V. bob.
Naroča se pod naslovom
„Koroški Slovenec'*, Wien V..Margaretenplatz 7.
Rokopisi se naj pošiljajo na naslov: Zinkovsky Josip, Wien V., Margaretenplatz 7,
Ust
asa politiko, pospodorst^vo to prosveto
Posamezna številka stane 50 kron.	Posamezna številka stane 50 kron
Izhaja vsako sredo.
Stane četrtletno: K 400'—
Za Jugoslavijo
celoletno: 40 Din. polletno : 20	„
četrtletno: 10	„
Leto il.
D u na j, 20. septembra 1922.
Št. 36-38.
Svoboda, enakost, bratstvo!
Duševni voditelji velike francoske revolucije so iznašli tri besede, s kterimi so potegnili ljudske množice za seboj in ki jih ima ,še danes tretja francoska republika kot državno geslo: liberté, egalité, fraternité: svoboda, enakost, bratstvo!
Tudi naša avstrijska, ali bolje rečeno koroška republika, v kateri slavno vladajo ,.liei-matdienst“ in druge podobne „Orgesch“-druž-be, ne more zadosti prehvaliti, kako da tudi mi po plebiscitu smemo te sadove revolucije uživati, tudi mi koroški Slovenci. Saj je še pred par meseci naš najvišji deželni šef pov-darjal, da hoče gledati na to, da bomo tud: mi enakopravni državljani. Skoro bi mn verjeli, da ima dobro voljo, a težko da ima moč, to izvesti.
Liberté — svoboda! Tako opevana od pesnikov, dobrih in slabih, svoboda, neštetokrat izgovorjena od političnih poštenjakov in goljufov, posebno koroških, kako hrepenimo mi koroški Slovenci po tebi že 100° let, odkar nas je tujec osleparil pod krinko j krščanstva! Kako slovesno so zatrjevali koroški deželni očetje, da hočejo nam to svobodo dati, ko so v tisti teatralični seji dne 28. septembra 1920 v Št. Vidu pretakali toliko solz ginjenosti in skrbi — za svoje mastne službe, da jo sedaj že dve leti suša!
Svoboda, kaj si? Rekli bi lahko: svoboda je neodvisnost posameznika od neupravičene nadvlade mogotca — bodisi da je eden ali cela družba — v Osebnem in lastninskem oziru. S to neodvisnostjo mora biti združena upravičenost posluževati se državljanskih pravic. Najvišja pravica je pravica osebnosti. Kako stojimo v tem oziru? Koroški Slovenec je danes osebno tako odvisen kakor je bil svojčas kmet od grajščaka. Ta grajščak je danes ..Heimatdiens t“. On spremlja koroškega Slovenca skoz celo življenje, od zibel-
ke do groba, on hoče odločevati, kdo ga bo krstil in kdo pokopal! Ne mislite, da se šalimo! Imamo v rokah n. pr. dopis od fletnega koroškega društva ..Petitionsausschuss zur Vertreibung der slovenischen Hetzpriester", kot katerega načelnik je podpisan neki Valentin Schwarzl, menda — notar nekje na slovenskem Koroškem. To ljubeznivo društvo si je postavilo nalogo, posredovati, da se izženejo še ostali slovenski duhovniki — „hujska-či“ in se nastavijo ljudje njihovega mišljenja. O svoboda zlata, ki se hoče še pri krstu in pogrebu vmešavati! Ta privilegirana družba „Heimatdieiista“ te spremlja tudi na vseh drugih tvojih potih. Na vsaki večji železniški postaji ima svoje privržence, ki takoj telefonič-no naznanijo, kam da se pelješ! Tako je n. pr. pisca teh vrst spremljal eden teh vohunov skoz 3 are po celem Celovcu; še le ko se mu je dosti jasno pokazalo, da se ve, kdo da je, je izginil. Od koga so ti ljudje pač plačani? Ali, če si z velikim trudom in primernimi o-pazki dobil dovoljenje za pot v Jugoslavijo, te nevidno spremlja „Heimatdienst“ od centralnega urada do meje in še čez, povsod so seznami, kjer si od nevidne roke zapisan in kamor najprej pogleda službujoči uradnik, predno te odpravi. Srečni svobod n i koroški Slovenec! In tudi doma si svoboden kakor vrabec na strehi: ali si poslanec, kmet, duhovnik, delavec žena ali dekle, vsakdo te je smel in te sme nekaznovano zmerjati, pretepati, pobijati. Zato vlada tudi sedaj, ko se pravi, da nas vzamejo Italijani, v teh krogih veliko veselje, ker bi potem še laški fašisti prišli pomagat nas nretepati in požigati naše domove. Zato moramo reči, kar se tiče osebne svobode, da je bil Metternichov ,,Polizeistaat“ idealna država svobode v primeru z našo koroško republiko.
Iz osebne svobode izvira upravičenost, posluževati se državljanskih, meščanskih pravic ali: svoboda rodi enakost. Egalité, ali
enakost pred postavo. ,,Pred postavo so vsi enaki , to načelo stoji na papirju tudi pri nas. Tako določa tudi najvišja avstrijska postava, namreč senžermenska mirovna pogodba v členu 66: „Vsi avstrijski državljani brez razlike plemena, narodnosti ali vere so pred postavo enaki in uživajo iste mešanske in politične pravice".
Torej smo pred postavo vsi enaki! Zato pa tudi koroška vlada („Heimatdienst“) ne sprejme okoli 30 domačih slovenskih učiteljev v službo, ker smo pred koroško-avstrijsko postavo vsi enaki! Zato nam koroška vlada noče dati slovenskih šol, še privatnih ne, ako-ravno bi jih vzdržali sami, ker smo pred koroško-avstrijsko postavo vsi — enaki' Zato n. pr. koroški Slovenec dr. Schaubach, ki je študiral na avstrijskih šolah, ne sme biti na Koroškem advokat, izvrstnemu zdravniku — domačinu dr. Petku se v cnomer grozi, da ga vržejo vam in mu vse pobijejo, zato se ne nastavi domačinov sodnikov in drugih uradnikov, ker smo pred koroško-avstrijsko postavo vsi — enaki! Zato se n. pr. zgodi, da je nekje propadla pri nameravani uporabi.vodne sile za elektriko cela zadruga domačinov proti eni ženski, ki je „heimattreu“. da je še pravičen uradnik majal z glavo, ker smo pač pred koroško-avstrijsko upravo vsi — enaki! Zato se je zgodilo, da se je nekje skoro cela občina zavzela za to, da bi se lokalna pošta, ki je bila po vplivu „Heimatdiensta“ prene-šena v zadnji konec občine v „heimattreu“ hišo na tako neroden način, da so celo že o-blasti uvidele potrebo izpremembe, zgodilo se je, da je še vse pri starem, ker smo pač pred koroško-avstrijsko postavo vsi — enaki! Zato so dobivali ljudje, ki so organizirani v „BaHernbundu“ in v podobnih' organizacijah ,,Heimatdiensta“, od državnega javnega blaga, kar je še od vojske ostalo, od takozvnnih „Bergeguter“ (a bili so zavrnjeni narodni Slo-venci), ker smo pač pred koroško-avstrijsko
PODLISTEK
Rutarjev Jur.
Ce ima človek tako smolo, kakor sem je imel zadnjič jaz, je pa vredna, da io izvejo , koroški moji bratje-
Zadnje čase sem prišel v slab glas. ..Koroška domovina" me štenka, v naši fari me j imajo za trapa, doma mi pa pravijo trenti. Pa j ali mislite, da je meni ^zategadelj kaj težko pn f srcu? Še malo nak! Že stari ljudje so rekli: i norci in otroci resnico govore. Zato tudi jaz [ vselej kar naravnost vsakemu v obraz resni-[ eo povem in se ne lažem tako na tovsto, kakor | se n. pr. naš avstrijski denar. Le poslušajte, kaj se mi je zadnjič zgodilo, ker sem avstrijskim fecnam, katerim pravimo: naš denar, preveč verjel.
Na dan sv. Jakoba sem držal nediiv, nič nisem delal, pa tudi v gostilno nisem maral ! iti. Slučajno pogledam v svojo denarnico in vidim, da imam še en tisočak. Ponosen na to ga začnem bolj natanko ogledovati. Lepa punca je namalana gor, malo postrani sicer gleda, a zato se mi še bolj dopade, saj je vsakemu fantu zlo po volji, če ga dečva tako postrani ljubeznivo pogleda. Torej dopadla se mi je ta
! dečva na tisočaku tako, da sem začel še tudi i brati, kat ima zraven sebe napisano. Nemško j znam, zato sem tudi zastopil, kaj berem: Die ocsterreiehische Bank in Wien zabit gegen diese Banknote auf Verlangen sofort tausend Kronen in gesetzlichem Metallgelde. To se torej pravi: če prinesem ta tisočak na avstrijsko banko na Dunaj, dobim tam zanj izplačanih v postavnem kovinskem (to je srebrnem) denarju tisoč kron.
Pasja dlaka, koliko let že nisem videl srebrne krone! Srebrna krona je pač še kaj vredna in na Dunaju jih dobim za ta tisočak kar cel tavžent! Norec bi res bil, če bi ne šel ponje! Drugo jutro, na sv. Ane dan, na vse zgodaj jo že maham s tisočakom v žepu na kolodvor, da se popeljem na Dunaj. Ljudi na kolodvoru je bilo že precej. Prav — sem si mislil če se peljejo tudi ti po srebrne krone, gremo pa lepo skupaj! Pri okencu sem čakal, kdaj pride vrsta na me, in prišla je. ..Prosim, Dunaj!" — rečem precej glasno. Wie? — se je oglasil nekdo znotrai. Dunaj! — sem zaklical še bolj na glas. Pa mož me še ni zastopil in je zopet vprašal: wie? Zdaj sem ga pa spet jaz falano zastopil. „Ne dbie — mu pravim — koj ano, se koj sam peljem, še nisem oženjen." Zijal je on v mene, jaz pa v njega.
dokler nama ne pride na pomoč en gospod za menoj in pove onemu, da hočem imeti karto na Wien. A sooo —, no, potem je izmaknil tam nekje en rjav blek in z njim butnil nekam, da je vse zaškrabljalo. Mogočno mi ga vrže skozi okence, jaz na njemu še bolj mogočno tisočak. „Zu wenig!" Vstrašil sem se; ni mogoče, da bi bilo premalo! — „Zu wenig, verstanden!" — Dobro. — pravim, — ko tisočak na Dunaju zmenjam za krone, vam pa potem prinesem srebrnih kron, kar je premalo! Možakar je začel precej glasno nekaj ™n -tačit, ljudje za menoj so nekaj mrmrali. Mož je vzel tisti rjavi papir, jaz pa tisočak. Vse me je gledalo. „Kaj pa me gledate — jim pravim — ali ni pametno peljati se na Dunaj na banko in tam ta papir zmenjati za 1000 srebrnih kron?" To vam je bil smeh in krohot, na ne vem natanko, ali so se smejali meni ali so zasmehovali avstrijsko banko in njene tisočake. Mene pa je jeza zgrabila;., ko bi že imel obe pesti polni srebrnih kroni' bi jim jih vrgel v obraz, da bi iim dosti glasno začin-drale po nosu.	cf
Da si jezo ohladim, stopim v bližnjo restavracijo. Hitro priskaklja natakarica in vpraša, kaj si želim. Halb Liter Wein! zakličem. Naj se pa pokadi za danes enkrat vlak
s
postavo vsi — enaki! Zato se zgodi, da za-zaveden Slovenec prosi že drugo leto pri vseh oblastih avstrijskih, da bi se mu vrnilo imetje,# ki so ga pokradli „Volkswehrovci“, da prosi zaman, ker smo pred koroško-avstrij-sko postavo vsi — enaki! Zato se je zgodilo, da je škofijstvo sicer prejemalo cele gore pritožb od „Heimatdiensta“ čez slovenske duhovnike, a da je zavrnil knezoškoi dobro motivirano spomenico koroških slovenskih voditeljev, ker smo pač pred koroško-avstrij-skim režimom vsi — enaki!
Samo v nekem smo enaki, pri plačevanju davkov, pri oddaji premoženja, ki pride sedaj v obliki „Z\vangsanleihe“, akoravno so nam s sladkimi jeziki obljubljali, da par let ne bo treba nič plačati, če pri plebiscitu glasujemo za Avstrijo!
Frater n ité — bratstvo! To je naša tretja sijajna pridobitev, to bratstvo je doma pri nas na Koroškem, toliko bratske ljubezni nikjer ne uživajo kakor mi koroški Slovenci po plebiscitu. Samo da je to Kajnova ljubezen do Abelna! Iz same ljubezni so streljali na nas — Limpl in dr. —, iz samega bratstva so razbijali naše shode in prireditve -Škocijan, Grebinj in drugod —, iz samega bratstva so pretepali poslance (Poljanca), može, starčke, žene in dekleta, iz same ljubezni so nam požigali hiše (Kazaze), iz samega spoštovanja do nas še naših mrtvih niso pustil pri pokoju in razbijali njih nagrobne spomenike (v Dobrlivasi od padlega J. Kranjca in drugod). Kajn, tvoja „ljubezen“ — fra-ternité — še ni izumrla na Koroškem, še živijo tu „bratje“. vredni tvojega imena!
Svoboda, enakost, bratstvo! — tako vas uživamo v naši domovini! Noblesse oblige — ali po našem: Kakor sem, tako tja! Kakor ljubi naša domovina nas, tako jo ljubimo tudi mi, kakor nam pomaga ona, tako ji pomagajmo tudi mi, kar nam ona da, to ji vrnimo tudi mi: noblesse oblige!
Naše zahteve po narodni avtonomiji v mednarodni luči.
V zadnji številki je prinesel ..Koroški Slovenec14 članek o Družbi Narodov in o Ligi Družbe Narodov. Ker se je sprožilo vprašanje o naši narodni avtonomiji, bo marsikoga zanimalo, kakšno stališče je zavzel kongres Lige D. N. v Pragi glede vprašanja narodnih manjšin.
Liga D. N. je že na svoji lanski skupščini v Bruslju načela vprašanje o zaščiti narodnih manjšin. Ves tozadevni material se je izročil posebnemu odseku in na podlagi poročil tega narodnovarstvenega odseka je predložil predsednik Lige, Anglež Dickinson, praškemu kongresu resolucijo, sestojočo iz 9 točk, ki so bile sprejete in se predložijo Družbi Narodov v Ženevi.
brez mene na Dunaj! S črnim vinom si skusim splakniti jezo iz želodca in če ne bo dosti pol litra, ga bom pii tako dolgo, da bo tisočak hin. Vino se mi je res dobro prilegalo. Pil sem ga pomalem, v roko sem pa vzel ..Koroško domovino44, ki je zapuščena visela na steni. Berem na prvi strani: samo od Jugoslavije: obrnem jo na drugo stran: zopet od Jugoslavije; na tretji: še zmirom koj od Jugoslavije. Na, to je pa že malo preveč! Ce pišeš toliko o Jugoslaviji, imenuj se vsaj ,,Jugoslovanska domovina44 in ne imej za norca ljudi, ki so olasovali za „Karnten ungeteilt44. No. malo sem se potolažil, ko na zadnji strani berem par kratkih novic in dva dopisa iz Koroške. V eni minuti sera vse to prebral. Za-hlen! sem zavpil. Kelnarca prileti in naredi račun:	Ein halb Liter Wein — sechzehn-
hundert Kronen! Tristo majnikovih kebrov, že zopet premalo denarja! Kaj pa zdaj? Ure nisem imel, da bi jo zastavil, nož sem imel, pa tudi le koj lesen klepej, hlač tudi nisem mogel sleči, ker še spodnjih nimam spodaj Kaj sem hotel? Povem, da mi 600 kron manjka in da, kar manjka, že prinesem ko bom mogel na Dunaju zmenjati tisočak za srebrne krone, tistih bo tak ena zadosti. „Jaz se ne morem zanesti na vas — pravi kelnarca — saj vas še poznam ne. Odkod ste pa?44 — ,.Iz
V teh resolucijah se izražajo sledeča načela, ki si jih naj Družba Narodov osvoji in jih uveljavi:
1.	Načela splošnega značaja.
Da se ohrani trajni mir med narodi, se naj vstvarijo v medsebojnem sporazumu potrebna jamstva, da bodo narodne manjšine enakopravne pred sodiščem in pred upravnimi oblastmi, da ne bo zakonodaja omejevala v nobenem oziru njih državljanskih pravic, da bodo lahko svobodno uporabljale svoj jezik pri pouku, pri izpolnjevanju verskih dolžnosti, v javnem in zasebnem življenju in da se bodo spoštovali njih narodni običaji.
2.	Jezik manjšine — uradni jezik.
Kjer so narodne manjšine v večjem številu kompaktno naseljene, naj se prizna njihovemu jeziku popolna enakopravnost z državnim jezikom, ker švicarski zgled doka zuje, da načelo več uradnih jezikov ni na kvar uspešnemu vodstvu javnih zadev. Kjer so narodne manjšine raztresene, naj se prizna njihovemu jeziku oficielen značaj pri vseh razpravah in uradnih objavah.
3.	Materinski jezik — učni jezik.
Kjer je praktično izvedljivo, naj se uče. ci vseh šol poučujejo v njih materinskem jeziku.
4.	Lastni zastopniki pri Družbi Narodov,
Narodnim manjšinam naj se prizna pravica. da prijavijo vse svoje pritožbe potom svojih lastnih zastopnikov naravnost Družbi Narodov, pri kateri se naj ustanovi stalna komisija s pravico, da se na licu mesta prepriča o utemeljenosti pritožb.
5.	Obtožba držav pred mednarodnim sodiščem.
One države, ki ne bi izpolnjevale pogodb glede pravic narodnih manjšin, se naj obtožijo pred mednarodnim sodiščem, ki je že konstituirano.
6.	Avtonomija1’' narodnih manjšin.
T a m,, kjer so narodne manjšine kompaktno naseljene, naj se ji m prizna brez pridržkov in omejitev popolna avtonomija, v kolikor je združljiva z javnim državnim redom. Angleško besedilo rabi izraz Selfgovernment locai, torej ima v mislih teritorialno avtonomijo v mejah gotovega ■-. zemlja, ne morda kako megleno in medlo kulturno ali personalno avtonomijo, o kateri se je v bivši Avstriji mnogo govorilo.
Ta resolucija praške skupščine, ki se izreka za popolno avtonomijo narodnih manjšin za enkrat nas Korošce najbolj zanima.
Naša zahteva po avtonomiji slovenskega Korotana torej ni nekaj nemožnega, ni revolu-
Podlesec, pošta Mokrije44 — ji razložim. .,Aaa. sie sind Herr Jur44 se je oglasil pri drugi mizi en debeluhar. Tako je! — sem mu pri-tvrdil. ,.Kein Geld?44 je vprašal dalje. „Geld genug, — mu pravim, — samo da na Dunaj ne morem, da bi za ta tisočak tisoč srebrnih dobil, kakor je na njem zapisano. „Jaaa, mein lieber Jur, danes ni več tako! Kar je zapisano, tega ne verjemi! Brez farbarije se dandanes ne moremo več držati pokonci. — Ampak frajlajn Kellnerin, lahko mu zaupate, soviet mi ie Jur znan.44
,.Torej — pravi natakarica — plačate prihodnjič celega pol litra, to lažje zapišem kakor sechshundert kron.44 — ..Prav, z Bogom!’4 — „Mein Kompliment, Herr Jur4’ je odzdravil tisti gospod.
Ali verjamete, dragi moji rojaki, da sem od teh štrapac že lačen postal. Da se tega nesrečnega tisočaka znebim, stopim k peku in kupim zanj žemelj. Bilo jih je deset. Salabolt, s kakim veseljem sem jih dial tri naenkrat v usta, parkrat prestopim pa jih že ni bilo več. Za njimi zdrknejo druge tri se kopat v črno vino; tudi ostale štiri bi še rade šle, pa pot je bila pred menoj še dolga, zato mora biti za enkrat dovolj, naj se še zunaj žalodca malo oddahnejo. In prav je bilo tako, kakor boste zvedeli.
cionarna zahteva, ni veleizdajstvo, ampak povsem resna stvar, ki jo lahko pred svetom zagovarjamo in ki jo lahko utemeljujemo s tem, da v resnici živi že mnogo stoletja v južnem delu Koroške kompaktno naseljeni kmetski narod slovenski, in da se je nemška večina izkazala kot popolnoma nezmožna, razumeti naše narodne težnje in razmere in nam zasigurati najenostavne pravice in pogoje samostojnega narodnega življenja.
Ni ga naroda, ki bi bil v narodnem oziru tako brezpraven in v takem obupnem položaju kakor koroški Slovenci, ki bi mu bile v tej meri vzete vse možnosti do narodnega razvoja in življenja.
Zato pomeni za nas narodna avtonomija ■ edini izhod iz sedanjega položaja, edina p -moč. da se rešimo narodne smrti in si zajamčimo svojo narodno bodočnost.
Raznoterosti.
1.	N o r c i : Časniki poročajo čudno prikazen: po vrsti zapadajo državniki, ki so stali v svetovni vojni v prvih vrstah — blaznosti. List „Matin44 poroča, kako je usoda zadela najprej bivšega ministra Pichona, potem je prišel na vrsto Wilson, za njim je blaznost nalezel Francoz Deschanel. Zatem je prišel na vrsto lord Northkliffe, ki je v vojski s svojimi časniki vodil Evropo za nos. O priložnosti teh poročil opozarjajo Nemci na vedenje Poinkaréja, ki sveta ne pusti priti do miru in stavi vedno večje zahteve na Nemčijo, kar vso Evropo poriva v brezdelnost in konečno pogubo. Da družba norcev ne ostane nepopolna, opozarjamo na norce v Avstriji. Mi smo imeli norce na čelu vlade med vojsko, ki smo jo raditega izgubiji. drugi so tako srečni, da njihovi ministri norijo šele zdaj. Takšen veleum je bil. n. pr. naš Zeid-ler, ki je hotel sredi največje zunanje nevarnosti uvesti v Avstriji nemški državni jezik in s tem nasitit stradajoče ljudi!
2.	K o n e c :	Kar’ nima življenske moči,
mora umreti, hiša, ki se podkoplje, se mora podreti. Ali je naša ljuba Avstrija takšna hiša? Menda le! Nemško časopisje toži, kako se je ljudi polotila misel in želja, naj se že vsemu napravi konec, in ker se Avstrija Nemčiji ne sme priklopiti, naj se pač razdeli! Nemško časopisje samo priznava: ..Nimamo oblasti, ki bi mogla podvzeti kaj temeljitega in odločilnega. Na koga naj se naša vlada opira, če se ji upre pocestna drhal ali njeni voditelji?... In naša prekleta birokracija! Ako bi prišli pod Italijo ali Jugoslavijo bi nepotrebni uradniki takoj sfregali in ki ostanejo bi morali res delati 9 ali 10 ur na dan. Ali naj čakamo, da nam tujec izkida gnoj iz Augijevega hleva?44
Hudo je seve! Cesarja smo pognali čez meje, kjer vzel konec!
Namenil sem se namreč v Rož Čuše obiskat. Po vlaku se nisem mogel peljati, ker za štiri žemlje bi najbrže ne dobil karte. Motal sem jo mahnit čez Žihpolje na OberFhr. Ko sem že stal na ladji, mi še le pride na nr-sel. da bo brodniku treba tudi plačati, jaz pa suh. E, naj bo, kar hoče, samo da me prepelje, na onem kraju bo že nekako! Mirno izstopim in jo namerim proti Borovljam:	..Hej,
plačat!-4 - - ..Zakaj?44 — ..No, ker sem te prepeljal!" — ..Saj ste se vi tudi vozili! 44 sem djav in jo mahnil naprej, on pa za menoj. Začel sem hilati, on pa hiteti, potem že dirjati, on pa leteti. Samo na to sem še večkrat po-žinjal, da dihati ne smem pozabiti in pa za žemlje sem se bal, da bi katero ne zgubil. Pošlatam se — oj strela, ena je že manj. Pogledam nazaj — hvala Bogu, pobral jo je in gre že nazaj. Lej ga trapa, sem se vdaril na čelo, — saj bi mu žemljo lahko prej dal. pa bi se pobotala brez vsakega pihanja! Od samega veselja, da sem se rešil nesrečnega tisočaka, sem še ostale tri žemlje zamašil v usta.
Tako sem imel namesto tisoč srebrnih kron devet žemlje v želodcu in pol litra, vina na dolgu. To imam jaz koroški Avstrije od tega, ker sem našemu denarju preveč verjel in zaupal!
Nastopili so novi vladarji, a nihče testa novena veličanstva ne posluša, marveč vse se smeje, saj je vse le nek teater! Vsakdo dela kar hoče, in nihče ne testa, kar je njegova dolžnost. Nehal je vsaki red. Ker denarja nismo dosti zaslužili, smo sta delali strojem, polagoma pa se ljudem le jasni že v možganih, da tako ne more iti naprej. Kaj naj zdaj? V Nemčijo ne moremo. Pridružiti se sosedom? Kako pa, ko so se tako junaško borili za „nedeljeno Koroško11, katera je menda svetu bolj potrebna, kakor nedeljena Avstrija. Ljudje, vsaj voditelji, so se tako upijanili narodnih nemških fraz, da vseh drugih potreb ne umejo in ne vidijo več, tudi ne potrebo kruha. Ljudstvo pa le mora naprej živeti in ti potrebi naj se podredi vse drugo. Ko ne moreš biti sam gospodar, pojdi služit! In da ne moremo biti sami svoji, se je menda le že jasno izkazalo. Noro vsenemštvo, ki je vsa leta sem delalo nemir ne samo po naših krajih, marveč tudi dalje proti jugu: saj so zaporedoma ustanavljali lutrovske cerkve celo doli do Rima, ko jim že doma nihče več v cerkve ni hodil. To strupeno nemštvo se bo moralo podati, da se mu poreže kremplje in populi zobe, kaj drugega se jim ne bo nikjer zgodilo. Nemci na Češkem so se udali in vedo, da je njihova bodočnost tam. Nemci v Mariboru se tudi smejejo Kern-stocku, ki je svojčas skoval pesem:	„Lieber
ein rauchender Triimmerhaufen, als ein win-disch Maribor!"
3.	Nemški mučenik i. Nemec zna kričati, če se mu kje stopi na kurje oko! Reveži
i imajo kar za par sto let naprej narodnih mučenikov za domače potrebe: na Poljskem, v Jugoslaviji, na Češkem in sploh povsod. Bili so ti ljudje vajeni sedeti povsod na prvih prostorih in zajemati prve službe kar radi tega, ker so ' bili Nemci. Nekaterim pa nove razmere le niso več ugajale in morebiti so imeli še iz drugih razlogov slabo vest da so jo popihali iz Jugoslavije, iz Češke, iz Poljske sem v nemški raj. Zanimivo je, kaj zdaj o teh ljudeh, pišejo nemški listi sami: Priznavajo namreč, da v mnogih i slučajih ni bilo nobenega povoda za izselitev, da so bila razna poročila o zatiravanju lažnjiva, izmišljevali so si jih ti ljudje sami, da se morejo bahati kot narodni mučeniki! Posebno nas zanima, kar je pisala nedavno vsenemška „Vil-lacher Zeitung": „Ljudje, ki so trdili, da so bili izgnani, povečini sploh niso Nemci, marveč Čehi, Poljaki, Rusini; pustolovci so na grd način zlorabili nemško dobrohotnost! In ti ljudje, ki i smo jih sprejeli iz usmiljenja, se zdaj vedejo kakor, gospodje, kot edini pravi Nemci ter izrivajo domačina Korošca iz službe in stanovanja. Skrajni čas je že, da se domačini zavedo ter postavijo v bran zoper tihotapce!" Davno jih že poznamo te pristne Nemce, naše narodne odpadnike! Zastrupljali so javno življenje pred vojno že, zdaj nam ne morejo več dosti škoditi, na jih okusijo še Nemci sami.
4.	K o n e c pijančevanja: Velika je beda vsepovsod, draginja vsak dan hujša, vsak dan nove zahteve, kakor da smo najbogatejši narod na svetu! Nobeno premoženje ni toliko, da bi se ne moglo prej ali slej zapraviti in nikomur ne moreš dati toliko plače, da bi ne mogel desetkrat toliko zapiti! Ljudje zapravljajo pri nas zdaj že štiri leta sem da je škandal. Koroška deželna vlada se je vsaj zdaj ojunačila in izdala naredbo. ki bo morebiti pijančevanje omejila. Vlada naročuje, da se morajo od 16. aug. naprej vse gostilne ob 11. uri, vse kavarne ob 12. uri zapreti. Ob ti uri se mora končati tudi vsaka veselica. Kdorkoli daje alkohola že pijanemu človeku, se bo kaznoval. Ob nedeljah in praznikih v soboto popoldan in v pon-deljek zjutraj se ne sme točiti ali prodajati žganja. Postava, ki se je sklenila v državnem zboru, katera pravi, da se ne sme dajati alkohola mladini ljudem, se bo strogo izvajala. Gostilne, ki se ne ravnajo po tem odloku, se bodo za nekaj časa, ali trajno zaprle.
Odlok je dober, bojimo se le, da se bodo ljudje z njim norčevali, kakor se sploh norčujemo z vsemi postavami, katere se v Avstriji fa-bricirajo, kakor naš denar, kar z mašino! Če mladina tako zapravlja ne čudimo se, da nikdar ne shaja s plačami. Ko mirno razsipamo milijarde za strupeni alkohol, ne čudimo se, da nam inozemstvo ne mara dajati potrebnega 1 kruha. Daj svoj denar za kruh, ne za šnops!
Od 1. aug. naprej velja postava, ki prepoveduje dajati mladim ljudem, ki še niso 16 let stari, alkohola. Najvažnejše določbe te postave so tele: Kdor v gostilni ali v prodajalni, kjer se oddajajo opojne pijače:	pivo, vino, mošt,
žganje, liker, da mladoletnemu opojne pijače ali ga s tako napaja, se kaznuje z globo od 1— 100.000 K, ali zaporom do 14 dni. Kdor da v gostilni, ali prodajalni mladi osebi, katera še ni 16 let, opojno pijačo, se od obrtne oblasti kaznuje s kaznijo 1—50.000 K ali zaporom do enega tedna. Ti kazni zapadeta tudi gostilničar ali trgovec, ki pripustita da nastavljenec izvrši prepovedano dejanje. Le če mlada oseba pride po pijačo zaodraslega človeka, ki jo zavžije izven prodajalne ali točilnice, se sme pijača izročiti tudi mladim ljudem, ki so prišli po njo v gostilno ali štacuno.
¥ vsako slovensk® hiio »Koroškega Slovenca” !
m POLITiČNI PREGLED Ei * I
Avstrija.
Na Avstrijo zro z vseh prestolic Evrope, kakor na kakega bolnika, ki se nahaja v zad-! njih zdihljajih in čigar konec se pričakuje, z druge strani pa pričakujejo konec Avstrije, da j si poten! razdele njeno dedščino. — Naša vla-1 da je apelirala na Zvezo narodov, da dovoli izdatno podporo in reši državo poloma; avstr. ! Liga zveze narodov pa grozi v negativnem slučaju s spojitvijo z Nemčijo. Medtem, ko obravnava avstr, vprašanje Zveza narodov, pripravlja dr. Seipel vse za izvedbo.sklepov Zveze narodov ali postopanje v smislu dogovorov v Pragi, Berolinu in Veroni. Zastopniki bank, trgovcev in industrije so že odšli v Prago v svrho skupnega gospodarskega delovanja. Tudi trgovska pogodba z Italijo je že sklenjena. ,
Pretekli teden je poročaj dr. Seipel o položaju in izjavil, da pomoč gotovo pride, nevarnost obstoji samo v tem, da se pogajanja utegnejo predolgo vleči in bi Avstrija kon a pogajanj ne dočakala več. Za ta slučaj pa so sklenile sosednje države (češkoslovaška, Jugoslavija in Italija) skupno nastopiti in z Avstrijo skleniti skupno pogodbo, ji nuditi kredit ter nositi in prejemati skupne garancije. Nedotakljivost države se bo varovala in je odvisna od tega, če si bo znala tudi sama pomagati. Schanzer pravi, da je treba dati 15 milij. funtov šterlingov kredita in velesile, kakor tudi države male antante, ki bodo pri re-
I šitvi udeležene, bodo morale izvajati gospodarsko kontrolo, da se prepreči slabo gospodarstvo. Nitti govori drugače: Krediti so pripomočki, ki ne odpomorejo ničemur. Najučinkovitejša odpomoč je, da se združijo v eno samo carinsko ozemlje Italija, Madžarska, Avstrija, Češkoslovaška, Poljska, Rumunija in Jugoslavija. Ustanovila naj bi se široka gospodarska unija, mogočna carinska zveza 120 milijonov lindi
Mala antanta.
Začetek mali antanti sta tvorili Jugoslavija in Čehoslovaška, ki sta sklenili zvezo kmalu po vojni. K tej zvezi je nato pristopila tudi Rumunija ter se začela približevati Poljska, ki je nastopila skupno z malo antanto pri mednarodni konferenci v Genovi in bila tudi pri zaključenih pogajanjih zastopana. Mala antanta je postala glavni činitelj za ravnovesje srednje Evrope in gotovo je, da se avstrijsko vprašanje ne bo dalo rešiti brez sodelovanja male antante. Madžarska in Italija imata pred njo velik strah, zato raznašata razne lažnjive vesti, da zbira Jugosl. ob avstr, meji čete. ki zasedejo v slučaju nemirov Koroško in Štajersko ter vzpostavijo med Češkoslovaško in Jugosl. koridor.
Praška konferenca je končana. Po podpisani pogodbi nobena pogodbo sklepajočih držav ne more skleniti' s kako tujo državo e-nako pogodbo brez predhodnjega potrdila druge sopogodnice. Vojaška konvencija jo v bistvu obrambnega značaja in vsebuje obojestranske obveznosti za slučaj, da je ena ali
druga država od katerekoli druge strani napadena. Važno točko razprav je tvorilo tudi avstrijsko vprašanje. Zdelani so načrti za sanacijo, ki bodo predloženi skupščini društva narodov v Genovi. Ona smatra za neobhcd.no potrebno, da se stavi Avstrija pod finančno in upravno kontrolo. Tudi Poljska je pristopila kot član z vsemi pravicami in obveznostmi, ki vežejo sedaj ostale člane. Tako so se zdi u-žile tn bratske slovanske države in mamka samo še Rusija ali tudi ta bo vstala.
Nemčija.
Separacijska komisija je predlog za mo-\ a torij do konca 1. 1922 odklonila. Sprejela pa je predlog, da plača Nemčija vse reparacije v šestmesečnih zakladnih obveznicah v slučaju, da ne more plačati reparacij do konca leta v zlatu. Pogajanja o načinu izvršitve tega sklepa z belgijsko vlado so se razbila Med delavci in policijo v Berolinu se vršijo zelo pogosto pretepi in praske.
Društvo narodov.
V prvi polovici tega mesca je bila otvoP*-na tretja plenarna skupščina Društva narodov v Ženevi, kateri prisostvuje 44 zastopnikov včlanjenih držav in ki se bavi predvsem z avstrijskim vprašanjem. V predsedstvo je bil izvoljen, kot zastopnik male antante, dr. Nin-čič. Tja je prispel tudi zvezni kancelar dr. Seipel, ki je stopil takoj v stike z raznimi državniki, da jih . zainteresira za avstrijski problem in jih prosi pomoči. Da je to vpraša-nnje velike važnosti, kažp že to, da se peča skupščina cele dneve s tem vprašanjem in da je pozvala dr. Seipla, naj poda poročilo o položaju, ki je vzbudilo veliko zanimanje. Vsi delegati so si edini, da se mora Avstriji nuditi pomoč, ker bi bi! polom Avstrije ne samo us . depoln za sosedne nasledstvene države, temveč tudi za vso Evropo, ali o načinu izvedbe si še niso na jasnem. Zato so sestavili „odbor za pomoč Avstriji", v katerem so zastooniki Anglije, Francije, Italije in Češkoslovaške, ki ima nalogo, baviti se izključno s tem vprašanjem. Ko se^ je govorilo o finančni kontroli, je izjavil dr. Seipel, da se ji ne protivi# vendar se ne sme vpeljati prej, predno ne dobi inozemskega kredita in ne sme omejevati pobočne svobode. Preteklo soboto je ta odbor izračunal. da potrebuje Avstrija za dve leti 520 milijonov zlatih kron (7 bilijonov 800 milijonov pap. kron) in konštatiral. da je veliko preveč državnih uslužbencev, da državni dohodki ne odgovarjajo indeksu ter da brez notranje reforme ni mogoče dati kreditov. Društvo narodov nam hoče pomagati, ali kje i:al dobi denar, ko samo nima niti ficka. Začela se bodo zopet pogajanja z raznimi vladami, od kojih je večina že zadnjič v Londonu izjavila. da ne morejo dati nič, ker same nič mma-jo. Upajmo, da bodo tudi to uganko razrešili!
Razen avstrijskega se obravnava tudi manjšinsko in razorožit veno vprašanje. Sprejela se je resolucija, naj se,procedura reševanja vprašanj narodnih manjšin čim p ej konča in da se morajo narodne manjšine obvezati k lojalnemu zadržanju napram narodom ali državam, katerim so dodeljene. Švedski delegat Walter je predlagal, da naj se izvoli posebna komisija pravnikov za sestavo e-notnega zakona o narodnostnih manjšinah, ki naj velja za vse narode v Zvezi. Zakon naj bi bil mednarodna konvencija in nekak dodatek k paktu Zveze narodov. Tudi Lloyd George pride baie v Ženevo.
GrčUa.
Grška, ki vodi popolnoma orientalsko politiko mesto balkanske, je začela segati po Carigradu. Zato si v političnem življenju tudi ni pridobila istega vpliva, ki bi ga lahko imela na svojem mestu. Dolgo sta si ležali nasproti grška in turška vojska. Sedaj pa so prešle turške kolone v napad, zavzele Bruso in Smirno, zaplenile preko 700 topov, 950 vozov. 11 aeroplanov, 2000 strojnic in veliko število municije. Grške izgube znašajo 50.000 mož. Ujet je tudi grški poveljnik general Trikupis in skoro cel njegov štab. Njih armada je poražena in se nahaja v divjem begu. Grška vlada se je obrnila na antanto s prošnjo, da bi posredovala pri pogajanjih za premirje ali an-
gorska vlada je stavila zelo trde pogoje, namreč izpraznitev Male Azije in Tracije s Carigradom, odstranitev grškega hodovja iz turških voda in povračilo škode. Zbog tega je morala vlada odstopiti, med vojaškimi begunci vlada močno gibanje proti dinastiji in za povratek Venizelosa. Kralj obljublja — ker se tron maje — seveda novo ustavo itd. Grška stoji pred revolucijo. Zanimivo je pri tem, da so podpirali Angleži Grke in Francozi pa Turke. tudi z orožjem; prvemu je poraz Grkov zelo neprijeten, drugi se pa veseli. Ker misli poseči tudi Bulgarija vmes je položaj vsekakor zelo napet in je vojna nevarnost za vse balkanske države.
B	MI iN ONI	M
Koroški pevci v Monakovera. Sredi meseca avgusta so napravili koroški pevci izlet v Monakovo na Bavarskem. Vršile so se tam običajne slovesnosti, katere nas pa ne zanimajo; pač pa ne smemo prezreti govora u-rednika .,Štimc“, ki je farbal Bavarce, da so Korošci in Bavarci „blutsverwandt“ in da so govorili Korošci nepokvarjeno „oberbajriš“ z Jugoslovani in da so že danes obmejni vojaki velike Nemčije. Mi koroški Slovenci, ki že bivamo črez tisoč let tukaj, smo se morali smejati Lacknerjevej učenosti; pretipali smo vse naše žilice v katerih se pretaka kri, a prav nobene „oberbajriš“ kapljice nismo našli v njih. Menda so bili pevci v Mona-kovem le polni „pokbira“ in so mislili, da je bavarsko pivo bavarska kri. Pa ..oberbajriš11 so govorili z Jugoslovani naši nemškutarji, ki pa še koroško nemško narečje tako klavrno lomijo, ja še celo naše najbližje Nemce „lofen-tolarje“ ne razumejo. Ne spominjamo se, da bi slišali ,oberbajriš“, pač pa je marsikateri sedaj zagrizeni nemčur . govoril — pismeno slovenščino. Tudi „K. D.“. glasilo naših obmejnih vojakov Nemčije, ali po našem nemškutarjev, ne piše nepokvarjeno „oberbajriš“, ampak slovensko. Drugi govornik, dr. Pflanzl, se je Bavarcem zahvalil za podporo ob času plebiscita in povdarjal, da bodo Karavanke prej ali •dej meja velike Nemčije. Ali kljub temu smo prepričani, da bodo naši nasprotniki še naprej trdili, da so z lastno močjo zmagali, da so „heimattreu“, a v resnici jim je pomagal ves rajh, in ne gledajo več, ampak kar zijajo v svojo „germanijo“ in jim je za svojo pravo domovino Koroško toliko, kakor za lanski sneg.
Časi in naši nemškutarji se spreminjajo.
Komu ni še v spominu, kako navdušeni so bili naši nemškutarji, ko se je šlo leta 1915 za vojsko proti Italiji. Kako so zabavljali črez Italijane; bili so izdajalci, verolomneži, vse, vse drugo, samo ne ljudje. Potem so agitirali za „Jungschiitze“, ki so šli kot „letztes Auf-gebot“ na italijansko mejo, da se zoperstavijo novemu sovražniku in maščujejo nad njim. Od tega časa je jedva minulo sedem let. V sedmih letih pa pravijo vse prav pride. Tako so v tem času dosegli Italijani svoj cilj in ker so danes močnejši, kakor je naša Avstrija, jim naši nemškutarji že molijo nasproti roke in jih prijateljsko vabijo, naj pridejo in jih rešijo od vsega zlega. Ako jim pa bodo celo prinesli lire, se jim bodo izkazali naši renegati tako hvaležnega, da bodo popolnoma pozabili na svojo „domovinstvo“ in zamenjali „heil“ z „eviva“. Saj je tem ljudem popolnoma vseeno, kje in kaj da so, samo, da se le dobro živi. Ako so bili danes dobri nemškutarji, pa bodo jutri ravnotako dobri ,.italijanaši“, ker leži to v bistvu renegatstva. Torej „eviva“!
DNEVNE VESTI IN DOPISI
Tiskarska stavka je bila vzrok, da zadnja dva tedna naš list ni izšel. Da naši čitatelj! ne bodo prikrajšani, je ta številka obširnejša. Blagovolite to unoštevati!
Medparlamentarna konferenca na Dunaju. Pretekli čas se je vršila tukaj konferenca medparlamentarne unije, kateri ie prisostvovalo 300 poslancev 24 parlamentov Evrope, A/iie in Amerike. Namen kongresa je bil, cla se najdejo sredstva in pota v svrho preprečitve vojnih zapletljajev. Razen tega se je ba-
vil tudi z narodnostnimi in verskimi manjšinami in sprejel resolucijo, v kateri zraža zeljo, naj se ustanovi posebna komisija pri svetu Zveze narodov, ki naj razoravlja o vprašanju narodnostnih manjšin in potem o tem poroča svetu Zveze narodov. Avstr, zastopnik je stavil staro Avstrijo za zgled, kako se da potom krajevne in upravne razdelitve narodnostni problem rešiti ali vsaj omiliti. Stara avstr, vlada je reševala narodnostne probleme potom germanizacije in to metodo, katere se poslužuje še v večji meri sedanja Avstrija, smatra dr. Plener kot vzorno. Že takoj v začetku se je opazilo, da je bila skupščina sestavljena pod vplivom madžarsko-nemške propagande pod odejo internacijonalnega parlamentarizma, samo da protestira zoper mirovne pogodbe in da duška onemogli jezi na-pram vstajenju slovanskih držav. Govorilo se je samo o zatiranju nemških manjšin v slovanskih državah, ker ni bilo zastopnika male antante, da bi obdolžitve ovrgel. Nemci in Madžari hočejo vse manjšinske pravice samo imeti ali da bi jih dali tudi svojim manjšinam, jim niti v glavo ne pade. Priporočali bi baronu Adelswàrdu, da bi se potrudil vsaj en dan na Koroško in videl bo, da smo veliko huje zatirani nego v stari Avstriji. Parlamentarci so si izbrali za kongres kraj, kjer je sedež vlade, ki najbolj tepta pravice svojih manjšin.
Tudi pri knezoškofijstvu v Celovcu imajo
za nas gluha ušesa. Pretekli teden sta bila naša slovenska poslanca pri knezoškofu gospodu dr. Adamu Hefterju v avdijenci, da mu razjasnita naše želje in zahteve ter izposlujeta odstranitev različnih nedostakov na cerkvenem polju, ki so postali po plebiscitu predmet mnogoterih pritožb vernega slovenskega ljudstva na Koroškem. Gospoda poslanca sta izročila gospodu knezoškofu obširno, vestno sestavljeno spomenico, ki osvetluje s strani knezoškofijskega ordinarijata nam v škodo povzročene izpremembe narodnega in jezikovnega značaja. Nadejali smo se, da bomo našli upoštevanje in razumevanje vsaj pri cerkveni oblasti. Toda varali smo se. Kakor izvemo, gospod knezoškof izročene mu spomenice ni hotel vzeti na znanje, marveč je isto gospodoma poslancema vrnil z ne preveč vljudnimi očitki in izgovori. Narodno slovensko ljudstvo na Koroškem smatra tako preziranje naših opravičenih pritožb in želj za žalitev in si bo znalo poiskati pota, ki vodijo mimo celovškega ordinarijata in gospoda knezoškofa. Ako se nam usiljuje boj tudi s te strani, ga sprejmemo, ker nikdar in nikoli ne bomo soglašali s tem, da bi se vršila nad nami avtohtonimi koroškimi Slovenci katerikoli nasilja
Avstrijski monarhisti na delu. „Delnieké Listy“ z dne 15. t. m. prinašajo iz Celovca sledečo notico: Z dobro informiranih krogov se nam poroča, da je opažati zadnji čas na Koroškem in Solnograškem živahno gibanje. Z Bavarske in Dunaja dohajajo ponoči avtomobili, naloženi z orožjem. Ravno ta teden je bilo pripeljano v Celovec in okolico nekoliko topov in topovske municije. Po zadržanju koroških oblasti se da soditi, da one vodijo to akcijo. Kaj pravi k temu antanta?
Ljudje, čitajte liste! Povedati vam hočem, kako nujno potrebno in važno je, vendar včasi pokukati malo v časnik. Veliko jih je namreč, ki pravijo: A jaz nimam časa za cajtinge; pa saj se lažejo, kaj boš potem bral? A veste, zgodi se pa zelo lahko, da koga le noba za čitanje časnika še veliko več stane kot morebiti naročnina „Kor. Slovenca" za deset let. Bil sem pred kratkim v neki celovški banki ko je prišel noter nek človek in je hotel zamenjati 200 Sdinarskih bankovcev — in čujte! Slišati je moral, da je s tem denarjem izgubil skoraj en milijon avstr. kron. Ni vedel kje da stoji. Čez nekaj časa ie vzdihnil: Tri leta sem varčeval in zdaj nimam nič. Jaz sem mu rekel: Saj smo brali glede odprave 5din. bankovcev po vseh časnikih! On mi pa je odgovoril: Ja, jaz nimam časa za časnik. A vidite, zdaj je pa moral imeti čas za to za njega velikansko izgubo. (PeWinarski bankovci se lahko zamenjajo še do 20. novemb v. Op. ured.)
Iz Spodnja Roža. Koncem avgusta se je pričela proti slovenskim napisom neka go u.
H gostilničarju Tišlerju je prišel žandar in naročil, naj napravi na gostilni in trgovini mesto slovenskega nemšk napis. V Podsinje vasi jc nekdo „pri Jernejčku", ki ima trgovino z mešanim blagom, pomazal slovenski napis z apnom. Na Bistrici je nekdo na kapelic: pri Komatarju odpravil slovenski in napravil j nemški napis: HI. Maria bitte ftir uns! Vprašamo, komu so postali slovenski napisi naenkrat v napotju? Je morda prišel ukaz od dež. vlade, da naj se slov. napisi odstranijo? Se li tako izvršuje senžermenska pogodba? Ali oa so že morda kakšne represalije, s katerimi hoče Avstrija prehiteti Jugoslavijo? Sicer pa, le mažite in odpravljajte slovenske napise, ampak jugoslovanstva na koroškem ne boste u-ničili, to vam povemo mi, ki že od mladosti hodimo slovansko križevo pot.
Podsinjavas. Pri Jernejčku je nekdo pomazal slovenski napis z apnom. Prijatelj, ki si bil tak junak, da si to storil ponoči, te vr- a-šam: „Kaj imaš od tega, ko mažeš slovenske napise, boš morda imel vsled tega večji zaslužek, Te bodo morda ljudje bolj spoštovali?" j Gotovo ne. Tudi pri Vrbniku v Svečah so svoj čas pomazali slovenski napis na hiši. Pa tisti prožni delavci, ki so to naredili, niti en vii r’ ne zaslužijo več kot drugi. Vidiš prijatelj, dokler bodo proletarci tako zaslepljeni, da bo o stali vsenemškim hujskačem za frakelc žganja na razpolago, je zastonj klic: ..Proletarci I vseh dežel, združite se!“
Bistrica v Rožu. Tukaj imamo ob cesti lep zidan križ, ki je nosil slovenski napis. Zadnje dni pa je ta napis naše nemčurje tako bodel v oči, da so ga čez noč zbrisali rn napravili nemškega. To so gotovo napravili radi tega, da bi Bog bolj pogledal na nje, ker se nahaja njih „Karnten in Gefahr".
Sv. Neža pri Velikovcu. Takoj po veliki noči se začnejo tukaj žegnanja in procesije j ljudi gredo v Vovbre, Grebinjski Klošter in k ! Sv. Neži. Vsako leto je prišlo vse polno ljudi, ki so se pogovarjali o letini, ajdi itd. ih tudi letos jih je prišlo mnogo ali njih pogovori so imeli popolnoma drug značaj. Neki ..čuš" iz Dobrlevasi je pravil o batinah, ki jih je dobil pri Pusarju; dva kmeta iz Jezernice sta pr.-povedovala, da je 11. avgusta marširal učitelj Šistl s svojo kompanijo proti Sinčivasi, ki je s palicami in psovkami napadla g. mons. Podgorca; zopet drugi je vedel povedati, da je šentštefanski orgeš 19. avg. napadel Povšnar-jevo hišo s kamenjem in skoro ubili 3meseč-nega otroka. Kmalu nato so se zaprla Glan-čnikova hišna vrata in bilo je zopet vse tiho, samo pri Povšnarju vleče veter še sedai skozi razbita okna. Ni še dolgo od tega, ko je bila bombardirana Habijahova hiša. Poslušajte še enega, kaj nam je ta povedal: Dne
3.	avg. je ubijal na Vodovnici najbolj leni in zagriženi zidar iz Moleve kajže na Rudi Jurija Gòzellta. V večernem mraku se je vrgel brez vsake besede s kolom na njega in bi ga ubil na licu mesta, ako bi se ne zdrobil kol. Taki romantični dogodljaji so pri nas na dnevnem redu. Tako se ne postopa z Nemci na Balkanu, ker so Jugoslovani veliko kultur-nejši kot naši renegati. Naše glavarstvo raje prepoveduje slovenske prireditve in se nima časa baviti s takimi malenkostmi, kjer trpe samo Slovenci, za ukaze centralne vlade se pa koroške oblasti toliko brigajo kot mi ga lanski sneg. Koroški vila jet!
Poroče pri Velikovcu. Koje zmanjkalo ju*-deževih grošev, so začeli naši nemčuji s krajo pri našincih. Dolgo smo opozovali, kako je vozil eden, ki nič ne seje, pridno žito v Velikovec in kako je njegov sin kroajžno popival ter ugibali ali se bo zganil, kdo ali ne. In res so se našli pri njem žakli iz vseh sosednjih vasi. Kaznovan seveda ne bo, ker ni Slovenec. Večje mizerije kot severno Drave, ne boste našli kje na svetu. Od Tinj do Grebinja je prekleta dežela; nikjer ni toliko tatvin, pretepov in požigov. Ne mislite pa, da krade ubogo ljudstvo, ne, to so kmečki sinovi, ki jih je rabil prej Heimat-dienst, sedaj pa Orgeš. Nemški in nemčurskl listi seveda zagovarjajo te čudne prikazni, ki delajo sramoto cedermi nemškemu narodu. Povej mi, s kom občuješ, in povem ti, kdo si! To velja v veliki meri celovškim listom.
Preboj. (Zaletana pravica.) Med Pnbc-jem in Mokrijami leži veliko Zablatniko bh:o, navadno imenovano:	johe, ki slišijo k-.c/u
Rosenbergu. Na tem blatu so pasli kmetje takoj po končani košnji svojo živino že od nekdaj, ne da bi jim kdo branil. S tem so kmetje dobili pravico do paše. ne glede na to, ali o imeli kako parcelo v najemu ali ne. Odkar pa je vzel celo blato v najem inženir Mainiseli iz Celovca, pa je začel kmetom pašo braniti. Kmetje, zapomnite si dobro, da vam paše nihče ne sme več braniti, ker pasete že čez 40 let nepretrgoma vsako leto! Če tudi bi že drugače ne imeli pravice do paše, ste jo dobili s tem. da pasete že tako dolgo neovirano. Tako pravijo paragrafi	1451—1496 in posebej še
par. 498. To pravico zgubite le, če bi skoz' tri leta ne pasli ali pa za pašo plačevali. Če pasete, in niste zapašo plačevali že nad 40 let. imate pravico pri sodniji zahtevati, da se vam ta pravica v zemljiško knjigo vknjiži, kar ;e za vas zelo važno za vsa poznei^a leta.
Podgrad pri Medgorjah. Dne 23. julija smo obhajali semenj podgraške farne cerkve, katerega se je udeležilo veliko vernikov, da se je nabralo preko 12.000 K ofra, ki pa je brez sledu nekam izginil. Cerkev je pa tako potrebna popravila. Vrata na pokopališče so polomljena, da se hodijo skozi razne štirinožne živali izprehajat in streha je tako pokvarjena, da teče celo že na oltarje. Kakor vse kaže, imajo cerkveno upravo v rokah popolnoma nezmožni ključarji in bo treba se pobrigati za nove, ki bodo bolj na mestu.
Št. Jakob pri Velikovcu. Dvignili sva se in šle na žegnanje k Sv. Neži, ki ga je opravljal župnik ednajste ure, g. Križaj iz Št. Ruperta. Imele sva srečo. Posestnik Feinik na Hržišču pri Sv. Neži je sesidal v zahvalo, da so Nemci zmagali plebisict, nov križ in g. Križaj ga je blagoslovil. Nekaj latinskih, par slovenskh in veliko nemških besedi je spregovoril, hvalil samega sebe in vse tiste možakarje, ki so k slavni plebiscitni slepariji pripomogli in zarotil v sveti jezi Karavanke, naj trdno čuvajo nedeljeno Koroško pred Jugoslavijo. Zanimivo je še to, da trdi g. kanonik Feinik, da je on dobil 65% ljudstva na svojo stran, g. Križaj ravno toliko, kar znaša skupaj 130% nemčurjev. Kdo more to razumeti?
Vacelna vas pri Velikovcu. Pri nas imamo zelo pogosto alarm. Pred plebiscitom smo leteli vsako nedeljo za Feinikom, letos pa e nas spremljal iz Zg. Sel orožnik v Greb. Klo-šter. Na veliko Gospojnico so nas pozvali v Velikovec ali ljudje so že siti nemške modrosti in zato so ostali raje doma. Kljub mnogo-brojnim plakatom in povelju župana, da mora razobesiti vsaka hiša zastavo, ni bilo ne ljudi in ne dosti zastav. Reklo se je, da pridejo nemški nacijonalci. Sprejeli so jih nemškona-cijonalni uradniki in poduradniki, Glančnik itd., ki niso nacijonalci tedaj, kadar jih prazen želodec prisili k beračenju pri okoliških slovenskih hišah. V telovadnici je bil govor trpljenju čeških Nemcev; seveda se preganja povsod samo Nemce, mi koroški Jugoslovani imamo pa vse pravice. Ravno tedaj je antanta razpravljala v Londonu o pomoči Avstriji ali kljub temu so naši'„Germani“ sklenili „an-šlus“. Kakor po navadi, so prišli Mikelni s praznimi nahrbtniki in odšli s polnimi, ■'se skupaj je blo nekaj prav klavernega.
Železna Kapla. Nemški „Gauverein“ ustanavlja gospodarsko zadrugo. Da bi dobili na zadnjo poučno predavanje dovolj ljudi iz raz-sežne okolice, so agitirali s tem, naj gosp )-darji prijavijo škodo, ki so jo utrpeli vsled suše. Ko se je pričelo nemško predavanje in je znani učitelj Pavlič prežvečil vse v slovenščino, se je jelo kmetom daniti ter so zapustili godrnjaje dvorano. V tolažbo jim bodi re'e-no, da imamo Slovenci zadrugo v Sinči vasi in bomo to podpirali tako dolgo, dokler ne bo stala na trdnih nogah. Če bi se pa nam zljubila ustanovitev zadruge tudi za naš okraj, se bomo oglasili sami in postavili za govornike ljudi, ki so našega pokolenja in prepričanja. — Okrajni glavar nas je obiskal in držal govor povabljenim posestnikom, ki mejijo na jugosl. državo. Gre se za olajšave pri prehodu meje in za pota, po katerih se bo hodilo v
sosedno državo z navadno legitimacijo. Tozadevna končna odločitev pade 22. t. m. ob navzočnosti jugoslovanskega delegata.
Tinje. V nedeljo dne 20. avgusta popoldne smo dekleta tinjske fare priredile v gostilni pri Laureju veliko tombolo in zanimivo amerikansko licitacijo v svrho nakupa lastnega zvona. Čisti dobiček znaša 2 milijona K. Da je čisti dobiček dosegel proti vsemu pričakovanju tako veliko število, se imamo v prvi vrsti zahvaliti č. gg. Brožku, novomašni-ku Trabesingerju in visokošolcu g. Tischerju, ki so nam neutrudljivo pomagali s svetom in z denarji. Nadalje vsem faranom, ki so tako velikodušno prispevali z darili in kupovali karte, pa tudi vsem cenjenim licitantom. Vsem izrekamo iskreno zahvalo in obilno Bog povrni!	Dekleta tiniske fare.
Skočidol. (V slovo.) Prve dni meseca septembra poslovili so se od nas čg. di. Zeichen, ki so pri nas celih 8 mesecev, z izredno vnemo in požrtvovalnostjo, na splošne zadovoljnost faranov vseh strank, z dobrim uspehom, kot izboren pridigar in učitelj v cerkvi in šoli, pa tudi izven cerkve, vršili svoj zvišeni in težavni poklic. Nam vsem, posebno pa šolski mladini ostanejo dnevi njihovega bivanja med nami gotovo v trajnem spominu. Ljubi Bog naj v najobilnejši men poplača Vam, dragi g. doktor ves Vaš trud!
Sele. (Lovska sreča.) Daleč na okoli je znano, kako veselje do lova ima naš Kališnik. Veselje ima, pa tudi srečo. Njemu ni treba zalezovati divjačine, pride se mu sama ponujat. Tako je nedavno prišel na njegovo dvorišče divji petelin in se mirno no domače pridružil kuram, ko so zobale zrnje. Seveda odleteti ni mogel več nazaj v gozd, ker Ka-lišnikova puška mu je upihnila luč življenja. Kmalu bo našopan kraljeval v Kališnikov! hiši, ki je že sedaj polna raznovrstnih rogov in našopanih živali.
Bače. Izgubili smo ednega naših najboljših fantov in najzavednejših Slovencev. Prav žal nam je za njega, ker je šel iskat nevesto drugam in jo našel tako kmalu, da smo bile prav iznenadane, ko smo čule, da se Vuhrarjev Horej ženi. Šle smo in mu pa stari šegi in navadi zapele v prepričanju, da boste jako zadovoljni z njim doli na onkraj Dravce. Želimo, da bi tudi tam v novi domačiji živel v takem miru in edinosti kakor v Tvojem rojstnem kraju! Bilo srečno!
Št. Lipš pri Dobrlivasi. Pred dobrimi 10 mesci smo spremljali k zadnjemu počitku dobro krščansko mamo, vzorno in pridno gospodinjo, gospo Marjeto Urh na Plaznici. Dne 24. avgusta pa je za vedno zatisnil oči njen dobri mož, gospod Jože Urh, pd. Urh na Plaznici, v 77. letu svoje starosti. Živela sta 54 let v srečnem zakonu in vzgojila 7 otrok v dobrem slovenskem krščanskem duhu. Leta 1918 sta med veliko udeležbo faranov, sorodnikov in prijateljev obhajala zlato poroko, ki so jo izvršili sam mil. gosp. prošt Randl iz Dohrlevasi. Z rajnim Urhovim očetom smo izgubili pridnega gospodarja in gospodinjo, dobre stariše in sosede, soustanovitelja hranilnice v Sinčivasi in v Beli; bil je tudi pri obeh hranilnicah njih prvi vložnik, nadalje dolga leta do svoje onemoglosti občinski odbornik občine Bela. Slovenski narod pa je izgubil zvestega sina. Pogreba, ki so ga vodili čg. župnik Zulehner ob asistenci čg. župnika Weissa, se je udeležilo veliko ljudstva, med njimi gospod župan P. Piskernik iz Železne Kaple, načelstvo hranilnice v Sinčivasi itd. Cerkveni pevski zbor pa mu je v slovo ob odprtem grobu zapel zadnjo žalostinko. Mirno in sladko spavajte, dobri Urhov oče in mama na svidenje nad zvezdami!
Škofiče ob jezeru. (Smrtna kosa.) Smrt tudi pri nas ne izbira, staro in mlado se mora odzvati njeni zahtevi. Tako nam je ugrabila dne 20./VIII. gospo Ano Goričnik, pd. staro Bradačinjo v Pinjivasi. Veličasten pogreb, ki se vršil v torek dne 22./VIII., je pokazal, kako so bili rajna priljubljeni in spoštovani daleč naokrog. Rajna so bili sloveča in umna zdravnica. Tisoči in tisoči se ji imajo zahvaliti, da so danes zdravi in čili. Rajna je bila odkritega značaja, zavedna in trdna Slovenka in je do-
segla 84. let starosti. Spavajte v miru, draga mati hi vam bodi domača zemlja lahka! Ostali Bradačevi družini pa naše iskreno sožalje.
Otok. (Smrt.) Na vel. Gospojnico smo pokopali Jožefa Leks, pd. Krevasa. Bolezen, ki jo je prinesel iz vojske, vodenica, ga je spravila še le 481etnega v grob. Rajni je bil odločen katoličan in narodnjak, ki se je za svoje prepričanje tudi znal postaviti, pa tudi delovati. Gotovo ravno zato ga je vse spoštovalo. Bil je do vojske cerkveni ključar in do zad-jega občinski odbornik. Bil je tudi izboren pevec in je vsa leta, še letos, pel v cerkvi. Udeležba pri pogrebu je bila ogromna, znamenje, kako ljudstvo spoštuje značajne može. Vsi navzoči peteri duhovniki so ga spremljali na zadnji poti, med njimi čg. J. Svaton iz Češke, nekdanji župnik v Škofičah. Tudi pevci so se prišli poslovit od rajnega. Pevsko društvo „Zvezda“ iz Hodiš mu je lepo pelo na zadnji poti. Ob odprtem grobu se je domači g. dekan rajnemu zahvalil za vse, kar je dobrega storil cerkvi. N. p. v m.
Važenberk. Komaj je minulo dobrih 10 let, odkar se je ženil Tomaž Kastner, posestnik Štefanove kmetije na Važenberku s Sabino Gros, Grosovo hčerko v Štriholčah. Bila je ena najboljših nevest, razven močne postave in lepega obraza je imela precej lepo doto, blago srce in bister um. Po veseli ženitvi je nastopila nevesta križevo pot. Kmalu je izbruhnila vojna in mož je moral k vojakom in sama je morala oskrbovati veliko kmetijo; umrli so njegovi stariši, postala je čisto sama. Po vojni se je mož sicer vrnil, ali ves bolehen. Prišel je kmalu nato roparski Volkswehr in Štefanova družina ie strašno trpela do plebiscita in zdaj še bolj, ker je Štefanova hiša znana že iz starih časov kot slovenska in krščanska. O veliki Gospojnici je dobila zdravega in čvrstega otroka in dne 29. avgusta nagloma umrla. Da je bila dobra žena in pridna mati, je najbolj pokazal veličastni pogreb. Jokali smo ob odprtem grobu. Želimo rajni 'slavno krono mučeništva v nebesih! Mož in otroci naj se tolažijo s tem, da jo bodo videli zopet nad zvezdami. Počivaj v miru!
Lipa pri Rudi. Smrt ne izbira, ampak kar pobira. Lepa Pučejeva kmetija je izgubila že drugega gospodarja in zala žena drugega moža. Prvi, odločen Slovenec, veren krščanski mož in ugleden gospodar je padel v laški bojni črti ter zapustil 2 otroka in mlado ženo, ki se je lansko leto zopet omožila. Vzela je tujca, ki ni imel mnogo smisla za gospodarstvo ali temveč sovraštva do nas. Dne 30. avgusta je prišel iz Velikovca, se vsedel, na-, jedel in kratko nato umrl. Čujte in molite, ker ne veste ne dneva ne ure! Ženi naše sožalje! P. v. m.
Bilčovs—Velinjavas. Zopet je oznanjal zvon, da se je človeška duša preselila v večni dom. Po dolgi 121etni bolezni je dne 19. avgusta t. 1. zaspala mirno v gospodu pd. Roža-nova mati v Velinjivasi. Dne 21./VIII. t. 1. smo jo spremili k zadnjemu počitku. Naj počiva v miru!
Kostanje. Umrl je vsled mrtvouda v 76. letu svoje starosti pd. Kotnik v Vogličah. Bil je celo življenje strasten lovec ter je še pred kratkem ustrelil prav lepega srnjaka, ki so po vojni prav redka prikazen. Lov in oglai-stvo je bilo njegovo delo. Umrl je brez sv. popotnice. P. v. m.
Otok. (Smrt.) Umrl je tukaj 14. t. m. v 74. letu starosti Hauptmanov oče, ki je bolehal že več let na neozdravljivi bolezni. Zadnji čas ni mogel popolnoma nič zaužiti, da sta žeja in glad povzročila smrt. Bil je vedno na naši strani in se je dobro zavedal svojega jugoslovanskega pokolenja. Ohranimo mu blag spomin! Počivaj v miru, dragi oče! Ostalim izrekamo naše sožalje!
□□□□□□nnnnnnnnnnnnnnnnnaann
Slovensko dekle ne pozabi na svojega prijatelja »Koroškega Slovenca'1, hehb

nnnnnnnnnnunnnnnnnmnnnnnon
DRUŠTVENI VESTNIK M
(Nadaljevalne.)
Igre, veselice, tombole.
Za uprizoritev iger je treba posebnega dovoljenja, četudi imajo naša društva že ta svoj namen v pravilih. Prirejati se smejo samo igre, ki jih je deželna vlada že odobrila. Ako društvo želi prirediti še ne odobreno igro, mora jo pravočasno predložiti v odo-brenje. Še boljše pa je, ako bi se naša 'društva zedinila tudi v tern, da bi dale vse igre, ki jih žele igrati, odobriti potom S. K. S. Z. Ta bi zbirala vse odobrene igre. jih hranila in dajala društvu na razpolago, kadar igro uprizarjajo, ker je v sedanjih razmerah zelo priporočljivo, da ima predsednik ob vsaki uprizoritvi original odobrene igre pri rokah. Zato tudi na tein mestu prosim, da vsako društvo odstopi originale odobrenih iger S. K. S. Zvezi. Ta ima sicer seznam vseh od deželne vlade potrjenih iger, ki je vsem društvom na vpogled, vendar originalov nima.
Ako se hoče uprizoriti že o d o b r e n a igra, se prosi dovoljenja pristojno okr. glavarstvo. V prošnji se natančno navede številka in datum odobrenja po deželni vladi. (N. pr.: .... društvo hoče prirediti dne.... ob
____uri v hiši.... igro_______ odobreno z odlo-
•kom deželne vlade št.......z dne ....) Ako se
pri igri pobira vstopnina, se prošnja kolekuje z 200 K in doda se še 200 K kolek za dovo-lilni list. V prošnji naj se tudi navede, v kaj se porabi čisti dobiček, ki se mora porabit v dobrodelne namene (podpora ubogih članov, ubogih sirot itd.). Ako pa je dovoljen pristop brez vstopnine, se prošnja kolekuje z 100 K in dovolilni list je pristojbine prost.
Glede pevskih in sličnih v e s e-1 i c velja isto. Da ne nastanejo z oblastjo naknadna nesporazumljenja, se svetuje, da^ se vsakokrat spored veselice navede v prošnji.
Ako se prosi za dovoljenje tombole, se-prošnja kolekuje z 200 K. V prošnji naj se poleg kraja in časa tombole ter vstopnine, ako se misli pobirat, naznani tudi visokost igralno svote (n. pr. 100.000 K), potem cena vsake karte (n. pr. 200 K) in koliko kart se misli prodati (n. pr. 500). Kart ne sme biti ne več in ne manj kot za igralno svoto (n. pr. 500 kart po 200 K — 100.000 K). V prošnji naj sc navede tudi, v kteri dobri namen bo služil čisti dobiček.	S. K. S. Z.
Št. Vid v Podjuni. (Igra.) V nedeljo dne 3. septembra se je vršila tukaj dobro obiskana prireditev izobr. društva ,,Danica". Na programu je bilo razun šaloigre ..Poštna skrivnost,. ali ..Začarano pismo", tudi predavanje o ..funkciji človeških organov" ter nasmp moškega in mešanega pevskega zbora. Tehnično je prireditev izvrstno uspela. Gosp. predavatelju medicincu Volbanku sc tem potom iskreno zahvaljujemo.
ZVEZNI VESTNIK
ki ga nam daje država zdaj je pa kakor vsa ta država, sama goljufija. Pred vojno je b’la ena prvih skrbi vsake države skrbeti za red v denarju, zdaj pa dela naša beraška država denar naprej s stroji, da se uteši lahkomiselno delavstvo in se mu lepa republika prikupi saj z ..denarjem", ko jim kruha nima dati.
Na drugi strani zopet nimamo dena 'a. da bi pomagali ljudem, ki potrebujejo kredita. Kaj, če kdo pogori? Kje se vzamejo milijon . da pozida? Saj danes stane nova hiša kar s‘o milijonov. Tega denarja nima nobena posojilnica in če bi ga imela, ga enemu posestniku ne more dati. ker se mora vprašati : kaj pa bo cez pet ali deset let, ko bo ta denar v bbg i morebiti desetkrat to vreden kar zanj danes dobiš? Kako naj dolžnik potem obrestuje in vrača?
2.	P š e n i c a — d e n a r.
Ogri so zdaj krenilil sta novo pot: skl m • lì so izdajati nove državne zadolžnice, ki se ne glasijo na krone, marveč na — pšenic 1 Najmanjši dolžni list bi se glasil na 100 kg pšenice, to bi bilo v našem papirnatem denarju, ko velja kilo pšenice 10.000 K, ravno en milijon. Kdor tedaj vloži v takem računu en milijon, ne nalaga denarja, marveč 100 gg pšenice in bo dobil, ko dviga, pšenico, kam si tak denar izposodi, si izposodi 100 kg pšenice in bo s pšenico vračal, kar bo kmet na Ogrskem zelo lahko, ko pšenice vedno dosti pridelava v pšenični deželi. Tako vlagatelj c izgubi nič, naj denar v vrednosti raste ali pada, in tisto velja za dolžnika, ki ni treba nc preveč ne premalo vračati, vrne le kar je spreiel 100 kg pšenice.
3.	Današnja krivic a.
V razmerah, ki so nastale med vojno in so se po vojni v pogubni meri poslabšale, je bila dvojna krivica:	Najhujša v tem, da sc
ljudje, ki so imeli kaj prihranjenega denarja, vse izgubili, postali so berači vsi, nihče i mn več kaj za stare dni, oče nima več dote za hčere, nobeno zavarovanje za starost, proti požaru, za bolezen — nima več kaj vrednosti. Kaj pomeni tistih par tisoč kronic v našem papirju? In če kdo pogori, kaj mu pomaga zavarovanje tudi če ga je že ponovil in zvišal, saj tudi za en milijon zdaj ne dobiš ničesar več. Druga krivica se godi pri plačevanju dolgov: Posestniki so dolgove plačali, ali kako? Za 10.000 K je svojčas kupil posestvo, denar je naje! v posojilnici, zdaj ta dolg plača z 20 jajci !
Pri tem zares nikogar ne zadene kaka krivda; kriva je država, ki ljudi pomiruje s papirnatim denarjem, kakor se razgrajale« pijanca kroti z novim alkoholom. Tako ne more iti naprej! Že vidimo, da nihče več nc misli na bodočnost in poroča se, da morajo veliki trgovci plačevati že 100 do 150% obresti, če hočejo še dobiti kako potrebno posojilo!
Ljudstvo potrebuje na eni strani posojil, na drugi treba dati ljudem možnost, denar tako shraniti, da pri dviganju zopet dobe polno njegovo blagovno vrednost.
Nove naloge naših posojilnic.
L D e n a r j a ni.
Promet v naših posojilnicah je popolnoma obstal, ker nihče več ne vlaga in se tudi nikomur ne more dati potrebnih velikih posojil. Ni čuda: Kdor je doslej štedil in vlagal, je vse izgubil, sai si za 100.000 kron niti par čevljev več ne kupiš. Kdor si je pa sproti kupoval blaga, je dobro zadel, in če si kupil !e kup opeke, ki jo morebiti šele čez deset let potrebuje. Drugi so rekli: „Kaj bom štedil, kaj bom kupoval blago, ki ga ne potrebujem, rajši si napravimo veselih dni. zapijmo, kar imamo, danes" — in zapili so, zapravljali so, kakor da je vsak dan semenj in šele zdaj je vjada nekoliko napravila red v gostilnah. Ljudje se morajo zavedati, da je treba štediti in skrbet za bodočnost! Mladenič in dekle morata skrbeti za dan, ko si ustanovita svojo novo družinico, kmet mora štediti in skrbeti za dan. ko bo hišo izročeval sinu ali hčeri. A da bodo ljudje mogli štediti. je treba, da se jim da denar, ki bo čez deset ali dvajset let imel vrednost, ki jo ima zdaj, kakor je bilo pred vojno; denar;
4. Načrt hipotečnih bank.
Časniki poročajo, da so zastopniki hipotečnih zavodov v Celovcu in Linču se dogovorili, da začnejo izdajati obligacije, ki se glase na zlato v r e d n o s t, in da bodo hipotečni zavodi denar posojevali seve tudi v zlati vrednosti! Tovarne in trgovci itak že začenjajo ceno blago računati no zlatem kurzu, kmalu bomo račun v papirju sploh pustili in se pogajali za zlate krone, četudi jih nimamo v zlatem blagu, imamo jih pa v številkah! Danes je zlata krona vredna približno 16.000 papirnatih; ako si izposodim ali plačam 100 zlatih kron, plačam ali dobim 1,600.000 papirnatih. Ko začnejo kreditni zavodi tako delati, ho mogoče ljudem dati potrebnih posojil, zadolžnice, ki se glase v zlatu, bo vsakdo ,<.id kupoval, kdor ima kaj denarja odveč. Foko bodo ljudje zopet vlagali in začeli zopet ceniti denar. Zlata seve vlagatelj ni vložil in zato nima pravice, pri dviganju zahtevati zlato, vložil pa jc vrednost zlata in dobi zopet iO vrednost. Dolžnik pa je sprejel vrednost zlata in tako vrača. To se lahko zgodi, ker obdrži
zemlja, živina, pšenica in sploh vse svojo zlato vrednost, četudi papir pada. Ljudem se bo dajalo lahko zadostnih posojil. Saj razno blago ni dražje kakor v miru, če napravimo račun v zlatu, le cene v papirju so tako fantastične, da se več ne spoznamo.
Prišlo bo prisilno državno posojilo: Postava že obstoji, ali med tem se je vrednost denarja zopet tako poslabšala, da državi ni pomagano z vsotami, ki so se tam določile. Pride torej nova postava v nekaterih tednih. Vzemimo slučaj, da kmet ne bo mogel plačati zneska, recimo n. pr. 10 milijonov, ki ga država zahteva, tedaj bo država svojo terjatev vknjižila v zlatih kronah; za 10 milijonov papirnatih po današnjem računu 740 zlatih kron. To je potrebno. Ako bi država vknjižila 10 milijonov papirnatih, in se vrednost papirnatega denarja lOkrat zviša kakor je poprej padla, bi bil kmet 100 milijonov dolžan in bi se uničil ter zadrgnil za to zanjko. Vse to velja za hipotečne banke.
5.	P o s o j i 1 n i c e.
Zdaj pa nastane vprašanje: Kaj pa bo s posojilnicami? Ali naj likvidiramo, nehamo delati? Kaj še! Delo v posojilnicah je sicer drugačno nego v hipotečnih bankah. Hipotečne banke nimajo vlagateljev, ki bi vsak čas dvigali, izdajajo le zadolžnice, ki jih prodajajo na borzi, ako jih doma kedo ne kupi. Na mesto vlagatelja stopi kupec listine, ki to listino zopet proda ali zastavi kedar potrebuje gotovine ... Banka pa popred določuje kedaj se vrača. Dolgovi se amortizujejo v 50 letih in razmerno temu obroku jemlje banka zadolžnice nazaj. Posojilnica pa mora imeti denar vedno na razpolaganje, vsaj nekoliko denarja. Ljudstvo se ne ukvarja rado s kuponi in ne z zastavljanjem listin, navajeno je posojilnic in hranilnic, ki so mu bolj priročne.
Nastane vprašanje ali zamoremo preiti tudi v posojilnicah na sprejemanje vlog v zlati vrednosti in izdajanje posojil v ra vuotisi:? Stvar naj se seve razpravlja v Zvezi, »rcer bi lahko čakali, da začnejo banke, ki bodo morale preiti na novo metodo a stvar ni tako zapletena, da ne bi mogli sami začeti z nr limi poskusi.
6.	Načela novemu delovanju.
Načelno je tole jasno:
L Vsak vlagatelj mora imeti možnost, dvigniti svoj denar, kedar ga potrebuje, sicer ne bodo vlagali tudi za zlato vrednost ne.
2.	Dolžnik mora imeti možnost, poplačati dolg, kedar spravi denar vkup.
3.	Kar je posojilnica dolžna zlatih vlog, mora vedno biti krito z zlatimi dolgovi al drugim zlatim imetjem (posestvo ali zlate zadolžnice hipotečnih bank).
4.	Denar, ki preostaja, se ne sme vlagati, kakor zdaj v banke, ker bi se s tem zapustila zanesljiva zlata tla.
5.	Poslovanje se mora postaviti na nova tla. K ti stvari samo nekaj misli : Zlate vloge bi se sprejemale le v kolikor se poPebuje zlatih posojil, ali saj le v toliko, v kolikor se lahko takoj krijejo z zlatimi zadolžnicami. Za prvi čas dado posojilnice vlagateljem varnost lahko na podlagi svojih posestev. Ako jc bilo posestvo pred vojno vredno 10.000 K, je zdaj vredno 134 milijonov (papirnatih). To posestvo je podlaga za izdajanje vložnih knjig za 100 milijonov papirnatega denarja, ali 7500 zlatega. Take vloge bomo sprejemali, ko pridejo prosilci za posojila. Stvar se bo izprva reševala malo počasno, ali polagoma bo že prišla v tir.
Ko bi zlata krona stalno veljala 16.000 papirnatih, bi reč bila enostavna, ali papir je zdaj padal v vrednosti in morebiti se v bodočnosti dvigne. Dolžnik si izposodi 1000 zlatih kron, to je 16 milijonov papirnatih, eden ali več vlagateljev nam pa vloži 16 miljonov papirnatih, ki jih zaračunamo za 100 zlatih. Čez pol leta dolžnik vrne. Vzemi slučaj, da se je kurz poslabšal in stane zlata krona tedaj
20.000	papirnatih, tedaj bo moral dolžnik vračati ne 16, marveč 20 milijonov papirnatih kron, kar ni krivično, ko je s tem denarjem zidal hišo, ali kupil živino, ki je zdaj te milijo-
ne vredna. Ko bi se vlagatelju ob enem vračalo, bi tudi ta seve sprejel ne 16, marveč 20 milijonov in pri tem nima dobička, ker zdaj teh 20 milijonov ni nič več vredno, kot so bili vredni 16 milijoni pred polletjem. Narobe je, če se denarni kurz zboljša. Vzemimo, da bi bila zlata krona vredna le še 5000 papirnatih. Tedaj bo dolžnik za 16 papirnatih kron vračal le 5 milijonov, in vlagatelj jih bo dobil tudi le pet, pa bo teh pet milijonov vredno 16 stotov pšenice, kakor jih je danes vredno 16 milijonov.
Posojilnica bo seve morala delati za zlate vloge in posojila poseben račun. Najprej bi bilo svetovati, da s tem začnejo nekatere posojilnice, ki imajo primerno osobje in začne se naj po malem. Treba bo tudi, stopiti v stik s hipotečnimi bankami dočas, da dobimo dosti izkušenj in se novo delo lahko prične pri vseh naših posojilnicah.
Bratje in sestre ne spite!
E RAZNE VESTI E
— Velik požar v Solunu je uničil petrolejsko skladišče in sosednje hiše.
— Hleb kruha (lM kg) stane na Dunaju 6500 K.
— Koroški je bilo radi suše nakazanih 400 milijonov kron.
- - V Avstriji imamo 37.472 državnih na-j meščencev. Železinčarjev je 75.051, torej dva-[ krat toliko.
— Dne 28. avg. se je vršilo na Švedskem | ljudsko glasovanje za prepoved alkohola. 772.777 glasov je bilo za prepoved, 846.536 proti odpravi alkohola.
— Od 15. avg. do 15. sept. so se dvignile cene življenskih potrebščin za 87%, oblači! za 78%, kuriva in svečave za 135%. Indeks zna-. ša 91%.
— Seznam usmrčenih po nalogu sovjetske vlade v Rusiji: 6775 profesorjev in učiteljev, 8800 zdravnikov, 3,55.250 drugih intelektualcev, 1243 duhovnikov, 54.650 častnikov.
350.000	vojakov, 59.000 policistov, 12.950 zemljiških posestnikov, 192.350 delavcev, 815.100 prebivalcev z dežele, skupno je torej zahteval sedanji sovjetski režim, ki osrečuje Rusijo, 1,766.118 žrtev.
— Slovenske kolonije v Gelsenkirchnu in Bueru na Westfalskem (Nemčija) dobe slovenske šole. In mi na Koroškem, ki smo avtohtoni, jih ne dobimo.
— Zlata pariteta znaša 15.200 pap. kron.
Rjoveče žabe.
Živalski svet premore v svoji pestrosti marsikako zanimivost, ki opazovalca prav ; gotovo preseneti.
V vzhodnem delu severne Amerike živi neka vrsta žab, ki jim pravijo goveje žabe. Žival je dolga kakih 22 centimetrov in v splo-[ šnem taka, kakor so sicer žabe. Le po veliko-! sti se razlikuje od naših žab in pa potem, da
i ne reglja, ampak rjove kakor govedo. Gručo teh žab je čuti iz dalje kakor čredo divjih vo-! lov. Vendar pa je ta vrsta živali zapisana gotovi smrti in bo izumrla: kajti človek ji je na-; povedal neizprosen boj. Te žabe so namreč [ silno požrešne in napravljajo mnogo škode.
Race, piščeta in podobno ni nikoli varno pred j njimi.
Odrasla žaba tehta 600 gramov. Iztegnjena noga je dolga kakega četrt metra. Krake zadnjih nog ljudje uživajo. Baje je to meso zelo okusno. To je pa tudi edina dobrota in korist, ki jo daje ljudem ta sicer tako odurna in osovražena žival.
Boj muham! Mala muha je ena izmed največjih sovražnic človeštva. Njena lastnost, da pokuša prav vse, kar ji je dostopno, ter okolnost, da se neizrečno hitro množi, jo dela tako nevarno. Ona ne sreblje samo sladkega , soka, se ne opaja samo na ostankih vina in
piva, ampak poseda tudi po raznih izmečkih in odpadkih, ki vsebujejo pogosto najstrašnejše bolezenske kali. Muhe torej prenašajo bacile ter s tem okužujejo ljudi. — Mesto Wil-mington (v deželi Arkansas v Sev. Ameriki) je zelo trpelo vsled epidemij, ki so jih zavlačevale in razširjale muhe. Zdravniki so iz a-vili, da more temu odpomoči le sistematični boj proti muham. Mestni očetje so takoj sklenili vse muhe uničiti. Wilmingtonsko prebivalstvo se je smehljalo temu odločnemu sklepu. Toda niso se smejali dolgo. Po nasvetu veščega zdravnika so škropili štirikrat na dan vse ulice in trge z lesno kislino, okoli mesta ležeče mlake so zasuli ali pa vlili vanje petroleja in karbolineja, tako da se je napravila ob bregovih trdna, debela, oljnata plast. V enem tednu 'so izginile vse muhe iz mesta, z njimi pa skoro istočasno vse epidemije. Tifus (vročinska bolezen), ki je bil stalni gost revnejših mestnih delov, je v kratkem popolnoma izginil. Tako pokončavanje muh, k: niti drago ni, se ponavlja v Wilmingtonu vsako leto, tako da uživa sedaj sloves najbolj zdravega mesta v Sev. Ameriki. — Tudi pri nas bi se v tem oziru lahko marsikaj storilo; če se že zdravstvena oblast zato ne briga, naj vsaj vsak posameznik skuša pokončati čim največ muh.
Kralj Filip II. — ustanovitelj Surnega delavnika. Zgodovina je razkrila novo znamenitost, ki bo nedvomno presenetila ne samo pristaše ampak tudi nasprotnike ustanove osemurnega delavnika. Po najnovejših raziskovanjih osemurni delavnik ni nikaka pridobitev neposredne sedanjosti, ampak datira že iz leta 1579. Vendar pa ni bil takrat uveden niti na podlagi kakega gospodarskega niti političnega prevrata, ampak s kraljevim ukazom. Najzanimivejše na stvari pa je. da ni izdal ukaza morda kak priljubljen ali prosvit-Ijen narodni vladar, ampak ena najbolj reakcionarnih oseb, kar jih je bilo kedaj na evropskih prestolih, namreč španski kralj Filip lì., neizprosni favorizator strahovite inkvizicije. Ta krvoločni tiran je podpisal riaredbo, ki se nahaja v aktih parlamenta v Dole v Franciji in je datirana z dne 10. januarja 1579. Naredba pravi med drugim: ..Ukazujemo po svoji volji, da naj delajo rudarji samo osem ur na dan, po prvih štirih urah pa naj imajo kratek odmor. Ako je potrebno pospešenje dela, naj se dodelijo še štirje delavci, ki morajo delati šest ur nepretrgoma. Po teh šestih urah morajo vsi delavci odložiti svoja orodja, tako, da i-majo 18 ur počitka. Predpisani prazniki se morajo plačati delavcem ne glede na to. ali so delali ali ne.“ Iz ravnokar omenjene nared-be je razvidno, da je bil ta razvpiti tiran morda le boljši, kakor je njegov sloves v zgodovini.
Solzne bombe kot redarsko orožje. V Ameriki so iznašli zopet imenitno stvar. Redarji imajo sedaj tako zvane solzne bombe, napolnjene s plinom, ki prisilijo vsakogar do joka. Kakor nitro so bomba vrže, se le-ta razpoči in tudi najtrdovratnejšega zločinca prično treti jok, kašelj in kihanje tako, da je nezmožen za vsak odpor. Bombe so silno uporabljive in brez nevarnosti za zdravje. Bombe, katerih učinek traja kake pol ure, so tedaj za zločince prava muka- Vse svoje sile morajo porabiti zločinci za jok, kihanje, kašelj in celo bljuvanje, tako da jih stražniki z lahkoto ukrote. Solzne bombe bi se dale s posebnim pridom porabiti za razne vročekrvne heimatdienstlarje in orgešovce, ki razbijajo naše prireditve.
■	a !•••■■ ■■■■■*■■■• e1”	■««•t	naia« «
aaaaeaaa.. «a. «■aaauaaaaaeaawa »■■■■«»• «■■■■■■■■BiiaaaaaaaaBauaaBaliaaa»«
■	■ ■■ • ■ ■■
j Zbirajte za tiskovni sklad! i!
::	5:
aaasaaa«a«aaaaaanaaaaaaaaa»aanaaaaa«aaaaa«aaaaa*aaaaaaa« aaaaaaaaaaaaaaaa Baanaev*ii«aaB9c.B«aaa»aaBtiaaaaaa« «aaaaaaaanaaraaa* aaaaaaaaaaaua^aaaaaaaaoit
^GOSPODARSKI VESTNIKÌÌ
Smernice bodočemu gospodarstvu.
Nezdrave povojne razmere v narodnem gospodarstvu in težka bremena, ki se nalagajo sedaj kmetijstvu v obliki vseh mogočih davkov, silijo k natančnejšemu obdelovanju zemljišč in k prilagoditvi celega kmetsko-go-spodarskega prometa, sedanjim razmeram ta-
ko, da se bo dosegel s povečanjem pridelkov čim večji dobiček. Priznati se mora, da so bile za kmeta v času vojne razmere ugodnejše nego kdaj poprej in jasno je tudi, da so morali priti za kmeta po vojni slabi časi kakor še nikoli; in vendar se v Avstriji začasno kmet ne toži, da bi svojih pridelkov ne mogel dovolj drago in lahko prodati. Končni cilj in strmlje-nje umnega gospodarja je vedno bil in ostane, povečati svoje premoženje oziroma svoj kapital. To je pa lahko dosegel na dva načina: Ali je vložil svoj kapital v lastno posestvo, da si je nabavil stroje, popravil hlev, hišo itd., ali pa je dal svoj kapital v obliki denarja drugim na razpolago s tem, da je ga naložil v hranilnici in on dobival od njega obresti. Ta druga mogočnost sedaj popolnoma odpade in preostane še samo prva, namreč, da se vloži kapital v posestvo samo v svrho povečanja letnih pridelkov. Občutljivo pomanjkanje delavskih moči v sedanjem času pa še zahteva posebno, da se vloži v gospodarstvo več kapitala, ako hočemo doseči z manjšim delom isti pridelek, kajti pridelek se ravna popolnoma po visokosti v podjetje vloženega kapitala in dela. To je pa mogoče na ta način, da se o-bilje poljedeljstva in živinoreje poveča s tehničnimi popravami, z nabavo zemlji in podnebju odgovarjajočih semen, boljše obdelovanje polj in travnikov, pripravno krmljenje živine, obilnejšo gnojenje itd.
V okvir teh, pridelek povečajočih mogočnosti, pa spada posebno kot najvažnejše sredstvo, uporaba umetnega gnoja. V predvojnem času je bil že precej razširjen in uporabljen, ker je vsak kmet že spoznal njegovo dobro stran in bil o njegovem učinku prepričan. Danes se ga pa kljub temu jako malo rabi, čeravno veliko kmetov ne ve kako in zakaj denar. katerega je prigospodaril, uporabiti. Nasprotno se lahko opazuje pri marsikateremu kmetu, da kupuje blago za obleko, sol, sladkor, žito itd. za več let naprej. Ta način je popolnoma zgrešen in dotičnemu v škodo, ker je to mrtev kapital. Opravičba, da bo pozneje dražje, ni upravičena, kajti če bo dražje, bo potem tudi kmet svoje prfcielke toliko dražje prodal in se ni treba bati, da bi mu miši ali moli shrambe obiskali. Denar, ki se toraj vloži v tako blago kot mrtev kapital, ne nese nobenega dobička, medtem ko denar vložen v umetni gnoj, v napravo gnojniške jame itd.. nese najmanj 50—100% letnega dobička. Se-veda je sedaj nabava umetnega gnoja vsled groznih razlik v valutah otežkočena, ali pri pravilni uporabi se še kljub temu do 50% izplača.
Največ sta se rabila pri nas pred vojno Tomasova žlindra in kajnit. Tomasove žlindre je sedaj pa jako teško dobiti in samo za visoke cene, ker so pokrajine kjer se dobiva, pripadle po razsulu Avstrije deloma Češki in deloma francoski državi. Mesto Tomasove žlindre se moramo pa zadovoljiti z drugim fosforovo kiselino vsebujočim gnojem in to je superfosfat. Ta superfosfat ima fosforovo kiselino vezano v taki obliki, da se v vodi hitreje raztopi in toraj tudi veliko hitreje deluje; zadostuje že mala množina, ali se mora zato večkrat gnojiti. S superfosfatom treba posebno dobro rabiti kakor: žveplenokisli amonijak in apneni dušik (Schwefelsaure Amoniak in Kalkstickstoff). Iz tega razloga se opozarjajo vsi kmeti in gospodarji, da ne zamude prilike in časa ter se nemudoma pobrigajo ali potom kmetijskih podružnic ali direktno pri centrali v Celovcu za umetni gnoj.
Začasno je v Celovcu na razpolago: 14% kajnit, 22 in 42% kalijeva sol, 15% superfosfat in kostna moka s 32% fosforove kisline. Cene so razmeroma nizke. Nadalje so že na potu za jesensko setev Tomasova žlindra, apneni dušik in žveplenokisli amonijak. Kdor si toraj želi nabaviti umetni gnoj, naj se nemudoma zglasi pri svoji kmetijski podružnici ali pa naravnost pri centrali kmetijskih družb v Celovcu (Pernhartgasse 4).	J. O.
Nove poštne pristojbine. Z 18. t. m. se je
zvišala pošta za 100%. Pismo do 20 g v poštnem okraju je treba frankirati z 160 K, za celo državo 200 K, do 40 g 240 K, do 100 g 320 K; dopisnica 100 K; tiskovine do 50 g 40 K, do
100 g 80 K ; vzorci do 250 g 200 K, do 500 g 400 K. Poštne nakaznice do 20.000 K 200 K, do
30.000	K 400 K, do 100.000 K 800 K, do
200.000	K 1200 K, do 400.000 K 1600 K, do
600.000	K 2000 K, do 800.000 K 2400 K. Reko-mandacija 320 K. Paketi do 1 kg 800 K, do 5 kg (dbna 1—4) 1600,2000, 2600, 3200 K, do 10 kg 2krat, do 15 kg 3krat, do 20 kg 4krat toliko. Za Nemčijo veljajo iste cene. V Italijo, Romunijo, Češkoslovaško in Ogrsko pismo do 20 g 480 K, do 40 g 780 K, dopisnica 280 K. Svetovna pošta (Jugoslavija itd.) : pismo do 20 g 600 K, do 40 g 900 K, dopisnica 360 K, tiskovine do 50 g 120 K; rekomandacija 600 K.
Nove cene tobačnih izdelkov veljajo od 10. t. m. naprej in so sledeče:	Smotke:
viržinka 1400 K, kuba 1200 K, portorika 700 kron, mešana inozemska 500 K, cigarilos 400 kron. S v a 1 č i c e : egiptovske 320 in 280 K. dames 260 K, memfis 260 K, jussuf 220 K, dame 200 K, šport 180 K, drame 160 K, azur 120 kron, ogrske 90 K. Tobak: fini'turški 4500 kron. hercegovski 3500 K, knaster 1400 K, navadni 1000 K, holandski 700 K.
Kupna cena zlatih in srebrnih novcev. Od 28. avg. veljajo sledeče cene: za srebrno krono 5800 papirnatih, 2 K 11.600 pap., 5 K 31.260 pap., goldinar 15.990 pap., 2 goldinarja 31.980 pap., lOkronski zlat 134.700 pap., 20kronski zlat 269.400 pap., lOOkronski 1,347.000 papi--natih kron.
Dvajset odstotni boni. „Narodne Novine" z dne 31. avgusta 1922 so prinesle finančni zakon za 1922-23 leto- Člen 23 se glasi: Začasne priznanice, ki se glase za več kot 1000 K in so izdane na zadržanih 20% od skupne svote kronskih novčanic, ki so se priglasile k žigosanju, se imajo konvertirati v stalne državne obveznice, ki se bodo obrestovale letno po 30%. Amortizacijska doba je 15 let. — Čl. 24 se glasi: Začasne priznanice, ki so manjše od 1000 K, se imajo izplačati do zneska 25 milijonov dinarjev v teku 1922-23. — V kolikor se ne bodo še izplačale, se morajo honorirati do 31. decembra 1923.
Obtok bankovcev se je do 7. t. m. zvišal zopet za 205 milijard pap. kron. V prometu se nahaja sedaj 1.517 milijard ali 1 bilijon 517 milijard kron. Lepa svota! Novi lO.OOOkronski bankovci „ll.Auflage“ so prišli 29. avg. v promet. Razen tega dobimo tudi še 500.000kron-ske in blagajniške note po 1 in 5 milijonov.
Ljubljanski trg. Žitne cene:	100 kg
pšenice 1800—1850 K, rumene koruze 1530— 1560 K, rži 1450—1500 K, ječmena 1550—1700 K. ovsa 1300—1360 K, fižola 1650—1700 K, moke št. 0 2750—2800 K, otrobov 900—950 K. Cene živini: Pitane svinje 93—96 K, mesne 78—100 K, voli 20—55 K, krave 12—30 K, biki 30—60 K za kg žive teže. Težki kmetski konji 42—47.000 K, srednji 30—36.000 K, lahki 20—23.000 K za par. C e n e k r m e : detelja po 1000 K, seno 699—950 K, otava 900 K, slama 300—400 K za 100 kg. M e s n e c e n e : goveje po 36—64 K, telečje 58—60 K, koštrunovo 36— 40 K, svinjsko 94—100 K, slanina 144 K, čista mast 145—160 K za kg. Jabolka po 10—16 K, hruške 8—20 K, češplji 10—12 K, krompir 6— 7 K, kislo zelje 20 K, kisla repa 14 K za kg. Jajce 5—5,5 K. Mleko 12 K 1. Kuhano maslo 180 K.
Dunajski trg. Voli kg žive teže po 10—
17.000	K, biki 10—13.500 K, krave 9—12.000 K, bivoli 9—9500 K, teleta 7—9000 K, pitane svinje 30—34.000 K, ostale 16—27.000 K- Mesne cene: goveje 17—35.000 K, svinjsko 24—38.000 K, telečje 16—28.000 K, zrezek 28—35.000 K, ovčje 14—20.000 K, konjsko 12—13.000 K, slanina 52—62.000 K, maslo 33—36.000 K, surovo maslo 44—48.000 K, kokošje 15—16.000 K, račje 36—38.000 K, gosje 38—40.000 K za 1 kg. Zajec brez kože 25—40.000 K, jajce 1000—1100 K. Kg jabolk 800—2000 K, hrušk 700—2400 K, breskev 3—4800 K, češpljev 1800—2400 K, krompirja 1800—1900 K, buč 400—700 K, kumar 900— 1300 K, zelenega fižola 3—3200 K.
Borza. Dunaj, 18./IX. Dinar 1008 K. dolar 74.890 K, nemška marka 51%, funt šter-ling 331.200, francoski frank 5600, holandski goldinar 28.925, lira 3095, pol. marka 11, švicarski frank 13.920, češka krona 2435, ogrska krona 30%.
C u r i h, 18./IX. Avstrijska krona 0 00'/^. dinar 7,20, češka krona 17,40, ogrska krona 0,21, poljska marka 0,08, nemška marka 0,35%, lira 22,45, francoski frank 40.45 centimov.
Drobnice.
Mož pameten samo za žejo pije. čez mero vina pamet ti ubije.
*
Strast veli ti: Stori to! pamet pravi: Ne tako!
Pitje in kajenje krajša ti življenje.
*
Najdražja last je možu čast.
Lačnemu je kruh pogača, v žeji voda dobra je pijača.
*
Žganje pogubi jih več, kakor kuga, glad in meč.
Ali si že kaj pisal v,Koroškega Slovenca*?
SMESNICE
H
Učenka dekliške šole hoteč se maščevati nad svojim učiteljem, ki ji je dal slab red, ga je vprašala: Ali je res gospod, da je bil vaš oče navaden ovčar? — Učitelj: Gotovo, to je popolnoma res. Pa kar je še več, tudi jaz se še vedno s tem pečam, da pasem goske.
Od mumije faraona, ki je prišla iz Egipta v Genovo, je bilo treba plačati carino, kakor je predpisana po tarifu za suhe ribe.
♦
Učitelj: Kdo mi zna povedati število prebivalstva Bavarske po najnovejšem štetju? — Prvi učenec: 6,175.154. — Učitelj: Prav dobro, vendar ne popolnoma pravilno. Kdo ve natančno? — Drugi učenec: 6,175.153. — U-čitelj: To je ‘prav. — Prvi učenec: To sem jaz tudi vedel, a ker smo pri nas včeraj dobili malo sestrico, sem mislil, da znaša število prebivalstva za eno več.
*
Papa, je rekel neki deček svojemu očetu, večkrat sem že bral o kom, da je „ubog, toda pošten11; zakaj se ne pravi včasih „bogat, toda pošten"? — Tiho, tiho, sinek moj, nihče bi tega ne verjel, je rekel oče.
«
Ona (pri sprehodu skozi park):	Poglej,
dragi moj, kako so te breze zrastle od zadnjega leta. — On (suho): He, prava reč: saj niso imele nič druzega delati.
Neki misijonar, ki je živel med Mormon-ci, je častital svojemu prijatelju doma, ki je obhajal svojo zlato poroko, s temi besedami: Boljše je živeti z eno ženo 50 let, kakor s 50 ženami eno leto.
Neki danski igralec je bil obsut s točo gnilih jajc, ko je v Kodanju predstavljal Hamleta. Tedaj je vzkliknil:	Zdaj sem bolj
kot kdaj prepričan, da je imel Šekspir prav, ko je rekel, da je nekaj gnilega v državi Danski.
s Inserirajte v Koroškem Slovencu! :
Za tiskovni sklad so darovali: A. Šurne, Sl. Gradec 5 D, J. Volavčnik, župnik v p. Zg. Jezersko 5 D, P. Roblek, Jezersko 10 D, J. Rozman, abiturjent, Novomesto 2 D, J. Jelnikar,
pošt. uprav., Dobova 5 D, V. Zablačan, poštar, Maribor 10 D, A. Mùller, fin. podur., Ljubljana 5 D, A. Mlinar, Murska Sobota 40 D, Jelica Kla-cer, učiteljica v Ribinci na Pohorju 55 D, P. Placid Borri, Limbuš pri Mariboru 50 D, A. Hu-ter, župnk v p., Sv. Trojica 20 D, J. Hochmuller, Maribor 10 D, A. Reggi, Ljubljana 10 D, P. Škofič, živinozdravnik, Slov. Bistrica 20 D, Fr. Me-rijak, Konjice 10 D, M. Krevh, kaplan, Št. Peter pri Mariboru 10 D, dr. R. Ravnik, odvetnik, Maribor 60 D. Darovalcem najsrčnejša hvala. Želimo zabeležiti na tem, mestu vse koroške begunce!
Listnica uredništva.
E. K., Velikovec. Je še prezgodaj. — Baški Slovenci. Sličen dopis je že objavljen.
Listnica upravništva.
Inserati so se s 1. sept. zvišali na 80 k za milimeter višine in 8 cm širine.
Iščem službo sobnega polirja ali zidarskega nadglednika v Jugoslaviji.
Sem 29 let star, zmožen slovenščine, izurjen v risanju in vseh zahtevali tičočih se poliranja sob. Ponudbe je pošiljati na upravo lista.	59
Dam v zameno sto kil strdi za koruzo ali adjo.
Ponudbe naj se pošiljajo na naslov :- --=——
Simon Čertov, Slovenji Plajberk
Pos t: Unferbergen i R
8
Izdajatelj In odgovorni urednik : Žinkovsk* Josip- - Tiska Udora tiskarna (kom. družba), Wien, VM Margaretenplaiz 7.