J o ž e f Ž e m I j a. V pojasnjenji nam jezikoslovec kaže na pr.: domorodic ali deželjak Landsmann; sprug, so-suprug conjux; jad (od tod ja-jedinšina), nevolja, togota; ljubav, ljubezin; kervolok, kdor je kervi žejin; smel, prederziu temerarius; celivati, ljubiti ali kušvati; haba ali perutnica; prusnik ali prosobrejic, ponočin keber; tamor, po planinah zagrajen prostor, kamor se čez noč živina vganja, tedej kolikorkrat živinče, ktero zvonec nosi, predin zaspi, z glavo zraaja, se sliši glas zvonca deleč u doline in planjave; var ali grad Festung; brest Ulmenbaun; tis Eibeubaum (od tod Tisovic, vas u Stružki fari na Dolenskim); tica ali gerb Wappen; zrezljani lok Kirchengewolbe mit Schnitzwerk oder Basrelief; verč z uapisam Urne mit der Inschrift; pil sopeč lebenhauchende oder zu leben scheinende Biiste, Saule; žezelj ali scepter; bvala govorov u zborih Lob der Parlamentsreden; grobje, po serbsko groblje, pokopališe; otožnost ali melankolija; iskreno ali odkrito serce itd. — Basnoslovec razlaguje na pr.: »Semela (Semele), Tebanskiga kralja u Beocii hči, je nadležvala, kakor čenčajo ajdovskih bogov pravljiCarji, Cevza ali Jupiterja, kteri je rodil z njo Baba (Bacchus), de bi prišel enkrat k nji u svoji bogovski podobi in svitlosti; pa ko je zadnič dovolil u njeno prošnjo, nje umerjoče oko ni moglo prenesti blišobe tega boga, tako de se je per ti priči na tla zgrudila, in umerla, u plamen uneta od taciga svita". — »Pieride (Pierides) ali Muze, boginje in patrone učenosti, tako imenovaue od hriba Piera (Pierus) u Tesalii, svojiga izvoljeniga stanovališa. Visoke in bogate, kakor se jim vse prilizuje in uklanja, povzdigujejo in kade tudi učeni in pevci, s pesmimi u njib hvalo zloženimi, s čimur njih napub in druge strasti še bolj unernajo" itd. Vesel MKmetijskih in rokodelskih Novic" 1. 1843 jih je še iz Krajne pozdravil v št. 10; ali — že v št. 12 naznanjajo nNovice" 5* smert pravega rojaka, kteri je za Slovence in njih rod in jezik ves živel, smert Ovsiškega fajmoštra, kteri je v 38. letu svoje starosti umerl za jetiko. Njegovo poslednje veče delo je povest v pesmi: Sedim sinov, ki je vsem Slovencem gotovo dopadla. Za naše nNovice" je ves gorel in še na smertni postelji od njih govoril. Pred šterimi tjedni nam je poslal pesem v 1. 10 in obljubil tudi v prihodnje veliko za nje pisati itd. Bog mu daj mir in pokoj! — Labudnica ta pa se glasi: N6vim Slovenskim novicam! Dobro jutro! Bog te sprim' danica! Si vonder že enkrat zasijala, De Slovenska se zbudi modrica, In ne bode vedno terdno spala? Dolgo vsi Slovenci hrepeneli Po željeni tebi so vodnici, Mesce, tjedne, dnere, ure šteli, — Up svoj spolnjen vidijo v resnici. Kmetu, rokodelcu ti svetila Per stanu njij raznih opravilih; Mu kazala pota boš, pravila Per številu njega del obilih: Nogradniku snažiti, saditi, Boljšati, požlahtnovati teite; Plšti, okopavati, koliti, Oživljati nograde zaterte. Vsacimu boš svetovala zvesto, Stan polajšati si marskdej sitin; Se postaviti na bolji mesto, Bodi mož si tudi že slavitin. Kmetičit zbudite se iz spanja! Rokodelci, obertniki tudi. Glejte! zarija tamo odganja, Vsak za novim, boljim se potrudi! Za zornico to zvcsto hodite, In meglč noč zad bi stala goste ; Svita, luči njene se deržite, — Prave zgrešili steze ne boste. Krajničan.