predlog tudi jaz navdušeno podprl. Upam, da bo predlog končno uresničen. Metod Škerjanec, Ljubljana Sloveniji so vbrizgnili premišljen serum kapitala načrtovalci nove zgodovine, preden se je v samostojnost vdala. Četrt stoletja komaj je minilo, je že zbolela mlada zora, ušla je vladi iz nadzora mutirana svoboda. Državljan komaj rojen, s tajkunskimi dolgovi, s pretečimi strahovi je prvi dan že podojen. Sodstvo v beli rokavici pozabilo je vrednote. Za rast in širjenje pohote ni naklonjeno pravici. Demokracija je lagala in načrtno nas pognala v globoko žrelo kapitala, lastnino naroda pobrala. Nekdaj svobodo smo imeli izbojevano v težki borbi, bratsko delali, živeli, vsakdo kruh imel je v torbi. O, še veliko jih imamo, domačih izdajalcev, preobraženih v lik tajkunov – naših žuljev prodajalcev! Dovolj je izkoriščanj in prevar, dovolj umiranj na obroke! Za zanamce gre, za otroke – in dvignimo se na okope! S parolo vojne zgodovine “Tujega nočemo, svojega ne damo” stopimo iz te sivine pod zvezdo rdečo in zastavo! Ukradeni, ponižani, staro, mlado – vsi vkup! Zatrimo kapitala strup, rešimo, kar še nam sveto domovini ni vzeto! Živka Komac Ukradeno dostojanstvo Meč in križ Z roko v roki SDS in Cerkev sveta – prihodnost mračna se obeta, z grenkobo in tesnobo v past ujeta, skregana s sočutjem, od zidov prevzeta! Ko objameta se meč in križ, zaveje v srcih mrzel piš in prekrije slana rožnato pomlad – nestrpnost na gredicah negovanih seje trnje in osat ... Edo Tomc Odhod Ko pod sekiro zruši se drevo, štor obtožuje, da je mesto prazno. Ko sam odidem čisto neopazno, da bil sem, sploh se vedelo ne bo. Nihče ne bo pomislil, da je svet manj ljubljen, ker mene ni. Poti kot moja potka zgubljene izginjale še bodo križem svet. Če tudi prst, ki jo spomlad odtaja od zmrzali, skoz votle se oči v lobanjo sipa, jaz nočem zamuditi niti hipa, da ne bi zrl na širni svet z očmi vseh vas, ki živi ste na njem ostali. Stane Perc junij 201638 I M E L I S M O L J U D I Ignac Gregorač – Vid Sredi maja smo na Žalah v Ljubljani z vojaškimi častmi na zadnjo pot pospremili arhitekta Ignaca Gregorača - Vida, no- silca partizanske spomenice 1941. Svojo bogato življenjsko pot je sklenil v stotem letu starosti. Bil je Vurnikov diplomant in eden zadnjih slovenskih arhitektov, ki so diplomirali pred drugo svetovno vojno. Ignac Gregorač - Vid ni bil le arhitekt, dober risar in oblikovalec, bil je tudi pisec člankov in dveh knjig, oblikovalec muzejskih razstav, borec za varstvo oko- lja, aktiven družbenopolitični delavec, eden od ustanovite- ljev gibanja Slovenska pot. Predvsem pa je bil ob svoji veliki strokovnosti izjemno pošten, pri delu pregovorno natančen, analitičen in razumski, do zadnjega trenutka privržen ideji hu- manistične in pravične družbe. Ob prelevitvah po osamosvo- jitvi leta 1991 je ostal načelen in zagovornik demokratične in pravične družbene ureditve. Rodil se je na Reki 24. junija 1916. Po D'Annunzijevem vdoru na Reko se je družina leta 1920 preselila v Tacen, leta 1923 pa v Ljubljano. Leta 1935 je maturiral na klasični gimnaziji, leta 1940 pa diplomiral na Tehnični fakulteti Univerze v Ljubljani kot štu- dent profesorja Ivana Vurnika. Leta 1941 se je vključil v OF. Z bratom je uredil skrivališče v domači hiši, v katerem sta delovala ciklostilna tiskarnica in nato dokumentarni oddelek Centralne tehnike. Iz Ljubljane je 15. julija leta 1942 odšel v partizane, kjer je bil tehnični so- delavec, organizator in politični delavec v Centralni tehniki. V letih 1943-44 je deloval v parti- zanski tiskarni Triglav na Goteniškem Snežniku, kjer je sodelo- val pri tiskanju partizanskih obveznic, julija pa je bil premeščen k vodstvu Centralne tehnike v Stari Žagi za pomočnika vodje grafičnega oddelka in odgovornega za grafični atelje ter nato za vodjo Centralnega kolportažnega oddelka. Sredi oktobra leta 1944 so ga poslali v Beograd v vrhovni štab NOV in POJ, kjer je v oddelku OZNA kot vršilec dolžnosti vodje 4. odseka dočakal konec vojne. Od oktobra leta 1943 je bil član KPS. Po vojni je Ignac Gregorač najprej tri mesece opravljal delo upravnika Državnega filmskega podjetja. V stroko se je vrnil kot projektant v Zveznem projektnem zavodu. Na svoji poklic- ni poti je delal predvsem kot projektant v različnih ustanovah: v Zveznem projektnem zavodu, v Zveznem gradbenem mini- strstvu, v Upravi državne varnosti FLRJ, v Sekretariatu za not- ranje zadeve, v Sekretariatu za zunanje zadeve. Sodeloval je pri obnovi dvorca kralja Aleksandra na Dedinju ter izdelal pro- jekt za stavbo agrikulturnega laboratorija v Zemunu. Februarja leta 1947 je odšel na delo v projektno podjetje pri gradbenem ministrstvu Ljudske republike Albanije, kjer je projektiral vol- narski kombinat v Tirani. Tam je tudi spoznal svojo bodočo ženo, profesorico Ljubico Tafra. V letih 1952-53 se je strokov- no izpopolnjeval v Parizu in se specializiral za projektiranje bolnišnic. Sodeloval je pri korekturi ameriškega projekta in bil nadzorni inženir pri graditvi novega veleposlaništva SFRJ v Washingtonu na California Street, kjer je zdaj slovensko vele- poslaništvo. Izdelal je idejni program in natečajni elaborat za kompleks zgradb za jugoslovansko veleposlaništvo v Moskvi. Leta 1963 se je vrnil v domačo Ljubljano in do upokojitve leta 1972 služboval kot višji bančni svetnik v Ljubljanski banki, Go- spodarski banki Ljubljana, današnji banki SKB v Ljubljani. V Ljubljani se je začela tudi njegova bogata publicistična de- javnost. Z Alenko Gerlovič sta leta 1968 napisala knjigo Likov- na vzgoja otrok (oziroma Likovni pouk otrok). Leta 1997 je izšla druga knjiga, Štampiljke Osvobodilne fronte slovenskega naroda, 1941–1945: podoba in dokaz rojstva slovenske druž- be, ljudske oblasti in države v obdobju okupacije in narodnoo- svobodilnega boja. Obe knjigi je tudi likovno oblikoval in opre- mil. V reviji Borec je leta 1969 v prispevku Življenje v tiskarski postojanki 11A natančno opisal delo in življenje v Triglavski tiskarni. Bil je tudi sodelavec Enciklopedije Slovenije. Tudi po osamosvojitvi Slovenije je bil družbenopolitično de- javen in eden od ustanoviteljev gibanja Slovenska pot. Ves čas je verjel v socialistični družbeni red in pravično socialno druž- beno ureditev. Bil je privrženec ljudskofrontnega in kmečko- -delavskega gibanja. Skupščina mesta Ljubljana je marca leta 1984 na svoji seji sprejela sklep o podelitvi zlate plakete ilegalca družini Grego- rač, ki jo je Ignac v imenu družine prejel 8. maja 1984. V. G. Nasta Sever Spoštljivo in z žalostjo v srcu smo se aprila poslovili od parti- zanke, aktivistke OF, članice ZZB za vrednote NOB Ljubljana Naste Sever. Njena življenjska pot je bila težka in burna. Rodila se je leta 1921 v Ljutomeru kot hči Franca Severja in mate- re Zore Sever Koncilja. Tam je obiskovala in leta 1933 kon- čala petrazredno osnovno šolo. Nato se je z družino preselila v Ljubljano, kjer je končala realno gimnazijo. Družina je bila napredna in Nasta je kot mla- do dekle sodelovala v društvu Sokol. Leta 1942 ji je umrl oče, kar je bil za družino hud uda- rec. Nasta je sicer že leta 1941 začela delovati kot aktivistka OF v Ljubljani. Bila je kurirka terenskega odbora OF, pred odhodom v partizane je delo- vala v bojni enoti. 9. septembra 1943 je odšla v partizane in bila med ustanovnimi člani Lju- bljanske brigade, ustanovljene v vasi Golo pod Mokrcem. V Ljubljanski brigadi je bila do novembra leta 1943, nato pa je bila do 15. junija 1944 borka Levstikove brigade – kot referent- ka za propagando in bolničarka. Kot bolničarka se je srečevala z vsemi grozotami vojne: od ranjencev in umirajočih borcev do pomanjkanja zdravil. Zato je v težkih bojih brigade doživlja- la hude travme in človeške stiske. Kot zanesljivo in prekaljeno borko so jo poslali na radiotelegrafski tečaj oficirske šole pri glavnem štabu NOV in POS Slovenije. Po uspešno opravlje- nem tečaju je bila vse do leta 1945 vodja radijske postaje KPS v Bazi 20. Po vojni je Nasta delala kot radiotelegrafistka v slovenskem dopisništvu Tanjuga, nato v Slovenskem poročevalcu in v ča- sopisni hiši Delo, kjer se je leta 1980 upokojila. Pri delu je bila strokovna, dosledna, poštena, zato je bila kot sodelavka ce- njena in spoštovana. Bila je socialno čuteč človek. Posebno je skrbela za pomoči potrebne borce NOB, znala je naveza- ti stik z vsakim in mu osebno pomagati. Ob vsem tem pa je bila sama izjemno skromna, pokončna in dosledna. Z delom v ZZB NOB Slovenije je vnašala med mlade vrednote NOB, kot so tovarištvo, solidarnost, poštenje, medsebojna pomoč. 39 I M E L I S M O L J U D II M E L I S M O L J U D I Sodelovala je v organih ZZB za vrednote NOB Slovenije – bila je tajnica in predsednica skupnosti borcev 18. divizije vse do leta 1988, nato pa tajnica Odbora skupnosti borcev Levstiko- ve brigade. Sodelovala je v odboru kurirjev in vezistov NOV Slovenije. Za svoje delo je bila odlikovana z redom zaslug za narod III. stopnje, z medaljo dela za zasluge za narod in z me- daljo za hrabrost. Tudi v času, ko so na pohodu laži, potvarjanja zgodovine, sovraštvo in maščevanje, je ostala zvesta svojemu prepričanju, ki ga je gradila v NOB, v času, ko sta bila delo in poštenje čast, ne pa privilegij in prednost. Vsi, ki ostajamo, bomo ohranili lep spomin na njeno osebnost in delo. Za to ji bomo vedno hvaležni. Julijana Žibert Stojana Kariž Le nekaj dni pred svojim 95. rojstnim dnem se je poslovila Stojana Kariž z ilegalnim ime- nom Sava, članica Združenja borcev za vrednote NOB Seža- na. Rodila se je 1. februarja leta 1921 v Gornji Branici, na obro- bju Vipavske doline, kmečkim staršem s šestimi otroki. V ta kraj je 28. avgusta 1941 prišla prva četa partizanov, Dolgano- va četa, in na Krasu prižgala prvo iskro upora. V spomin na omenjeni dogodek je občina Sežana ta dan določila za svoj praznik. Zaradi tega dogodka se je Stojana pridružila aktivnim udeležencem NOB. Postala je kurirka za vipavsko območje ter neutrudna zbirateljica sanitetnega materiala in drugih potreb- ščin za partizane. Njihova domačija je neštetokrat dajala zavet- je borcem in aktivistom NOB. Vse to takratni fašistični oblasti ni ostalo prikrito. Stojano je aretirala, sledili so zapori v Trstu, Benetkah in Firencah, kjer je dekle čakalo sojenje pred poseb- nim vojaškim sodiščem, a je kapitulacija Italije to preprečila. Po vrnitvi domov se je Stojana še z večjo vnemo vključila v osvobodilno gibanje. Za svoj prispevek v NOB je dobila dve državni odlikovanji. Po vojni se je Stojana primožila v vas Brestovica pri Povirju, kjer je vsa leta delovala v krajevni organizaciji ZB Povir. To- varišice Stojane se bomo s spoštovanjem spominjali, tudi kot udeleženke številnih slovesnosti z obvezno titovko na glavi. Ti- tovko, za nekatere tako moteč simbol partizanstva, je namreč Stojana vedno s ponosom nosila. Karlo Mahnič Ivan Cibic Na začetku marca se je za ved- no poslovil slovenski zdravnik Ivan Cibic, eden od organiza- torjev slovenskega zdravstva. Rodil se je 6. avgusta 1924 v Proseku v Italiji. Že leta 1943 se je pridružil NOB, ko je bil hudo ranjen, se je navdušil za medi- cino in partizansko saniteto ter deloval v legendarni partizanski bolnišnici Pavla, po osvoboditvi pa je bil do leta 1952 v JLA. Diplomiral je leta 1957 na ljubljan- ski Medicinski fakulteti in prav tam 1969 opravil specializacijo iz splošne medicine. Posvetil se je razvoju javnega zdravstva, dolga leta je delal kot splošni zdravnik v bolnišnici ministrstva za notranje zadeve, ki je bila predhodnica pozneje na novo zgra- jene Bolnišnice dr. Petra Deržaja. Nato je bil kar 25 let direktor Zdravstvenega doma Ljubljana Center in direktor Zdravstvene- ga doma Ljubljana. Pod njegovim vodstvom je Zdravstveni dom Ljubljana Center dobil novo zgradbo. Bil je predsednik sekcije partizanskega zdravstva, ki deluje v okviru Slovenskega zdrav- niškega društva. »Naj ti zdaj povem, kar ti nisem utegnila ali nisem bila dovolj pogumna: da si mi bil vse življenje vzor domoljubja v najbolj žlahtnem pomenu danes tako pogosto izrabljene besede. Otroštvo in mladeniška leta si preživljal na slovenskem ozem- lju, ki je bilo po prvi svetovni vojni krivično dodeljeno Italiji. Tvoja družina – starši, sestre in bratje – ste okusili fašistični teror. Prav neverjetno je, kako si kot mobiliziranec v italijansko vojsko večkrat ušel, kar si opisal v svojih spominih, ki so kot pustolo- vske zgodbe. Tvegal si visoke kazni, morda celo življenje, če bi te razglasili za dezerterja. Zakaj si tvegal? Imel si čvrsto določen cilj, da se pridružiš slovenskemu osvobodilnemu boju za pravič- nejšo družbeno ureditev in boju za ohranitev slovenske kultu- re. Slovenska OF je bila med vsemi evropskimi gibanji najbolje organizirana, učinkovita in se je od drugih osvobodilnih gibanj razlikovala prav po humanizmu in humanosti. Humanizem se je izpričeval v širjenju kulture do zadnjega borca, tako da je tudi knjiga postala učinkovito orožje ob puški in mitraljezu. Želja se ti je izpolnila, postal si borec in ranjen spoznal edinstveno učin- kovito in humano organizacijo partizanskega zdravstva, ki te je ozdravljenega oblikovalo kot človeka in usodno vplivalo na tvo- je življenje. Izbral si na videz nedosegljiv drugi cilj, da postaneš zdravnik. To si dosegel po številnih izobraževanjih za druge pok- lice, dokler nisi z vztrajnostjo in veliko požrtvovalnostjo izpolnil svoje velike želje. Kot zdravnik si pomagal slovenskemu človeku in mu lajšal tegobe. Tudi zaradi tega sem te občudovala in tudi tega ti nisem povedala, ko si bil še živ. Veliko sil in truda si vložil v ohranjanje spomina na partizansko zdravstvo in na ljudi, zaslužne zanj. Z veseljem si sodeloval pri odkrivanju spominskih znamenj partizanskim zdravnikom in se udeleževal spominskih slovesnosti, na katerih nikoli ni manjkalo tvojih besed. Tvoja dolgoletna prizadevanja, ko si bil predsednik sekcije za partizansko zdravstvo pri Slovenskem zdravniškem društvu, so rodila obilen sad. In tudi za to sem ti hvaležna.« Zora Konjajev Leigh Thompson 23. decembra lani mi je napisal, da je neozdravljivo bolan, 12. maja letos pa nas je že zapustil naš iskreni prijatelj Leigh Thompson iz Melbourna, rojen leta 1952. Zapustil nas je mož izjemnega značaja, blag in od- ločen, večni iskalec resnice, strasten ljubitelj zgodovine in lepe besede. Dom si je ustvaril tudi v Slove- niji, v Goriški brdih, od koder je v otroških letih odšla njego- va žena Katja. Sem je pripeljal tudi sina Andreja, da mu je odkril domovino matere. Vsako leto je po nekaj mesecev preživel pri nas, v evropskih arhivih je raziskoval usode britanskih vojnih ujetnikov, ki so pobegni- junij 201640 I M E L I S M O L J U D I li iz italijanskih taborišč, in odkrival lepote Slovenije, okolice Trsta in Benečije - Julijske krajine. Na spletu je odkril tudi naš projekt Vranov let in nas poiskal. Prvič sva se srečala v Vačah, na sedežu Družinskega gledališča Kolenc. Potem je z nami ak- tivno sodeloval in nastopil prvič na prireditvi Vranovega leta na Geossu septembra leta 2013, drugič pa v Ožbaltu avgusta leta 2014. Namen, da bi z nami še nadalje sodeloval v okviru Društva Vranov let, pa bo ostal neizpolnjen. Leigh je v Goriški brdih spletel kar nekaj prijateljstev, ne samo z veterani, ampak tudi z mlajšimi, med katere spada družinska prijateljica Karin Tomažič, ki je o njem zapisala tole: »Leigh je šudiral pravo in je bil zelo cenjen odvetnik, ki je verjel v pravni sistem in v pravico vsakogar do obrambe. Vendar so bile njego- va prava ljubezen knjige – imel je tudi diplomo iz angleške lite- rature, prebiral pa je tako rekoč vse. Iz najinih pogovorov sem razbrala, da so ga zelo fascinirali romani iz viktorijanske dobe. Prebral je vsaj po eno knjigo na teden, tudi zato, da si je kot odvetnik bogatil besedni zaklad! Njegova druga velika ljubezen pa sta bili Slovenija in Evropa nasploh. Brda, kjer sta z ženo Ka- tjo kupila hišico, je dobesedno oboževal. Poznal je vsak kotiček tega gričevnatega konca Slovenije. Bil je izredno razgledan in neverjetno dober človek. Nikoli ni nikogar obsojal, in čeprav je veliko govoril, je znal zelo dobro prisluhniti ljudem.« Eduard Vedernjak, predsednik Društva Vranov let Franc Pipan Na začetku marca smo se v do- lini Soče, v Desklah, poslovili od krajana, borca in dolgoletne- ga predsednika KO ZB Deskle Franca Pipana. Še nekaj dni prej smo ga srečevali na ulici, ko je odhajal na redne sprehode in se ustavil na klepetu z vrstniki in prijatelji ter užival v naravi. Ve- sel je bil vseh vabil na proslave in sestanke, saj je rad prisluhnil pogovorom o spremembah in dogajanju. Franc Pipan se je rodil 27. decembra 1929 v delavski družini na Krasu v Svetem pri Komnu. Leta 1936 je začel obiskovati osnovno šolo, po končanem petem razredu je nadaljeval šo- lanje na dvoletni šoli Aviamento komerciale. Šolanja ni kon- čal zaradi kapitulacije Italije leta 1943. Nekaj dni pozneje se je vključil v mladinsko delovanje in v kratkem času je postal aktiven delavec NOB na vasi s kurirskimi in obveščevalnimi nalogami. Velikokrat je bil poslan na opazovanje fašistične postojanke v bližini Komna, pa tudi v Praprot, ki je zdaj na italijanski strani na Krasu. Leta 1944 je postal član Skoja, ne- kaj mesecev pozneje pa aktiven član Narodne zaščite za kraj Komen. Z zaupnimi nalogami je odhajal v Sežano, Divačo in predmestje Trsta. Leta 1945 je bil dodeljen okrožnemu načel- stvu Narodne zaščite za Goriško. Vojaško suknjo je odložil ju- nija leta 1945 v Gorici. Za svoje zasluge med vojno je dobil medaljo za hrabrost. Po vojni je deloval pri dograjevanju ljudske oblasti v coni A, nato je odšel v Ljubljano, kjer je bil do leta 1948. Dokončal je obrtno šolo in opravil izpit za pohištvenega mizarja. Zgodaj se je vključil v Združenja borcev za vrednote NOB. Bil je dol- goletni član izvršnega odbora območne organizacije ZB Nova Gorica in član raznih odborov. Dobro se je razumel z vsemi, bil je prijazen človek in zelo zagnan za delo. Toplina, ki ga je ob- dajala, je bila nalezljiva, na svoj način se je dotaknil vseh okrog sebe in jih zaznamoval. Za svoje delovanje je dobil vrsto priznanj: priznanje Občin- skega odbora ZZB NOB Nova Gorica, leta 2004 je prejel pri- znanje Janka Premrla Vojka, leta 2006 pa srebrno plaketo ZZB za vrednote NOB Slovenije. Leta 2014 je postal častni član OOZB Nova Gorica, leta 2015 pa častni član KO ZB Deskle. KO ZB Deskle Neva Zidarič V začetku junija smo se poslovili od partizanke, aktivistke, čla- nice ZZB za vrednote NOB Ljubljana, Neve Zidarič, s partizan- skim imenom Kira. Njeno življenjsko pot sta zaznamovala faši- zem v Italiji in druga svetovna vojna. Rodila se je leta 1927 v Trstu, kot hči tržaških Sloven- cev Emilije in Josipa Lipovca. Bili so zavedna slovenska dru- žina, zato je že kot mlado dekle sodelovala v NOB. Bila je kurir- ka, to delo pa je bilo odgovor- no in nevarno, saj so imeli faši- stični vojaki postavljene števil- ne kontrolne točke, na katerih so izvajali preglede nad ljudmi. Pred osvoboditvijo Trsta je skrivala in razdeljevala slovenske zastave, da so z njimi pozdravljali osvoboditelje. V njihovem domu v Škednju so njeni starši skrivali angleške pilote. Po vojni je bila kot pripadnica slovenske skupnosti v Trstu zaposlena na slovenski radijski postaji in kot igralka v Sloven- skem narodnem gledališču v Trstu, kjer so uprizarjali predsta- ve v slovenskem jeziku, kar je bilo takrat izrednega pomena za tamkaj živeče Slovence. V Trstu je spoznala moža Borisa Zidariča, prav tako sina trža- ških Slovencev, ki je še pred drugo svetovno vojno s starši za- radi fašističnega preganjanja in zatiranja migriral v Ljubljano. Tudi on je sodeloval v odporu proti okupatorjem. Njen mož je bil predstavnik Gospodarske zbornice Jugoslavije, kar je moč- no zaznamovalo tudi njeno življenje. Govorila je več jezikov, zato je tudi ona opravljala pomembne naloge, ko je spremljala moža na gospodarskih predstavništvih v Celovcu, Mehiki, Ma- dridu in nazadnje v Trstu, kjer sta ponovno živela v letih 1981 do 1985. Po upokojitvi sta se preselila nazaj v Ljubljano in žive- la med Ljubljano in Zasipom pri Bledu, kjer sta imela počitni- ško hišico. Njun sin Bojan ima tri vnuke, ki sta jih imela nadvse rada, Neva jih je rada razvajala, saj je bila izvrstna kuharica in gostiteljica. Po moževi smrti je zadnja leta preživela sama v stanovanju za Bežigradom in nato v Domu starejših Kolezija. Čas je preživljala z branjem knjig in ohranjanjem spominov. Neva Zidarič je bila zavedna Slovenka, pogumna in polna op- timizma je do konca ostala pokončna borka za vrednote NOB kot so: tovarištvo, človeška toplina, solidarnost, svet brez kri- vic, spoštovanje slehernega človeka – verjela je, da se je za tak svet vredno žrtvovati in se tudi je, dokler ji je zdravje to dopuščalo. S svojim delom se je dostojno oddolžila spominu našega pomembnega časa: borbi proti fašizmu in nacizmu in pripomogla, da danes živimo v svobodni domovini in lahko govorimo slovensko, tudi v zamejstvu. Julijana Žibert, MO ZZB NOB Ljubljana 41 S R E Č A N J E Pred nekaj dnevi smo člani društva ZB Ankaran obiskali našo krajanko Andreano Družina, edino še živečo narodno heroji- njo v Sloveniji, ki zadnja leta živi v domu za starejše v Logatcu. Starejši Ankarančani se Andreane prav gotovo spominjajo, bolj znana je pod partizanskim imenom Šercerjeva Olga, saj je tako rekoč vsa povojna leta živela v našem kraju. Obisk ni bil samo formalne nara-ve, Olgi smo se želeli zahvaliti za ogromen prispevek, ki ga je kot aktivna udeleženka partizanskega boja dala v boju za osvoboditev domovi- ne. Njeno nadvse zanimivo zgodbo smo prebrali ob praznovanju dneva žena, ob- javljena pa je tudi v Slovenskem zborniku 2016, ki je izšel ob 75. obletnici ustano- vitve OF. Olga je namreč ena od treh še živečih slovenskih narodnih herojev, dru- ga dva sta Drago Flis - Strela in Jože Ož- bolt. Ta častni naslov ji je bil podeljen za- radi izredne predanosti, požrtvovalnosti in poguma skozi vsa strašna vojna leta. Ob prebiranju njenih zapisov, ki so kljub nepopisnemu trpljenju sem ter tja celo šegavi, se pred nami razgrne vsa resnica o partizanih. Te resnice ne morejo ubiti nobena laž, nobeno potvarjanje dejstev in nobeno še tako strupeno sovraštvo. Olga je stara častitljivih 96 let. Ko smo se ji predstavili, nas sprva ni spoznala, // PIŠE IN FOTO: Dana Kavšček, članica ZZB za vrednote NOB Ankaran Obiskali smo narodno herojinjo Olgo ob omembi Ankarana pa se je v mod- rih očeh prižgal plamenček in pogovor je stekel. Ko je prepoznala Pera, dob- rega družinskega prijatelja iz časov, ko je živela v pravljični hišici tik ob morju in sta jo z mamo večkrat obiskala, se je našega obiska vidno razveselila. Čeprav sedi na vozičku, je bistro spremljala naš pogovor in odgovarjala na vprašanja. In opazili smo še nekaj, kar je sicer zna- čilno za vse partizane, ki so preživeli štiriletno kalvarijo. Na vprašanje, ali jo sodobne laži o partizanih močno priza- denejo, je odgovorila: »Zdaj so pač dru- gačni časi!« Ni nas zabolel njen odgo- vor, zaboleli sta nas resignacija in vda- nost v usodo človeka, ki je svoja najlep- ša leta žrtvoval v dobro vseh nas. Olgo smo obiskali na prelep spomla- danski dan. Dom v Logatcu stoji na idi- ličnem kraju, zrak je opojno dišal in vsi stanovalci so bili na prostem. Oskrbovan- ce so zabavali otroci iz vrtca, harmoni- kar in pevci. Osebje je izredno prijazno in nismo imeli občutka, da je tako samo za- radi obiskov. Tudi Olga nam je potrdila, da je tukaj vedno živahno. Z našo drago Olgi se iskreno veselimo, da v miru in pri- jaznem okolju preživlja svoja pozna leta. Andreana Družina Olga V A B I L A Podpeca nad Železno Kaplo: Zveza koroških partizanov in prijateljev protifa- šističnega odpora in Društvo Peršman vabijo na spominsko srečanje, ki bo pri Peršmanu v Podpeci nad Železno Kaplo v nedeljo, 26. junija, ob 14. uri. Slavnostna govornika bosta Eva Blimlinger, rektorica Akademije za likovno umetnost z Du- naja in Tit Turnšek, predsednik ZZB za vrednote NOB Slovenije. Menina planina: Občine Zgornje Savinjske doline in sodelujo- ča združenja borcev za vrednote NOB Zgornje Savinjske doline, Celja, Kamnika, Maribora in Zasavja vabijo na spominsko slovesnost ob 71. obletnici legendarnega preboja iz sovražnikove- ga obroča na Menini planini in ob 75. obletnici ustanovitve Osvobodilne fronte. Prireditev bo v soboto, 2. julija, ob 11. uri na Menini planini. Slavnostni govornik bo Milan Gorjanc, član pred- sedstva ZZB za vrednote NOB Slovenije. Kočevska Reka: ZZB za vrednote NOB Kočevje vabi na tradicio- nalno spominsko slovesnost ob 74. obletnici bo- jev pri Taborski steni pri Kočevski Reki. Prireditev bo v soboto, 2. julija, ob 11. uri. Slovesnost bo potekala na novem prireditvenem prostoru, bli- že steni, z bogatim kulturnim programom. Slav- nostni govornik bo Tit Turnšek, predsednik ZZB za vrednote NOB Slovenija. V spomin na to bitko na delu gozda med drevesi že leta raste kamnita piramida iz pobranih kamnov in kamenčkov s poti k jami. Posvečena je padlima Jakcu in Vinku. Ob 9.30 bo polaganje venca ob spomeniku padlim v Kočevski Reki s krajšim kulturnim programom. Trebnje, Mirna: ZZB za vrednote NOB Trebnje in Občinska orga- nizacija ZZB za vrednote NOB Mirna organizirata v soboto, 2. julija, ob 11. uri pri Koči na Debencu tovariško srečanje članov in simpatizerjev ZZB za vrednote NOB Mirnske in Temeniške doline ter Dolenjske in Bele krajine. Srečanje bo posvečeno tudi 75. obletnici ustanovitve OF. V kulturnem programu bodo nastopili učenci Osnovne šole Mirna in člani ZB za vrednote NOB Trebnje. Pro- gram bo povezoval Zoran Remic. Slavnostni go- vornik bo Marko Bulc, borec Gubčeve brigade. Ob tem bo organiziran pohod, zbirno mesto pohod- nikov bo ob 8.30 pri Gostilni Bukovec na Mirni. Ljubljana: ZZB za vrednote NOB Ljubljana vabi v nedeljo, 3. julija, ob 11. uri v rekreacijski center Mostec na tradicionalno druženje ob nekdanjem prazniku, dnevu borca. V kulturnem programu bodo nasto- pili Partizanski pevski zbor ter pevci in recitatorji. Sledilo bo prijateljsko druženje borcev, prijateljev in somišljenikov vseh generacij, ki spoštujejo in ohranjajo vrednote NOB. junij 201642 V A B I L A Komen: Občinsko združenje borcev za vrednote NOB Komen vabi na vnovično odkritje obnovljenega spomenika padlim kurirjem javke P13, ki bo v ne- deljo, 3. julija, ob 11. uri v vasi Sveto pri Komnu. Spomenik so postavili leta 1980 v čast petim padlim kurirjem javke P13, ki so padli v vasi Sve- to pri Komnu zaradi izdaje. Zob časa je spomenik močno načel, zato so se odločili za obnovo in vnovično slovesno odkritje. V P13 je deloval tudi akademik Ciril Zlobec, zato bo skupaj z ženo ene- ga od kurirjev, ki mu je takrat uspelo pobegniti, odkril obnovljeni spomenik in bo slavnostni go- vornik. Sodelovala bosta še MPZ Izola in pihalni orkester Komen. Radovljica, Pokljuka: Združenje borcev za vrednote NOB Radovljica in odbor veteranskih organizacij – Zveze veteranov vojne za Slovenijo, Zveze policijskih veteranskih društev SEVER ter Zveze Slovenskih častnikov – organizirata 8. in 9. julija že 31. spominski pohod na Triglav. Na pot bodo krenili v petek, 8. julija, ob 6. uri z Rudnega polja. Zaključna prireditev s kulturnim programom bo v soboto, 9. julija, ob 13. uri na Rudnem polju. Slavnostna govornica bo Luigia Negro, predsednica SKGZ in Zveze slo- venskih kulturnih društev za Videmsko pokrajino – borka za pravice Slovenske manjšine. Vabljeni tudi na odprtje zaključene razstave Triglavske likovne galerije, ki bo v četrtek, 7. julija, 18. uri v Vojašnici Boštjana Kekca na Bohinjski Beli. Iz Ljubljane bo na osrednjo slovesnost v soboto, 9. julija, odpeljal avtobus z odhodom ob 10. uri izpred Hale Tivoli. Prijave sprejema Tatjana na telefonski številki 01/432 52 41 do 4. julija. Draga pri Kočevju: ZZB za vrednote NOB Kočevje in KO ZB Draga vabita na spominsko slovesnost ob 75. obletnici ustanovitve OF in 25. obletnici praznovanja osa- mosvojitve Slovenije, ki bo v soboto, 16. junija, ob 11. uri pri obnovljenem spomeniku žrtvam dragar- ske doline. Spomenik se nahaja ob cesti Loški potok – Draga v neposredni bližini znamenite starodavne cerkve. Slavnostni govornik bo Miha Butara, častni predsednik Združenja slovenskih častnikov. Pliberk, Avstrija: Organizacijski odbor 37. pohoda na Komelj, Zve- za Koroških partizanov in Slovensko prosvetno društvo Edinost v Pliberku vabijo na tradicionalni pohod na Komelj, ki bo v nedeljo, 17. julija. Zbi- rališče pohodnikov bo od 8.30 dalje pred Kultur- nim domom v Pliberku na avstrijskem Koroškem. Odhod pohodnikov ob 9.30 uri, sedem kilome- trov dolga pot vodi preko Pliberka in pliberškega gradu po lahko prehodni poti do spomenika pri Cimprcu. Tukaj bo ob 12.30 sveta maša, sledila bo spominska slovesnost s kulturnim programom, nato pa bo družabno srečanje. Pohod in srečanje potekata v spomin na dogodke pri Apovniku, kjer je v boju proti nacistom 12. oktobra 1944 pad- lo 12 borcev Domnove čete. Med govorniki bo letos Gregor Krištof, predsednik Zveze sloven- skih izgnancev. Več informacij: Mojca Koletnik, 0043(0)650 8788409 ali maria.koletnik@gmx.at Škofja Loka: Občina Železniki, Skupnost borcev Prešernove brigade in Združenje borcev za vrednote NOB Škofja Loka ob 73. obletnici streljanja talcev in ustanovitve Prešernove brigade vabi na spo- minsko slovesnost z naslovom Pomni dolina! s pestrim kulturnim programom in slavnostnim govornikom, ki bo v soboto, 23. julija 2016, ob 11. uri pri Plečnikovem spomeniku v Dolenji vasi v Selški dolini. Veliki Lipovec, Podšumberk: Odbori enot XV. udarne divizije NOV in POS, ZB za vrednote NOB Novo mesto in Trebnje, vabijo na spominsko slovesnost ob 73. letnici ustano- vitve XV. udarne partizanske divizije NOV in POS, ki bo v soboto, 23. julija, na Velikem Lipovcu pri Ajdovcu. Ob 10. uri bo polaganje cvetja pred spominsko ploščo narodnemu heroju Dušanu Jerebu - Štefanu, nato bo pred spomenikom XV. divizije priložnostni program: spominski govor o XV. udarni diviziji bo imela Tilka Bogovič, članica predsedstva glavnega odbora ZZB, položili bomo cvetje, nastopile bodo partizanske pevke in reci- tatorke iz Žužemberka. Na Podšumberku se bomo ob 12.30 poklonili padlim poveljnikom, narodnim herojem Milova- nu Šaranoviću, načelniku glavnega poveljstva NOV in POS, Draganu Jeftiču, poveljniku XV. di- vizije in Ivanu Kavčiču - Nandetu, članu glavnega poveljstva. Spominsko besedo bo imel Boštjan Sladič, predsednik ZZB Trebnje. Avtobusni prevoz bo organiziran iz Ljubljane izpred dvorane Tivoli ob 8.30. Prijave zbira Tatjana na telefon 01/43- 25-241. Žlan v Bohinju: ZZB za vrednote NOB KO Polje Bohinj vabi na sedmo tradicionalno proslavo v počastitev prve- ga padlega talca Bohinja, Franca Podlipnika, in vseh žrtev druge svetovne vojne Bohinja. Prosla- va bo v soboto, 20. avgusta, ob 13. uri v vasi Žlan v Bohinju, pred stanovanjsko hišo Žlan 2. Ljubljana: ZZB za vrednote NOB Ljubljana Bežigrad vabi v Strunjan na enodnevne kopalne iz- lete s kosilom. Izlete bodo organizirali od četrtka, 30. junija, dalje vsak četrtek v juliju, avgustu in septembru. Cena izleta za sku- pine nad 25 oseb je 25 evrov na osebo in vsebuje samopostrežno kosilo v restavraciji hotela Svoboda in prevoz. Odhodi so: ob 7. uri tržnica Koseze (postaja LPP, smer mes- to), ob 7.10 Kino Šiška (postaja LPP, smer mesto) in ob 7.15 Razstavišče (postaja LPP, smer mesto). Prijave so obvezne vsaj dva dneva pred odhodom na telefonski številki: 031/ 303 755. V primeru, da bo prijavljenih manj kot 25 oseb, bo izlet odpovedan. Ljubljana: V gostišču Livada v Ljubljani je 1. junija pote- kalo srečanje brigadirjev MDA Ljubljana. Zbralo se nas je približno 130, v kulturnem programu je sodeloval Partizanski pevski zbor. Na sreča- nju smo obudili spomine na 70. obletnico prvih mladinskih delovnih akcij, predvsem na akcijo Brčko–Banoviči, pa tudi na vse druge akcije v Sloveniji, ki smo se jih udeleževali. Obljubili smo si, da bomo ohranjali vrednote teh akcij in njiho- va izročila prenašali na mlade rodove. Slavnostni govornik je bil prof. Stane Kranjc, član izvršne- ga odbora Kluba brigadirjev Ljubljana. Klub de- luje pri mestnem odboru ZZB za vrednote NOB Ljubljana, srečanja so se udeležili tudi vodstvo ljubljanske borčevske organizacije, predsednica društva Zeleni prstan Nuša Kerševan ter pred- stavniki klubov brigadirjev s Primorskega, Go- renjskega, Ptuja in iz Hrastnika in predsednik Zveze klubov … Klub brigadirjev Ljubljana v so- delovanju z Društvom Zeleni prstan vsako leto v mestu opravi dve delovni akciji, eno v Gramozni jami, drugo po dogovoru z Društvom. Člani pa skrbijo tudi za ureditev okolice spomenika Ku- rirčku pod Toškim čelom. Marija Stanič junij 20162 43 S P O M I N Slavnostna razširjena seja Glavnega odbora ZZB O svoji državi smo sanjali … »ZB je bila vedno zvesta vrednotam, ki so se izoblikovale v času NOB, vedno sta nam bili pred očmi domovina in suverenost slo- venske države, za katero je bilo žrtvovanih toliko življenj. Vedno smo delovali državotvorno. Podprli smo referendum o vstopu v EU in kljub številnim pomislekom tudi vstop v Nato. In tako bomo delovali tudi v prihodnje.« Z gornjimi besedami je Tit Turnšek, predsednik ZZB za vrednote NOB Slovenije, na slavnostni razširjeni seji glav- nega odbora slovenske borčevske orga- nizacije ob državnem prazniku, dnevu državnosti, končal svoj nagovor (ob- javljamo ga na strani 28). Za njim sta spregovorila še Ladislav Lipič, pred- sednik Zveze veteranov vojne za Slove- nijo, in Tomaž Čas, predsednik Zveze policijskih veteranskih društev Sever, ki sta predstavila delovanje članov obeh // PIŠE: Jožica Hribar // FOTO: Iztok Pipan organizacij pred in med osamosvojitvi- jo. V kulturnem programu je nastopil pevski zbor Lipa zelenela je. S to slovesnostjo se je ZZB za vredno- te NOB Slovenije pridružila številnim slovesnostim, ki bodo do konca mese- ca potekale po vsej državi v počastitev 25. obletnice razglasitve samostojnosti. ZZB je izdala tudi posebno brošuro z naslovom Ob 25. obletnici osamosvojitve Slovenije, v kateri so objavljeni vsi do- kumenti, s katerimi se je borčevska or- ganizacija v letih 1990 in 1991 odzivala na tedanja aktualna politična dogajanja, o pripravah na plebiscit in pozneje na osamosvojitev, na razkole v zveznih or- ganih (predvsem v jugoslovanski bor- čevski organizaciji) ter ob napadu enot JLA na Slovenijo in nazadnje ob pod- pisu Brionske deklaracije. Z objavo teh dokumentov ZZB za vrednote NOB de- mantira namigovanja in očitke, da »bor- ci niso bili za samostojno Slovenijo«. Predgovor k brošuri je napisala dr. Lju- bica Jelušič, podpredsednica ZZB NOB. V strnjeni obliki je prikazala doga- janje v devetdesetih letih prejšnjega sto- letja v nekdanji Jugoslaviji, ko so se za- čele razprave o spremembi federativne politične strukture, pa vse do osamosvo- jitve Slovenije in napada enot JLA nanjo. Jelušičeva svoj uvod sklene s trditvijo, da je »bilo v ZZB ob osamosvojitvi do- kaj jasno poudarjeno dejstvo, da gre za kontinuiteto s partizanskim bojem za svobodno državo in za pravico naro- da do samoodločbe, o kateri govori 8. temeljna točka OF, ki je bila skupaj z zadnjo, 9. točko sprejeta na seji Izvršne- ga odbora OF 21. decembra 1941«. In doda: »Zato lahko danes, ob 25. obletni- ci slovenske državnosti in ob 75. oble- tnici ustanovitve OF slovenskega naro- da, zbrani pod geslom Od osvoboditve do osamosvojitve častimo Republiko Slove- nijo kot državo, o kakršni so sanjali šte- vilni borci in civilisti, aktivisti, izgnanci in talci druge svetovne vojne. Njihove sanje so dokončno postale resničnost po zaslugi borcev Teritorialne obrambe, milice, civilne zaščite, narodne zaščite in premnogih državljanov in državljank na barikadah osamosvojitvene vojne.« Ladislav Lipič Tomaž ČasTit Turnšek Zbor Lipa zelenela je Naročam revijo SVOBODNA BESEDA Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: ZZB za vrednote NOB Slovenije Einspielerjeva 6, 1000 Ljubljana N A R O Č IL N IC A Ime in priimek: ................................................................................................................................................ Kraj, ulica, poštna številka: ................................................................................................................................................ ................................................................................................................................................ Telefonska številka: ......................................................................................................... Naročnino bom plačeval(a): (odgovor označite) četrtletno 9 €, letno 36 €. Podpis: ...................................................... K N J I G A Izidor Cankar: mojster dobro zasukanih stavkov Najbistrejši Slovenec svojega časa Spomladi je pri založbi Mladinska knjiga izšla knjiga Izidor Can- kar: mojster dobro zasukanih stavkov. Alenka Puhar je napisala življenjepis Izidorja Cankarja (1886 –1958) in zbrala več kot dves- to fotografij. V knjigi so objavljeni tudi prispevki slovenskih razi- skovalcev Cankarjevega življenja in dela: Irene Mislej, Luke Vid- marja, Bernarda Nežmaha, Igorja Grdine, Željka Oseta, Milčka Komelja in Aleša Mavra. Kdo je bil Izidor Cankar? Deset let mlajši bratranec veliko bolj slavnega Ivana Cankarja je bil svetovljan in izjemno uspešen na različnih področjih: bil je karizma- tični urednik Slovenca in revije Dom in svet, profesor umetnostne zgodovi- ne, prevajalec, mecen umetnosti, eden izmed najbolj zaslužnih za ustanovitev Moderne galerije, izvrsten diplomat. Bil je začetnik intervjuja – nove novinarske zvrsti v slovenskem prostoru na začet- ku 20. stoletja. Bil je duhovnik, ki je za- radi ljubezni odložil duhovniško suknjo ter se poročil z Ano Hribar - Ničo, hčer- jo iz premožne družine Hribar. Odliko- val se je s karizmo, ambicioznostjo in inteligenco, a bil je tudi poln nasprotij. »Od vseh Slovencev, kar sem jih kdaj srečala, se mi je zdel najbolj bister in najzlobnejši,« ga je označila literarna zgodovinarka Marja Borštnik. Pred drugo svetovno vojno je postal diplomat v Argentini in nato v Kanadi. V tujini je bil tudi med drugo svetov- no vojno, krajši čas je bil tudi minister v kraljevi vladi Ivana Šubašića. »Izidor Cankar je ves čas zagovarjal odpor pro- ti okupatorju,« je v življenjepisu zapisa- la Alenka Puhar. »Ko je postalo bolj ali manj jasno še to, da bodo tiste, ki so- // PIŠE: Tea Černe delujejo s sovražnikom, tudi zahodni za- vezniki obravnavali kot kolaborante, se je nekaj ljudi iz SLS lotilo prepričevanja za ustavitev bratomorne vojne. Snoj, Kuhar in Cankar so bili za to, da se do- mobranci pridružijo partizanski vojski,« piše Alenka Puhar. Po pogovorih z mar- šalom Titom na Visu leta 1944 je pri- šel tudi Izidor Cankar do sklepa, »da je treba partizane podpreti in jih priporo- čiti neopredeljenim in zbeganim«. Kot neopredeljeni in zbegani so bili mišljeni še neodločeni prebivalci. Doživetja in vtise je zapisoval v dnevnik. Ena izmed opazk je: »Med partizani so komunisti, a partizanstvo ni komunistično gibanje, temveč izredno močno, dinamično di- sciplinirano gibanje z več kot samo par- tijskimi smotri, z narodnimi smotri.« Po- leti leta 1943 je v svoj dnevnik med dru- gim zapisal: »V najtežjih trenutkih slo- venske zgodovine je velik del 'katoliške skupnosti' pokazal, da ne vidi jasno, kaj je funkcija stranke v življenju naroda.« Leta 1945, po koncu vojne, je nasto- pil delo diplomata v Grčiji, vendar je bil že naslednje leto odpoklican in pozne- je upokojen. Po drugi svetovni vojni je bil v slovenskem prostoru vse bolj osa- mljen, odrinjen na rob in na sramotilni steber kot »gospod« in človek pretekle- ga časa. Umrl je leta 1958. Knjiga Izidor Cankar: mojster dobro zasukanih stavkov je celovit prikaz živ- ljenja človeka, ki je zaznamoval sloven- ski kulturni in politični prostor v prvi polovici 20. stoletja in bil pozneje od- rinjen v osamelost. Delo poleg življe- njepisa in raziskovalnih prispevkov bo- gatita tudi izbor Cankarjevih tekstov in izbrana bibliografija. Cankar: »Med partizani so komunisti, a partizanstvo ni komunistično gibanje, temveč izredno močno, dinamično disciplinirano gibanje z več kot samo partijskimi smotri, z narodnimi smotri.« junij 201644 B E S E D A SRBSKI ŠAHIST (BORA) GESLO RUDIKOSMAČ SLAB UČENEC, CVEKAR HRVAŠKI KRAJ PRI ZADRU PRIPRAVA ZA OTEPANJE PREBIVA- LEC SEŽANE SNOV, MATERIJA ODKRITO- SRČNOST VTAKNJE- NJE, VTIK KOPANJE KRAJ V BAŠKI GRAPI ŠARJENJE RUSKI PISATELJ (JURIJ) DVOJICA PRIPAD- NICA ISLAMSKE VERE ZMANJŠA- NOST MOČI BERIVO BIVALIŠČEUMRLIH PRIJAVA OBLASTEM POROKA MOŠKEGA Z ŽENINO MLAJŠO SESTRO MEHKO- NEBNIK (IZ: RAVEL) TONE VOGRINEC JUŽNO- AMERIŠKA KUKAVICA IZRAELSKA LUKA SILNOST, JAKOST TIRNICE GRŠKA POKRAJI- NA ELIDA NAŠ MANEKEN KOBILICA PRISTAŠI USTAVE SLABŠA ODEJA IVAN MINATTI GOJITELJ SLIV LUETIČNI BOLNIK, SIFILITIK TEŽAVA VOHALNI ORGAN ENOTA TRAJANJA NOTNE VREDNOSTI PREBI- VALKA IRANA HRVAŠKI DIRIGENT MIRSKI DOTISK PREBIVAL- CI EMONE SIMBOLNO LIKOVNO ZNAMENJE ETNIČNA SKUPINA V NIGERIJI, IBOJCI BRESKVA ŽIVEŽ, JEDAČA RIMSKI ZGODOVI- NAR SKANDI- NAVSKI DROBIŽ EDVARD ŽITNIK MIRCEA ELIADE TRETJE NAJVEČJE NIZOZEM. MESTO NEUMNEŽ EDI MAJARON CUNJA, CAPA SRBSKI FIZIK (NIKOLA) JUPITROV SATELIT OTOČJE V INDONE- ZIJI STRUJA VOJAŠKA STOPNJA, ŠARŽA PEVEC IN VODITELJ ŠVAB SL. PEVKA (MAJDA) VEZNIK ESTONSKI SKLAD. (EVALD; IZ: AVA) NOSILEC ČITALEC JANEZ TRDINA ČETRTI RIMSKI KRALJ KAREL OŠTIR NEKDANJA SLOVEN- SKA SKAKALKA V DALJAVO KNJIGA ZEMLJE- VIDOV, ATLAS RUSKA PISATE- LJICA (ANA) Geslo križanke napišite na dopisnico in jo pošljite na naslov: ZZB NOB Slovenije, Einspielerjeva 6, 1000 Ljubljana, s pripisom »nagradna križanka«, do 20. julija 2016. Ime in priimek: ________________________________________ Naslov: _______________________________________________ ______________________________________________________ ______________________________________________________ Geslo 8. številke SB: ______________________________________________________ ______________________________________________________ Izžrebani reševalci križanke iz 7. številke revije Svobodna beseda 2016: 1. Alojz Vrzel, Murščak 24, 9252 Radenci 2. Alenka Plevel, Ul. Franca Barleta 16, 4207 Cerklje 3. Branko Vasa, Kajuhova 12, 2314, Zgornja Polskava Rešitve križanke: ČESALNICA, ELASTIKAR, TEMA. ČERH, RAO, RE, RA, MT, STAVKAR, RADIOKASETOFON, OFICIRSTVO, SOT, KELA, TLO, JASTREB, OŽE, OLJNIK, RAA, MERNIK, EHO, VČ, TN, AJ, EDIKT, STEVARD, VEK, ENAJSTERICA, HVALA, PAPIR, CELA, AKRILAN, SAVIN, RALNINA, TRAKT. Geslo 7. številke SB: ČETRT STOLETJA SAMOSTOJNOSTI. B E S E D A Rešitve križanke pošljite do 20. julija 2016 Trem izžrebanim reševalcem bomo podarili knjigo. Izjava ZZB NOB ob 25. obletnici osamosvojitve Slovenije Obletnica osvoboditve koncentracijskega taborišča Ljubelj Janez Winkler: Brez miličnikov ne bi bilo osamosvojitve S T R A N 3 S T R A N 1 5 S T R A N 1 2 - 1 3 26. junij 1991 / R E V I J A Z Z B Z A V R E D N O T E N O B S LO V E N I J E / junij 2016 / cena 3 eur / letnik II / ISSN 2463-8218 B E S E D A 8 9 772463 821805