rez opra-sramota
je laburistična stran-v opozicijo. Ves ta rlamentu In zunaj iteljice demokracije, je vlada hotela zvi-boroževanje, je mo-magogijo laburistič-sicer Iz strahu, da'
puh. sreče sin — lastne matere morilec.«
Ura, ki gre nazaj
Predsednik ogrske vlade Imredy je moral odstopiti. V listih beremo, da pravi vzrok njegovega odstopa ni bil političnega značaja, ampak okoliščina, da je bil njegov ded ... židovskega rodu.
Bistvo vsega bistva .rasizma*, meni pri tej priložnosti pariški »Oeuvre«, je v tem, da ljudje ne bi smeli imeti dedov.
V Hamburgu (Nemčija) so prejšnji teden spustili v morje 35.000 tonsko oklopnico »Bismarck*.
DRUŽINSKI TEDNIK
Maihna hudodelstva kaznu-/e/o, velika proslavljajo.
SENECA starorimski modrijan (5.-65. po Kr.)
Leto XI.
Ljubljana, 23. februarja 1939.
»DRUŽINSKI TEDNIKc
(zhaja ob četrtkih Uredništvo In uprava v Ljubljani Gregorčičeva ulica 6t. 27/111 PoStui predal St. 345. Telefon St. 33-32. Račun pofitne hran. v Ljubljani St. 15.393. Rokopisov ne vračamo, nefrankiranih dopisov ne sprejemamo. Za odgovor je treba priložiti za 3 d-:, znamk.
NAROČNINA
lU leta 20 din, */a leta 40 din, vse lete 80 din.
V	Italiji na leto 40 lir, v Franciji 70 frankov v Ameriki 2M* dolarja. Drugod sorazmerno. — Naročnino je plačati vnaprej.
CENE OGLASOV
V tekstnem delu: enostolpčna petitnn vrsta ali njen prostor (vifiina 3mm in širina 55mm) 7 din; v oglasnem delu 4*50 din.
V dvobarvnem tisku cene po dogovoru. Notice: beseda 2 din. Mali oglasi: beseda 1 din. Oglasni davek povsod So posebej. Pri večkratnem naročilu popust.
»DRUŽINSKI TEDNIK«
ima letos za 50 % vefjl obseg
in izhaja zdaj
stalno na 12 straneh
Laburisti, cokla Velike Britaniji
P'i$hiQ. iz
V trenutku ko sprejema britanski Parlament zdaleč najvišji vojni proučim, kar jih pozna zgodovina vseh Časov in držav, je razumljivo, da je sel skoraj neopazno mimo nas dogodek, ki bi v drugačnih časih zavzemal eno izmed prvih mest v politični kroniki.
V mislih imam nadomestne volitve
V	Holdernessu.
Morda ste v vašem časopisju brali drobno beležko o rezultatu teh volitev, a več najbrže ne kakor zgolj ugotovitev, da je zmagal Chamberlainov kandidat in da je konservativna stranka obdržala ta okraj — nič takšnega torej, da bi se kazalo ustavljati pri tem dogodku. Toda tako bo rekel samo človek, ki vidi zgolj rezultat in številke, ne pa tudi onega, kar je ta rezultat te številke rodilo.
Volitve v Holdernessu so klofuta za vodstvo laburistične stranke. Rezultat en.volite;, je ubožno spričevalo za poročno uvidevnost ljudi, ki hočejo biti odi tel,ji opozicije proti Chamberlaino-, Politiki, Holderness je dokaz, da se JL^Ksnska delavska stranka niti po nuti svojega nesrečnega voditelja "PtcDonalda še ničesar naučila iz svo-Pn zmot.
-Tri trditve, ki jih velja dokazati. a boste videli, da je stvar vredna ®Sa truda, bom zapisal še četrto in
-	Prav tako dokazal: če bi bila /Puristična	stranka vsa
adnja leta	kos svojemu
Poslanstvu, bi Veliki Bri-niji danes	ne bilo treba
etati milijarde funtov t o -Pra °m v žrel°- dsto velja sicer a tako 33 konservativno stranko, je ira Parlamentarna resnica je, da ,ada toliko vredna, kolikor njena opozicija.)
*
g/^vijo, da se laburistična stranka zmerom ne more prav opomoči od .(../trofalnega volilnega poraza leta "I- V kolikor je to res, je v dobršni Tr k *trlvo njeno okostenelo vodstvo, k * a Je samo odpreti oči in videti, in « s° Propadli socialisti v Nemčiji bn , vstriji, idejni bratje angleških la-slo t°vi kaj se je zgodilo s češko-*-Jašk° in kaj se danes odigrava na panskem. Kdor ima oči, da vidi, in da spoznava in sklepa, se je .. “'al iz teh dogodkov marsičesa na-iti. O laburistih se to ne da trditi. JUdska fronta na Francoskem je ne kg?adnje morala propasti tudi zato — hi:. Je Prav dobro zapisal mladi la-nstični kandidat Rowse v liberalnem »Manchester-Guardianu« — ker i bilo levičarsko-liberalne vlade na Angleškem, da bi ji bila v oporo pri čhrambi demokracije.
Vse to vidijo laburistični voditelji / najbrže tudi vedo, kam ta pot pelje, /tlijo tudi to. da se pri vseh nado-estnih volitvah pomnoži število nji-
LORD CHATFIELD,
minister za koordinacijo angleške narodne obrambe, je predložil proračun 523 milijonov funtov (135 milijard din) za oborožbo kopenske vojske, mornarice in letalstva. Parlament je proračun soglasno sprejel.
hovih pristašev, a le malokje za toliko, da bi zadoščalo za mardat. Na dlani je, kaj je treba v takšnem primeru storiti, toda laburisti prav tega ne store, kar je za druge na dlani, j Britanskim laburistom se ne da očitati jalovo doktrinarstvo kakor nekdaj Leonu Blumu. Zato pa toliko bolj drži drug očitek, še hujši: beg pred odgovornostjo. Laburisti se boje
1 lastne moči, ker vedo, da bi z volilno
zmago morali prevzeti vlado, to jim pa v bližnji bodočnosti spričo stalne mednarodne napetosti ne bi šlo v račun. Laburistom je prvo lastna stranka,
potem šele načela te stranke — demokracija — in domovina.
Zgovornejše od besed so številke. V grofijah CornwaH. Devon, Dorset, So-
! merset in Wilts je n. pr. pri zadniih parlamentarnih volitvah vlada dobila 460 000 glasov, liberali 208 000 in laburisti 164.000. Poslancev niso dobili laburisti nobenega, liberali 2, vlada pa
21. Da so liberali in laburisti nastopili
! na skupni listi, bi bili dobili najmanj
8 poslancev. A ne mislite, da so skupni j nastop odklonili liberali kot najmočnejša opozicijska skupina; odklonili so ga laburisti.
Takšnih primerov iz prejšnjih volitev bi lahko našteli še nekaj tucatov. Danes se ista pesem nadaljuje pri na-dcmestcih volitvah. Kljub Monak.ove-mu. Kjer koli smo zadnje mesece doživeli skupni nastop opozicijskih strank proti konservativni vladi, vselej so bili njega pobudniki liberali, konservativni disidenti, ali pa — ker je laburističnim volilcem samim že začela presedati takšna politika njihovega vodstva — krajevni odbori delavske stranke.
*
Tako smo prišli do Holdernessa. Da se boste laže vživeli v razmere, naj vam najprej skiciram rezultat zadtvih rednih parlamentarnih volitev 1. 1935.: Konservativci . . . 22.249 glasov
Liberali..............10.348
Laburisti............. 8.906	,,
Za vsakega šolarja je jasno, da bi liberali in laburisti niti s skupnim nastopom ne imeli mnogo upanja v zmago, kaj šele, če gredo v volitve vsak zase. Liberali so to videli, laburisti ne. Liberalom je šlo še za nekaj več kakor zgolj za mandat, šlo jim je za idejo: hoteli so pokazati, da narod ce odobrava Chamberlainove politike, zato so predlagali laburistom skupen nastop. Laburistom je šlo za nekaj manj kakor za idejo: hoteli so zmago svoje stranke, (Tu moram nekaj pripomniti: število holderneških volil-cev je namreč v zadnjih štirih letih poskočilo za celih 10.000, večjidel delavcev in kmetov, in laburisti so bili trdno prepričani, da bodo do malega vsi novi volilci zanje oddali svoj glas.)
Liberali so šli še dalje: sporočili so laburistom, da se je njihova kandi-
datka pripravljena odpovedati kandidaturi na ljubo takšnemu kandidatu, ki bi tudi laburisti nanj pristali. Laburisti so tudi to ponudbo odklonili. I Preteklo sredo so se vršile nadomestne volitve. Rezultat je tale: Konservativci	.	.	.	17.742	glasov
Liberali.............. 11.590	„
Laburisti............. 9.629	„
Kons. disidenti	.	.	6.103	„
Prvo, kar nam te številke povedo, je tole: da so liberali in laburisti skupno nastopili, ki bili dobili za celih C'
več glasov kakor vladni kandidat; “________
dat bi bil torej njihov. Drugo: kljub temu, da se je število volilcev r “ žilo za 10.000 delavcev im malih ~
tov, torej ljudi, ki v normalnih i_________
merah ne volijo ne konservativno ne liberalno, ampak socialistično, so L. buristi dobili od njih celih 700 glasov,1 liberali pa 1200! Ostalih 8000 ljencev je več ko nazorno j laburističnemu vodstvu, kako sodi o njegovi volilni taktiki: ostali sr' doma.
*
Mislim, da se mi je dokaz trditev posrečil. Volitve v Holdernessu1 so tolikšna klofuta za vodstvo laburistične stranke, da je stranka i .
ne bo pozabila ne prebolela, če ste iskali rezultat teh volitev v C_„. Heraldu«, glasilu te stranke z več ko 2milijonsko naklado, ste lahko d kr trikrat prelistali časnik, preden ste našli skrito drobno beležko z — številkami. Brez komentarja, L vičevanja. Najboljše je, da se zataji.
Skoraj osem let je I ka že potisnjena v čas nastopa v j njega v pozi L-Toda vselej kadar šati proračun za c raia računati z demagogijo nih voditeljev. Ne sicer iz ne bi dobila večine, temveč tako demagoškega — strahu dala laburistom v roke dobro došlega gesla za propagando med njenimi volilci. Oboroževanje stane denar, denarja pa ni brez davkov. A davke Anglež prav tako nerad plačuje kakor državljan katere koli druge države.
Danes tudi laburisti glasujejo za astronomske oboroževalne kredite. Kaže, da so se jim vsaj tu odprle oči. Malo pozno sicer, če bi bili tako uvidevni vsaj že pred dvema letoma, bi jim ne bilo treba glasovati za tolikšne milijarde; takrat bi sto milijoni še zadoščali. Tudi njihova nepopularnost med davkoplačevalci bi bila manjša. In imeli bi prijetno zavest, da vsaj oni niso bili tisti, ki so — čeprav samo posredno in v prispodobi — potisnili Chamberlainu dežnik v roko za na pot v Monakovo.	A.	B.	C.
1. ptai/Uica
pMU/tiiU’ v sUkaU
I
i iz — prav’ ii, da ne L 1
Snežna kraljica
Začetek na 10. strani današnie številke
Trije »i?« francoske zunanje politike
Ravno v dneh ko je predsednik Združenih držav Roosevelt začel s posebno vnemo zastopati tezo demokratske solidarnosti, je v Parizu počila —
bodimo obzirni — petarda, ki bi utegnila podminirati prizadevanje ameriškega prezidenta.
Prišlo je namreč na dan, da je poslal g. Bonnet svojima veleposlanikoma v Berlinu in Rimu v pomoč še dva osebna prijatelja iz krogov veletinance in težke industrije, Enemu je ime Fer-uand de ISrinou; njega je poslat v Berlin. Drugemu je ime Baudouin; njega je poslal v Rim. Grof de Brinon je predsednik Nemško - francoskega društva, veleindustrijec Baudouin je pa glavni ravnatelj Indokitajske banke.
Proti takšni Ronnetovi politiki so zagnali velik krik in vik ne samo levičarji, temveč tudi mnogi ugledni desničarji. Protestirali so zato, ker sta Boiinetova emisarja nastopala baje brez vednosti obeh poslanikov in zato kompromitirala njuno poslanstvo. Še bolj so pa protestirali zato, ker Bri-nonovo in Baudouinovo posredovanje baje ni bilo čisto v skladu z lastnimi Bonnetovimi izjavami o francoski zunanji politiki. Trdijo namreč, da je Baudouin ponujal v Rimu razne koncesije, med njimi tudi teritorialne —
koncesije, ki jih je francoska vlada ex offo odločno odklonila — in da je Brinon imel nalogo obvestiti o tem berlinsko vlado.
Bonnet na te glasove in proteste ni takoj reagiral. Šele ko so socialisti izjavili, da ga bodo v parlamentu inter-pelirali, je poklicat k sebi časnikarje in jim indirektno priznal, da sta bila Brinon in Baudouin sicer res v Berlinu in Rimu, da [m nista imela nobenega uradnega poslanstva.
Kot kronisti naj pripomnimo, da je igral grof Fernand de Brinon tudi lansko jesen široki javnosti sicer nevidno, zato pa v diplomatskem zakulisju toliko važnejšo vlogo.
Zaton cezarjev
Zgodovinar Louis Madelin, član Francoske akademije in pisec znamenitih del o Napoleonu, priobčuje v pariškem dnevniku »Epoque« velezanimiv članek pod naslovom »Slava in zaton cezarjev«. Iz članka povzemamo sklepne misli:
»Usodna ura bije prav tedaj, ko sl cezar začne domišljati, da je nezmotljiv; kajti takrat postane samemu sebi smrten sovražnik. Iz kolikšne globine se je bil povzpel; kako visoko je bil priplezal! Se pravkar, ko se je lotil drznega manevra, je znal srečo ukloniti svoji volji; tvegal je nevarnosti, ki so ga prvi mah navdajale s skrbjo, sovražnike pa z veseljem — in zmagal. Odslej je prepričan, da je rešen — v resnici je pa prav zdaj šele izgubljen, ker misli, da sme zdaj vse zahtevati, tvegati. To je tista ura, ko pijanost slave spočne napuh, napuh pa slepoto.----------
Dvajset stoletij je minilo od tistih dob, ko je stari Eshil izrekel v atenskem gledališču globoko besedo: »Nasin — lastne matere mo-
ki gre nazaj
Imredy je da bil
»Oeuvre«, ne bi smeli imeti
Bistvo hrvatskega vprašanja
' Zagrebški »Jutarnji list« je prinesel ;v nedeljo dolg članek o »Psihozi oblasti, ki je dr. Stojadinoviča strmoglavila«. Iz članka povzemamo;
1 Z velikimi obljubami je prevzel dr. Sto-Jati i novic oblast. Oiiljuoijal je tako imeoo- • vanfe politične zakone — da jih poteui ni izdal; obljubljal je, da bo popravil krivice, pa jih je samo pomnožil; obljuldjal je, da bo uvedel enakopravnost na vsej črti. Kako je bilo s tem obljublja njeni, te dni ugotovili nekateri listi, in sicer brez praznili Ibcsed, h samimi suhoparnimi številkami.
Po teh podatk-h jc bilo ob komu 1. 1937. — torej v času, ko je ^ dr. Btcjadiuovie se ob kakšni priložnosti, čeprav ne več tako glasno, znal govoriti o potrebi enakopravnosti — n. pr. v zunanjem ministrstvu 7 ministrovih pomočnikov in načelnikov, med njimi S Srbov in 1 Hrvat. Od 17 šefov odseka je bilo 14 Srbov, 2 Hi tata in 1 Slovenec; od 104 uradnikov 83 Srbov, 13 Hrvatov, 4 Slovenci; od 22 poslanikov 20 Srbov in 2 Hrvata; od 13 generalnih konzulov 11 Srbov in >2 Hrvata. — Od 9 banov je bilo 6 Srbov, 12 Hrvata in 1 Slovenec; ml 9 banovih po-[močnikov 7 Srbov, 1 Hi vat in 1 Slovenec; ml if»9 načelnikov 43 Srbov, 9 Hrvatov in 7 Slovencev; od 86 inšpektorjev m svetnikov 36 Srbov, 35 Hrvatov, 12 Slovencev in 3 drugi; od 98 tajnikov, pisar je v in pripravnikov 58 »Srbov, 19 Hrvatov. 12 Sloveneev, 3 muslimani, 5 Rusov in še 1 drug. — Zanimiva jc statistika okrajnih glavarjev. Od 25 okrajnih ■glavarjev v dravski banovini je bilo 23 Slovencev, 1 Hrvat in 1 Srb; od 65 okrajnih glavarjev v savski banovini 36 Hrvatov in
1 musliman: od 19 v primorski bauovini 9 (Srbov, 9 Hrvatov in 1 musliman.
Posebno poučne so številke o finančnem ministrstvu. Tam je od 9 načelnikov 7 Srbov.
2 sta l»a Hrvata; od 65 svetnikov je 56 Srbov, 5 Hrvatov, 3 Slovenci in še. 1 drug; od 193 tajnikov,	pisar jev in pripravnikov	je	87
firbov, 3 Hrvati, 3 Slovenci, 1 musliman, 3 Husi in še 1 drug Od 10 ravnateljev finančnih ravnateljstev je 7 Srbov, 1 Hrvat. 1 Slovenec in 1 musliman; od 7l svetnikov je 34 Srbov, 18	Hrvatov, 15 Slovencev, 1	musli-
man in še 1 drug; od 303 tajnikov, pisarjev In pripravnikov je 182 Srbov, 68 Hrvatov, 24 Slovencev,	6	muslimanov. 12 Rusov	in	10
drugih. Podobno je bilo tudi v drugih ministrstvih.
V	poldržavnih ustanovah Je bilo na las enako. V Narodni banki n. pr. so bili od 5 članov izvršilnega odbora 4 Srbi in 1 Hrvat; od 23 članov upravnega odbora 18 Srbov, *L Hrvata,	2	Slovenca in še 1 drug	Od	13
članov ravnateljstva Je bilo 12 Srbov in 1 Slovenec. Vsi trije člani tajništva so bili Srbi; od IS šefov od b 7kov 16 Srbov, 1 Hrvat in 1 Slovenec: od 41 upraviteljev podružnic in njihovih namestnikov 18 Srbov. 9 Hrvatov,
3 Slovenci in fte en drug. Od uradnikov Državne hipotekarne banke je bilo 700 Srbov in 40 Hrvatov; ostali so bili STovenci in Rusi.
V	Privilegirani agrarni banki je bilo od 353 uradnikov 297 Brftov, 15 Hrvatov, 11 Slovencev. V monopolski upravi je bilo od 22 šefov odsekov in referentov 21 Srbov in 1 Hrvat: od 39 pripravnikov, tajnikov in pisarjev 34 Srbov, 1 Hrvat, l Slovence in 3 Rusi.
fisto v skladu	s tem ae	je	gibala	tudi
kreditna politika Narodne banke.	O.i kreditov
v iznosu 1.431.860.0IH) din je dobila Srbija 49*2 °/h, črna gora 2*9, Vojvodina 8'4. Hrvat-ska 26*1, Slovenija	1*3. Bosna	pa	8*4 ®/o.	Skoraj še v slabših	razmerjih	se	sučejo	tudi
številke investicij v raznih krajih.
Zagrebški »Hrvatski dnevnik«, glasilo dr. Mačka, prinaša v petkovi številki Članek pod naslovom - »Pravice hrvatskemu gospodarstvu!« Iz članka povzemamo:
Ob imenovanju vlade Dragiče Cvetkoviča so začeli vsi hrvatski listi pisati, da je po-tr* bno popraviti krivice, ki so jih doslej prizadeli Hrvatom. Tako eo n. pr. objavili statistične podatke, kjer *e vidi, koliko Hrvatov je na višjih mestih v raznih ministrstvih in na drugih pomembnejših mestih. Ko je že o tem govora, je treba omeniti tudi Poštno hranilnico. V nadzornem svetu, ki opravlja funkcijo upravnega odbora, ni niti enega Hrvata, a članov tega nadzornega odbora Je 7. Od 13 višjih uradnikov uprave so samo
3	Hrvatje. Med ravnatelji njenih podružnic Ai niti enega Hrvata.
Pa ne gre samo za to, ampak tudi za po-ideljevanje posojil hrvutskim krajem. L. 1926. !je razdelila zagrebška podružnica na svojem področju 77 milijonov dinarjev. Ko Je prišel dr. Btojadinovič i.a vlade, ge je začela čisto drugačna kreditna politika. Leta 1937. je razdelila poštna hranilnica 1.535 milijonov din in od tega je prišlo na področje zagrebške podružnice samo 15 milijonov, t j. Še nekaj manj kakor 1 °/o. Ce upoštevamo, da je od itega dobila nekaj več ko 5 milijonov savska banovina in prav tako nekaj več ko 5 milijonov neka nehrvat-ka banka, pride na svobodno hrvatsko gospodarstvo vsega skupaj 4.5 milijona din. Pozabiti pa ne smemo, da Jc bilo vlog leta 1926. manj kakor leta 1957., ko je bilo samo na področju savske banovine tza svojih 200 milijonov din naložb. Od teli 300 milijonov je torej dobilo hrvatsko gospodarstvo samo za 4.5 milijona din kreditov. To Jo najlepši primer, kakšno gospodarsko politiko jo vodil dr. StojadinovIČ proti Hrvatom, iln to je krivica, ki jo jc treba popraviti.
Zagreb5kl hrvatski dnevnik« prinaša “v nedeljski številki Članek pod naslovom »Mačehovsko ravnanje s hrvat-skim vseučiliščem«. Iz članka povzemamo:
Hrvatsko vseučilišče v Zagrebu se mora [boriti z velikimi težavami. Vseh dvajset lot je bilo zmerom zapostavljeno. Nekaj ča«-a jc to Šlo celo tako daleč, da ni bilo dovoljeno nabirati denarja za hrvatsko vseučilišče. Krc. ditov ni dobivalo, a smelo ni niti prosjačiti, ker bi takšno nabiranje prostovoljnih prispevkov najzgovorneje pričalo o ravnanju r ihrvutskiui vseučiliščem.
Banka Baruch
11. Ruc Atiber, PARIŠ (9e)
Odpremlja deoar v Jugoslavijo .najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. — Vrši vse bančne posle najkulantneje. — Poštui uradi v Belgiji. Franciji, Holandiji in Luksemburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija:	št. 30G1-64. Bruxelles;
Holandija: št. 1458-66. Ded. Dienst; Francija št. 1117-94, Pariš; Lusem-burg: št 5967. Luxemburg.
Na zahtevo pošljemo brezplačno naše Čekovne nakaznice.
Zdravie ie naivečie bogastvo
Ze 23	dni	ni	zaužit
...samo, da bi ozdravel na želodcu
Zdravje je največje bogastvo, a človek se tega zaveda šele takrat, ko ga izgubi... Kaj pa ljudje žrtvujejo vse za zdravje, o tem bi zdravniki lahko pisali cele knjige. V Cupriji nam je Rus Ilija Nazarenko jasen in zgovoren dokaz zato. 2e tri in dvajset dni ni zaužil nobene hrane, samo da bi se mu povrnilo ljubo zdravje. To je njegov poslednji obupni korak, da se reši neznosnih bolečin, ki ga mučijo in trpinčijo že nekaj let.
Pred petimi leti so ga namreč zdravniki operirali na želodcu, kjer se mu je napravil nevaren čir. Operacijo je srečno »prestal«, leto pozneje so se pa bolečine znova pojavile, a žal še vse hujše.
Izmučen, živčen in oslabljen, je iskal zdravila in sveta pri mnogih specialistih, a nihče mu ni mogel pomagati. Poskušal je vsa zdravila, ki so mu jih nasvetovali zdravniki in domača
zdravila, ki so mu jih nasvetovali različni ljudje, a vse zaman. Bogve kaj je ubogi človek vse zaužil. Naposled se je zdravil v bolnišnici v Pančevu, kjer je začel gladovati. Zdravniki so mu sicer odsvetovali, a revež je spoznal, da ga rana ne boli, če ne je in tako je hočeš nočeš vzel na svoje rame težki križ... Odklanjal je vsako hrano in je vztrajal pri svojem. Tako se je Nazarenko čez nekaj časa podal na svoj dom v čuprijo in začel živeti kakor poprej. A ni dolgo trajalo, ko so se bolečine spet pojavile. Zdaj je vedel za zdravilo... Začel je znova gladovati Zdravnikom nič več ne zaupa. Odločil se je, da bo gladoval toliko časa, dokler bo šlo...
Ubogi človek, česa vse ne žrtvuje! Po tri in dvajsetih dneh je tako oslabel, da ne more niti stati na nogah. Oči so mu globoko upadle. Ni čudno, saj je v teh tri in dvajsetih dneh shuj-
šal za 12 kil! Kljub temu spreleti njegov obraz tu pa tam nasmešek. Le on sam ve, koliko truda ga stane ta nasmešek.
In še veruje, ubogo bitje, da bo to pot popolnoma ozdravel. Nekemu časnikarju je pripovedoval o nastanku in poteku njegove bolezni. Po njegovem mnenju je treba gladovati sistematsko. On sam prve dni ni zaužil niti kapljice kakšne pijače. Zdaj pa popije sem. in tja kakšno skodelico čaja. Njegova sreča je, da ne občuti nobenega teka. Kljub temu pa, da je tako oslabel, ima normalno temperaturo. Vztrajni, pomilovanja in hkrati občudovanja vredni Rus meni, da bo lahko brez hrane zdržal kakšnih trideset do štirideset dni. Upa pa, da bo po tej radikalni kuri popustil tudi čir in da bo naposled zdrav človek, kakor je bil poprej. Iz srca bi mu privoščili, da bi se njegovo upanje uresničilo.
L*-ta 3S87./38. je dol»ilo zagrrhvfco v.<e* mili Š.r 27.4 milijona dinarjev, beograjsko vseaSlHče pa 87.2 milijona, eeprav ima zagrebško vseučilišče prav tako vse fakultete kakor beograjsko. Razen tega ima beograjsko vseučilišče veliko zasebno imetje v raznih skladih, darovih, ustanovah itd. V zadnjih dvanajstih letih je dobilo zagrebško vseučilišče 66 milijonov dinarjev manj kakor beograjsko, čeprav je imelo vrhu tega še ži vi pozdravni šk o in lekaruasko fakulteto. Za izredne izdatke, t. j. za zidanje in plačevanje anuitet, je dobilo beograjsko vseučilišče od leta 1835. do 1838. kar 18 milijonov dinarjev, zagrele'ko pa samo 1.9 milijona. 8 tem ne mislimo trditi, da je morda beograjsko vseučilišče dobivalo preveč, dejstvo je pa, da je zagrebško vseučilišče dobivalo premalo. Hrvatska prosveta je težko občutila mačehovsko roko, ki ji je vse pritrgovala.
Politični deden
Naš nori zunanji minister Cincar-
Markovič je pretekli teden nastopil svoje mesto. Časnikarjem je izjavil, da se bo v zuuanji politiki trudil, da bo Jugoslavija ohranila svoje stare prijatelje in si pridobita novih. — Fi-
obelr demokratskih držav. — Francija še ni priznala vlade generala Franca, ker ne ve, v koliko je Španija vezana z Italijo in Nemčijo. Francoski odposlanec Berard je še enkrat odpotoval
v Burgos. Angleži so v bistva za priznanje generali! Franca in priganjajo k odločitvi. Obe demokratski državi z napetostjo pričakujeta rezultatov Be-rardovega poslanstva, kajti zanje je razmerje do Španije velikega pomena zaradi njenega velikega naravnega bogastva. — Belgija je še zmerom brez vlade. Bivši ministrski predsednik .Ja-spar, ki je zaman poskušal sestaviti vlado, je iznenada umrl. Še prej je pa dobil mandat Pierlot, toda naletel je pri pogajanjih na resne težave. — Imredvjeva vlada je zaradi nesoglasij, nastalih v zvezi z novim protižidov-skim zakonom, odstopila. Novo madžarsko vlado je sestavil dozdanji prosvetni minister Teleky. — Predsednik španske republike Azana se še zmerom mudi v Parizu. Baje je dal predsedniku madridske vlade Negrinu ultimat, da naj odstopi, sicer bo on od-
Avtomobil se je prevrnil v obcestni jarek in pokopal pod seboj dva Zagrebčana in enega Beograjčana pri Mirni peči na Dolenjskem zato, ker je počila pnevmatika. Vsi trije potniki so hudo ranjeni. Dva so prepeljali na zagrebško kliniko, eden pa leži v novomeški bolnišnici.
Omet se je odtrgal med predstavo s stropa niškega gledališča. Nesreča sama ne bi povzročila nobene žrtve, ko so pa ljudje začeli dreti ven. so pohodili in težko poškodovali nekega moškega in njegovo ženo.
Svoji) ženo je zaklal, ker ni dobil dote Milivoj Uroševie iz Paražina. Tast mu ni takoj izplačal dote — 10 jurjev, zato se je začel prepirati z ženo in jo je v prepiru zabodel. Za zločin se bo pokoril 16 let v ječi.
Drevo je ubilo posestnika Ivana Hu-dino iz vasi Bojene blizu Bizeljskega. Ko sta v gozdu s posestnikom Bradačem podirala jelše, se ni pravilno umaknil in ga je debelo jelševo drevo oplazilo po glavi. Prebilo mu je lobanjo in je bil pri priči mrtev.
ME
Zjutraj seveda, posebno pa zvečer:
naučili minister- je predložil narodni skupščini državni proračun za leto 1939/40 v višini 12 milijard 942 milijonov dinarjev. Proračun je za 762 milijonov višji od lanskega. — Za predsednika narodne skupščine so izvolili bivšega ministra Milana Simonoviča, eden izmed podpredsednikov je pa postal dozdanji celjski župan Alojzij Mihelčič. — Proračunsko zasedanje banovinskega sveta dravske banovine se je začelo pretekli teden. Razpravljali so
o	upravnih, gospodarskih, socialnih in prosvetnih vprašanjih naše banovine.
—	Prvi romunski veleposlanik na našem dvoru Ca dere je v slovesni avdienci izročil knezu namestniku Pavlu -svoje poverilnice. — Svet Balkanske zveze se je sestal v Bukarešti. Zunanji ministri Balkanske zveze bodo na sestanku proučevali mednarodni položaj in sldeiiali o še tesnejšem medsebojnem sodelovanju. Razpravljali IhkIo tudi o sodelovanju Bolgarije v Balkanski zvezi.
Predsednik francoske republike Le-
brun bo prihodnji mesec s soprogo uradno odpotoval v London, da vrne lanski obisk angleškega kraljevskega para v Parizu. Obisk bo pa tudi manifestacija sodelovanja in solidarnosti
stopil. Azana je namreč prepričan, da republikanci po padcu Katalonije ne morejo več uspešno kljubovati nacionalistom. — Usi. državni proračun znaša 3.191 milijonov čeških kron. Deželni proračuni pa še niso objavljeni.
— Novo zaroto železne gard« so odkrili v Romuniji. Zarotniki so imeli v načrtu požig glavnih poslopij v prestolnici, polastili so se pa hoteli tudi glavnih vojaških postojank. Prijeli so že nekatere krivce; vsi pridejo pred vojaško sodišče. — Poljska je priznala Francovo vlado. — Demokratske države se hitro oborožujejo. Francija je naročila v Združenih državah najmodernejših bombnikov in drugega orožja. Oborožuje se pa tudi Amerika sama. — General Franco pripravlja odločilen napad na Madrid in Valeucijo.
— Notranjega ministra nankinške vlade Čensija so v Šanghaju ubili čang-kajškn zvesti Kitajci. Kakor je znano, so nankinško vlado postavili Japonci.
— Poljski zunanji minister Berk jia-merava v kratkem odpotovati v London na posvet o raznih perečih mednarodnih vprašanjih. Ta novica je zbudila splošno začudenje v Evropi. Predsednik poljske vlade Skladkovvski je pa odpotoval v Pariz in se l>o tam najbrže sestal z Daladierjem in Bon-netom.
Neprevidnost je plačal z življenjem
železniški zvaničuik Anion Čop s Pragerskega. Službeno se je mudil v Ptuju in je ravno mislil na postaji med vagoni preko tirov. V tistem hipu se je pa priključila vagonom lokomotiva in so odbijači zmečkali nesrečnega Čopa do smrti.
Z drvečega avtomobila je skočil in obležal mrtev Janez Škerjanc iz Gradišča pri Želimljah. Blizu doma ni hotel počakati, da 1)1* se avto ustavil, temveč je rajši poskusil e skokom. Obležal je na tleh ves v krvi in so ga takoj prepeljali v ljubljansko bolnišnico.
Razstavo italijanske knjige so prepeljali iz Beograda tudi v Ljubljano, kjer jo je ban dr. Marko Natlačen otvo-ril 19. t. m. v navzočnosti italijanskega generalnega konzula Gueriui-Mz.raldi-ja. Knjige velikih italijanskih književnikov, ki so vplivali tudi na našo literaturo, so razstavljene v Narodni galeriji.
Dva in pol milijona dinarjev ie zapustil v oporoki beograjski občini bogati trgovec Josef Mayer von Jagers-hof. solastnik beograjske tvrdke J. feai-lovič. Doma je bil iz Špitala ob Dravi, a je že od 16. leta živel v Beogradu. Svojo zapuščino je namenil v korist trgovski mladini.
HERSAN CAJ
Vam bo pomagal, da zopet dobite zdravje s pomočjo zdravilnih lastnosti zelišč. — HERSAN CAJ Vam bo ublažil obolenje pri menjavi in bolečinah pri mesečnem čiščenju (menstruaciji). — Ali Vas nadleguje preobilna maščoba (debelost)? — Hočete biti vitki? — Potem lahko uporabljate HERSAN CAJ.
Zakaj trpite bolečine pri revmatizmu in protinu (gihtu), ko to ni potrebno? HERSAN CAJ je sredstvo, ki Vam more olajšati bolečine.
HERSAN CAJ pomaga pri poapnenju žil (arteriosklerozi) in zlati žili (hemoroidih).
Ali res ne veste, da je HERSAN CAJ dobro sredstvo pri obolenju želodca, jeter in ledvic?
HERSAN CAJ se dobiva samo v izvirnih zavitkih v vseh lekarnah. Zahtevajte brezplačno brošuro in vzorec pri:
»Stadiosan« Zagreb
Dukljaninova ulica 1
Reg. S. 3. 12834 33
Manufaktura Novak na Kongresnem
trgu je že prejela pomladne novosti za oblačila in Vas vabi na ogled in nakup.
V	duševni zmedenosti je zašla v
vodo in utonila 641etna Marija Sene-gačnikova iz Višnje vasi pri Vojniku. Bila je v celjski bolnišnici. Ko so jo odpustili domov, je zašla v Koprivnico in utonila.
Velik požar je nastal v parnem mli-uu v Velikem Trojstvu pri Bjelovarju. Rešili so le strojni oddelek in skladišče moke, škoda pa znaša več ko 200.000 dinarjev. Vzrok požara še ni znan.
Prijeli eo tatu zimskih sukenj 41!et-nega Lojzeta Gradiška, bivšega ključavničarskega pomočnika iz Stahovice pri Kamniku. Mora! bi že presedeti 5 mesecev strogega zapora, pa se je izmuznil, zdaj so ga pa ppet spravili na varno.
Po oglarjenju ?o se spopadli vaški fantje iz Šmartno v Rožni dolini pri Celju. Ko se je 271etni Alojz Pečnik hotel vrniti domov, mu je Jože Smodej zasadil nož v tilnik Potlej ga je pa št neki Grobelnik zbikovkosmrtno nevarno ranil in eo ga morali prepeljati v bolnišnico.
Svojega deda je okradel 151elni deček iz Klemena pri Varaždinu. Ko bogatega Josipa Radačiea mi bilo doma, je njegov vnuk odkopal v kleti skritih 35.000 dinarjev in z njimi pobegnil.
Listek ..Družinskega tednika'*
Alaska,
dežela bodočnosti
V	Newyorku letos kupujejo milijonarji v delikatesnih trgovinah jagode, ki so velike ko kokošja jajca in po okusu tekmujejo z našimi gozdnimi jagodami.
»Najbrže so iz Kalifornije,« menijo skoraj vsi odjemalci.
»Ne, dobivamo jih iz Alaske z letali,« se glasi nepričakovani odgovor prodajalca.
Američani so čedalje bolj prepričani, da je Alaska več ko ameriška »ledenica«, kakor se splošno izražajo. Tudi v očeh ameriške vlade Alaska ni več pasivna, temveč aktivna dežela z vsemi možnostmi razvoja. Na A'aski vidimo v muzeju poleg indijanskih trofej, erkimskih malikov in nagačenih medvedov tudi fotografijo slavnega čeka. To je ček za 7,200.000 dolarjev (324 milijonov dinarjev), za
kolikor so leta 1867. Američani kupili Alasko od Rusov. To je bila ena najboli smelih transakcij v zgodovini človeštva.
Rusi so bili prepričani, da so se posebno ugodno odkrižali dežele, polne golih skal in ledenikov. Niti malo niso pomislili na ziato, ki bi ga lahko dobivali iz tamkajšnjih rek, niti na dragoceno krzno in na ogromno bogastvo rib v morju.
Kaj izvaža Alaska?
Dandanes izvaža Alaska letno za več ko 324 milijonov dinarjev samo slanikov in ostroplutih rib. Pri tem pa še ni vračunan izvoz lososov, ki so glede izvoza na prvem mestu. Za dvakratno vsoto pa vsako leto izvozijo krzna. Američani so poleg tega ugotovili, da na polarnem pasu ležeča dežela lahko donaša ogromno žita, sadja in zelenjave.
V	začetku 20. stoletja so se začeli truditi, da bi Alasko čim bolj obljudili. A vse prizadevanje je bilo zaman, kajti ameriška vlada je omejila priseljevanje Evropcev v Ameriko, poleg tega je bilo pa v Združenih državah še veliko neobdelane zemlje, ki jo je kazalo naseliti v prvi vrsti. Sele ameriška kriza in zadnje katastrofe, peščeni viharji in poplave, so spremenile razmere. Vlada si je štela
v svojo dolžnost, da pomaga hudo pnzadetim farmarjem. S podporo tem nesrečnežem je postalo pereče tudi vprašanje o naselitvi Alaske. Posebno se je zavzel za to takratni tajnik trgovinskega ministrstva.
Vlada se je strinjala s predlogi o naselitvi Alaske. Namesto, da bi pustila farmarje brez dela in jim dajala podporo, jih je poslala na Alasko in jim dala s seboj vse potrebno.
Ustanovitev Matanuske
Tako je nastala v bližini obale naselbina Matanuska. Dve sto izbranih, fizično in moralno močnih družin, so leta 1934. poslali v to naselbino in jim plačali potne stroške za novo domovino. Vlada se je še obvezala, da bo izseljence dve leti preskrbovala z vsem potrebnim. Hkrati jim je zagotovila dolgoročna posojila. Vsak naseljenec je dobil 40 akrov (okrog 17 hektarjev) zemlje, za vsoto 3000 dolarjev (135.000 dinarjev), ki naj se pri triodstotnih obrestih izplača v treh letih. Razen tega je vlada porabila 3 milijone dolarjev za ureditev naselbine: za ceste, šole, bolnišnice, prosvetne ustanove itd. Kljub temu sta pa prvi dve leti prinesli naseljencem veliko razočaranje. Niso se lahko prilagodili podnebju. Kmalu so začutili kvaren vpliv mraza, ki ga niso bili
vajeni, na pljuča in ves organizem. Zelo počasi so se privadili novim razmeram.
Prehod iz zime v pomlad je na Ala-ski nenavadno nagel. Kakor na povelje se začno tajati ledeniki, in narasle reke nosijo nezaslišane množine snega in ledu z drvečo hitrostjo proti morju. Na lenem se spet poiavi »o-letje. Vse je ko prerojeno. Do septembra je dan dolg 20 ur, noč pa samo štiri ure. Otroci nočejo iti spat in tudi odrasli morajo gledati na uro, če hočejo vedeti, kdaj je čas spanja. Ljudje si nataknejo maske na oči, da hitreje zaspe.
Žal pa pokrajino poleti oblega ogromna množina moskitov, tako da morajo vsa okna zamrežiti. Pri žetvi 6i naseljenci pokrivajo obraze s pajčolani, da se obvarujejo tega nadležnega mrčesa.
In kako bogata je žetev! Pšenica in oves dozorita v presenetljivo kratkem času brez "osebnega obdelovanja. Na južni Alaski je 100.000 akrov zemlje, ki bi zadostovala za 10 milijonov ljudi. Naseljenih je pa le 60 tisoč. Od dve sto družin, ki jih je naselila vlada v dolini Matanuski, se jih 50 ni moglo privaditi novim razmeram. Namesto njih se jih je pa zdaj priglasilo 5.000. Matanuska bo v bodoče najbrže središče velikopotezne ekspanzije.
Čt vuicuntU ati
Te ilui sr jc po najbolj n ih ulicah Pančeva sprehajal popolnoma nag človek. A'a obraza ]c imel samo krinko, pred seboj Pa iz jntpirja izrt za n figov list. (jotnvo boste mislili, tla se mn je omračil um, jm ni tako. šlo je le za veliko starol
•
I Petrinji na Hrvatskem so preti sodiščem obravnavali kaj zanimiv primer. Sodili so deset kmetov, ki so preteklo poletje l' praznovernosti odkopali neki grob zato, da bi v njihovem kra-I* Prenehala suša. Pokojnikov ®»n je zahtevni najstrožjo kazen -a tiste, ki so motili večno spa-nje njegovega očeta.
•
Zdi. se, da bo zima trajala še precej dolgo, kajti medved Maks n beogrujsketn zoološkem vrtu se le te dni zbudil iz svojega zim-
* 'ega spanja. Ko je pa videl svo-
P TinC,°' *e >e vrnil k Počitku.
* o ljudskim prepričanju bo torej
precej dolga, ker se meden Maks še ni dobro nas/ml.
*
V Prizrenskem Bratin ima neki "‘"'V-.rft-e hčeri, ki imata tako »Itliiui, na vidita samo •r'*.1' potlnevi sta pa kakor ne-čči smeta na dnevno etl°bo ber jima jemlje viti.
•‘ravniki jima ne vedo leka.
♦♦»♦»♦♦♦♦♦♦♦«. Xa smrtni p.*
•,	igorije Kisli«4, f
Wt	Z v Srbiji, z lepo
2 Ko sc j<> bolel *j° poklical j>op; ’>olj Živah- * mu je napravil
Jr\? -*1 Kikuinotive je zažgala gozd
*MMoseo*oin, iPŽi med SaVo
ilt":;,. U,or^> je dva dni in je senik.. 0 ^odovan lastnik žage v Mo-»v|, K.* ,{w,«r iz Litije.
11 a št r»'	, P*Vo*il Franca Kureča iz
f-.N | K l>r*. Muju. ko ec je vinjen vra-Dellnu R0?>lh">. Nezavestnega so pre-a, ^'iri&nleo. vlak n '|de bolezni se je obesil v trim«, n ^wr'»icvoin in Brodom bogat trgov«, Stjepun Šajn i* Mostarja. l‘c-
U«A obu,Ži8,'t‘b ‘m klinik°’ ,>l' j,!
..'c® ko i2uo tun uluiiiiiiija jp i*vo-
a pretekla leto Jugoslovunsku to-e.AvJ' jdutnlnija v Lozovcu v Belgijo, 'SKoslu vaško, Kotnim i jo in Japonsko. Avtomobil se jo zaletel V voz krnela a*Ja laikova rja v Stenjeveu pri /at* u.u' Nasproti sta privozila dva avtomobila. Ker je (m hotel eden prehiteli ■"Ugega, se je zaletel v Leskovarjev O* Iti |x>vzročil veliko škodo.
Mina je eksplodirala in nevarno jk>-skodoviun brata Milana in Jovnna ltu-djenovičn. ki sta debila pri gradnji Unske železnice. Ko sta hotela vrtati skalo, je mina eksplodirala in odtrgala Milanu roko in desno nogo, Jovan je dobil pa hude opekline.
Raztopljeno kamena sodu je vrgla v obraz svoji tovarišici Dietna deklica “Odlja iz vasi Platičevo pri Rum!. Njuni starši so živeli v Velikem sovraštvu, zato je mati naščuvalo Smiljo k hudobnemu dejanju. Nesrečna de-*](,a bo najbrže oslepela na obe očesi. - Pfi delu >e je ponc.-rcčil 231etui Jo-z,i Gregorčič, delavec pri tvrdki Ole-j"n" v Ljubljani. Pomival je bencinske Posod,, j n j 111»■ 1 predpasnik cisto pre-Kp- 1 z bencinom. Ker se je pa pri-izal peči, so je predpasnik vnel in jj^lj^fiorčič ves ojiečen v bolnišnici
„ ■Z('!>ljc. sleklo in 111 cm dolgo žiro jo jedel ‘JOletni jetnik Anton M. iz ma-'orsko moške kaznilnice. V bolnišnl-1 rnu operirali želodec in bo kmalu okreval.
Potok je padel in utonil Fran tencin, posestnik iz žbur pri Škoci-'|h. Zvečer se je vračal po strmi kMihij jm(. T (|on,ov. Najbrže se !>r *3H)*oknil in je |Kidel v potok i>od > Odoni Kleveviem ter utonil. rojrr.,,>v alkohola je |«>ntal Jakob Slel-i.' 'z Studencev. ki so ga našli v ue-"vm listu jaku pri Sv. Antonu v Slov. žrl Sprva »o mislili, da je Steloer la a na*‘i,ja. obdukcija je |Kt pokaza-‘	* K« je umoril alkohol.
: “ ,P*lica je pobil d» -mrli Nace Hoz-■	,[* Trnja tovariša Ignacija Horvabi
'°W. Bita sta na semnju, kjer .r* *e začela prepirati, pri teni je |a> °*inn udaril Horvata tako s palico !. Plavi, da mu je pnd.il lobanjo m je ^Tvat izdilmil.
®P»re|* j,, \Voschnaggova moderno -prtijena žaga v Ravnali pri Šoštanju. . “gorel;, je tudi žagarjeva lesena hi-ylc* in znaša škoda več ko 00.000 din. ‘ f Rrečo je škoda krila * zavaroval* 'dno.
j,,V*"‘mI se je v duševni zmoihmosti ilu . spo vednik električne cestne s^*Uico France L. iz Dravelj, oče ki	°irok. Neka zadeva	ua sockšču,
^ 'dl t'a oproščen, ga je tako po* < da si je v čudnem duševnem _	vzel življenje.
OKVIRJI
^IW. FOTOGRAFIJE. GOBELINI
JULIJ KLEIN
Ljubljana. woifova ut. a
postelji se je poročil Cih-gostilničar v Leskovcu
Angelino iz Vukovarja, poročiti, je zbolel, zato a k smrtni posteld. ki je napravit zadnje veselje s tem. da ga je poročil.
Stojo svakinjo je ustrelil Božidar 3arič iz vasi Otroka pri Kralje"U Njegov tirat se je zaljutiil v vaško !c|iotico in ga nagovoril, naj spravi s poti njegovo ženo. Božidar je res zvabil svakinjo k neki sosedi in jo tam ustrelil v srce.
Ker mn je odpovedala zavora, je padel v 7 metrov globok prepad 52lel-n čevljarski mojster Julij Nemec iz I Marenberga, ko se je s kolesom pelja;
I po strmini. Zlomil si je roko i:i vit : veter.
Svojega bivšega gospodarja je okra-
! de! zu okrog 17.000 dinarjev Ivan (1 ; iz 21 rov. V hiši Ludvika Gabrovska : na Studencu pri Ljubljani je doslikra’
• kaj zmanjkalo, a tatu niso orišli na ‘sled. Zdaj so pa orožniki prijeli nekdanjega hlapca, ki je vse tatvine priznal.
Pol hiše je podrl avtomobil nekega celjskega trgovskega podjetja, ki je vozil iz Radmirja proti Gornjemu gradu v Vrhov’ klanec. Ker mu je odpovedal motor, je avto treščil v Mjrjačni-kovo hišo j.od klancem. Žrtev it sreč' ni bilo.
Smrtno se je ponesrečil ‘Ajlelnl rudar Friderik A. iz Trbovelj. Na rudniških tračnicah mu je spodrsnilo in Je padel pod motorno lokomotivo. Strlo mu le levo roko in nogo in je v rod-uiški bolnišnici izdihnil.
Vsak dnn prehodi 40 kilometrov Husein Snmilbegovie, zvaničnik okrajnega sodišča v Doboju. Husein o|»rnv-lja svojo službo že 35 let in mora vsako jutro iz Pešnja do Doboja pre hoditi 20 kilometrov, popoldne pa prav toliko na poti domov.
Bratu je zažgal hišo Tlletni delavec Jože Jagodič iz Lemberga pri Šmarju. Zaradi podotmega zioč-inn je preši-del v ječi že 5 let, ko je pa prišel na svobodo, se je bratu maščeval s požigom Bratova družina »e je komaj rešila, požar }hi je napravil zu 30.000 dinarjev škode.
Tovarna je ustavila obratovanje, ker je izgubila pravdo
Jagodina, februarja.
Tovarna salame Klefiš v Jagodini je prenehala z delom, ker je lastnik tovarne izgubil pravdo z jagodi neko občino. Ducim so morali vsi mesurji, gostilničarji in drugi, ki koljejo živino zaradi prodaje, plačevati klavniški davek |k> 80 nar zu kilogram že od letu 1D34.. Klelišu tega ni bilo tret«.
Z vstopom g. Detimira Pelrovdču v mestno uučelstvo, so jxt hoteli urediti to zadevo Mestno |>oglavaretvo je o<l-lečilo, da mora tudi Klefiš plačati 80 par klavniškega davka in še za nazaj 4,400.000 dinarjev Klefiš j(> nato vložil h)žbo. ki io je pa izgubil. Ker mora plačati celo vsoto, pravi, da tovarna ne more več ob-tuiati in je ustavil delo. Odjiustil je okrog 000 lju-1 di, ki so bili zaposleni v tovarni.
Grda laž zaradi konkurence
Sarajevo, februarja.
V' Sarajevu je ljudi zelo vznemirila vest, da je lastnik menjalnice Džordže Ilužič |Hjstal gobav. Gobi! je dobil, ko je prešteval neke eKsotične novce. Po mestu so govorila, dn so gu z letalom odpeljali na neki italijanski otok z gobavimi bolniki. Te vesti je j>a kmalu ovrgel Ružič sam ko se je na sarajevskih ulicah jiojavil čil in zdrav. 1’rijntelji so kaj začudeni gledali zdravega gobavca. Povedala so mu vso izmišljene vesti, ki so se širile o njem pa mestu. Ker so te govorice škodovale Ružircvcmu jmslovanju, je Ružič im vsaki ceni holel najti hudobneža, I« mu je hotel lin tako nenavaden način konkurirali. In res se mu je |>o-srečilo izsledki Mirka Stajčiča, svojega nekdanjega pomočnika. Proti Stajčiču je vložil tožbo in ga je sodišče ol*sO-dilo na tW0 dinarjev denarne kazni.
Širom po svitu
Prva ameriška letnika je bila 871el-na Lei ta Marj- todv. žena graditelja letal, ki se je kot prva ženska 1. 1901. lK>vzpela v zrak. Pred kratkim je umrla. — f’SR namerava zahtevati kolonije tudi zase, kor je prebivaMvo v (SR gostejše kakor v Franciji in v Nemčiji. Zato menijo čsl. gos|*odarški krogi, da so upravičeni zahtevati kolonije. — Praga dobi podzemeljsko železnico in je mestno poglavaratvo že poverilo noko domače jiodjetje, naj razišče ozemlje. Doki se ImmIo pričela čez kakšne tri mesece. — 32 let stara babica je gospa Lonnina Melzgerjeva iz Aurrore v Ameriki, ki se je sama jioročila že s 14 leti. — V poštno znamko se je zaljubil neki ameriški trgovce. Prišel je v Budimpešto in zn-; čel na moč iskati dekle, ki je služila zu model |>o&tnc znamke. Naše) jo jo in ugotovil, da je še lepša, kakor na; znamki in se z njo poročil. — 375 ob-; letnico, rojstva velikega italijanskega; naravoslovca Galileja so obhajali pred; kratkim po vsem svetu. Galilej je prvi; odkril, da se zemlja vrti okrog svoje] osi. zato so ga njegovi tesnosrčni so-] dobniki proglasili za heretika. — Celo! družino so pomorili neznani razboj-J ni ki v neki južnopoljeki vasi. Pozno ponoči eo potrkali na vrata gostilne in prosili, če smejo noter, ker so vsi premraieiu. Komaj so jun odprli, so navalili na gospodarja, ga ubili, potlej pa še njegovo ženo. hčer in sina. Trupla so zložili na kup, jih (volili z bencinom in zažgali.
C?
ker so se znižale cene za:
Persil
od 6 din na
Henko
od 3 din na
Osebne vesti
Poročili so se: V Celju: g. Ivan Zagožen, jios. in lesui trg. i/. Bočne pri Gornjem gradti, in gdč. Stanka Tevžev« iz Otoka. V Slov. B i s I r i -c i : g. Ivau JerovSek, podžupan, in gdč. Pavla Veguševa; g. Franček Rožmarin, cand. iur., in gdč. Mila Brinovčeva, učiteljica. V Velenju: gosj). Franc Verdelj', sin pos. in gostilničarja v Saloku, in gdč. Leopoldlna Goltni-kova iz Bovč. V Mostah pri L j u 1>-Ijani’ g. Ciril Globočnik, pos, iz Vokla pri .Šenčurju, in gdč. Anica Bla-žunova. V S e J> a n j s k i c e r k v i pri Gor j a h : g. Anton Zupan, pos.' iz Zasipa, in gdč. Miuca Janova iz Podhoma. V Sv. Lenartu pri Vel. Nedelji: g. Muršič Joško iu gdč. Marija Mariničevn. V S v. Križ u pri L j u t o m e r u : g Tone Boluinee in gdč. Lojzka Rozmanova; g. Janez Bohanec in gdč. Micka Lešnikova; g. Jože Vrbnjak in gdč. Micka Bohan-; čeva. — Obilo sreče!
Umrli so: V Ljubljani: Antonija Leganova, žena drž. uslužbencu v pok.; 2Glelna Angela čičevn roj. Ber-čičeva: Katarina Vodova; Franc Požar, knjigoveški pomočnik; Ludovik Varl. učitelj in jm>s. iz Poljčan; Savo Zupančič, sodni uradnik in vojni pilot; Jbsipina Volčanškova. roj. Vitovčeva: Franc Leban, uradnik drž. žel. V Novem mestu:	Franc Bernard,
pos. in dimnikarski mojster iz Poljčan. V Celju: triletna Ana Luhejo-va, zasebnica; 881etna Antonija ltrež-nlkova, prevžitkariea. Na Jesenicah:	55)etna Antonija Pintarjeva,
žena tov. delavca; 45letnn Karlina Kovačičeva, šivilja; Sletni Vtijko Furlan, sin. car. posrednika. V 2 er javki pri S m 1 e d n i k n : 931etna T erozi ja Osi jeva roj. Grilčeva. V Renčah: Ivan Špacapan, stavbni delovodja in pos, — Naše iskreno sožalje!
Brez težav
delu j« Dar mol. K lemo nrijolnotl pri uporabi; nober»ega kurtenječe-iev.niti poliranja krogljic in ne grenkih soli. Darmo! ie okusen kakor Čokolada. Ne poikuiajte z neprelt-kuienimi p repe r ah, tcmve( uredite svojo prebovo z dobrim odvejulnim sredstvom	■	™
Darmol dobite
•mc»i.w tal n i •»* l»Uiu» v vsaki lekarni
in to pri preizkušeni.neizpremenjeni kakovosti!
vsa« pru>pc\ea v tej rubriki
plačamo 20 din
Posnemanja vredno
Ko sem kot potnik obiskal nekega tovarnarja Kranju, sem tul vhodu v njegovo pisarno.ojmeil napis: »Potnikov, ki ne obvladajo državnega jezika, ne sprejemam.« Ob tem pogledu sem bil zelo ganjen in prepričan, da so še tovarnarji, ki nočejo klečeplaziti pred vsakim tujcem, in ki se -dajo, dn smo na lastni zemlji gospodarji. Tudi jc popolnoma p. tla potnik, ki hoče )>ri nas kupčevati, govori naš jezik. Če ga pa ne zna, saj se pot nuli tu sc ga na oči. Želel bi, da bi tudi vsi ostali posnemali omenjenega tovarnarja, }si bo naš jezik bolj upoštevan ta sc ne bo reč dogajalo, da bi vsi hittli s tujcem govoriti f njegovem jeziku. Saj jc naš jezik tako lep in bogat, tla se ga ni treba nikomur sramovati. J. M.
Prevec »po domače«.
S svojimi starši sem sedela v gostilni manjšega kraja. Po večurni hoji sc pač prileže nekoliko j>osedeti in si potolažiti lačni želodec.
Tako je hotel slučaj, da sem bila priča kaj zanimivega dogmlka. Zu sosednjo mizo je sedel purček. Gospod jc naročil med drugim t"<lj sifon. Ko mu ga gostilničar jirin^oe, jmstuvi na mizo in se nič hudega ne sluteč obrne, da bi postregel še drugim gostom. A glej, že v naslednjem trenutku dobi v hrbet močan curek sifona, ki ga je z njim oblil prijazni gospod. Kar ostrmela sem, s«j je bil gospod popolnoma trezen. V trdni veri, da je bila to nesreča, sem čakala samo po sebi razumljivega opravičila. A na svoje veliko začudenje kaj takšnega nisem dočakala. Pač pa je vljudni gospod isto šalo ponovit na gostilničarki. Tudi ta je, kakor poprej njen mož, sprejela reč za »šalo«, a zdi se mi, da le zaradi pretjuliega miru in zaradi drugih gostov, čeprav je bila premočena do kože.
Res je, vsak poklic ima svoje te-
Radio Ljubljana
»J 25. II. U I. IH. 1959.
t KTRTKK 23. FEBRUARJA
HM; Plošč.? 12.U: Poročila 13.00: Napovedi 13.20:	Radijski orkeater
11.00: Napovedi 18.00: Plošče 18.40: Slovenščina za Slovence 19.00; Najio-v. di, poročila 10.30; Nar- ura 10.50: Deset minut zabave 20.00; Ura slovenske glasbe 21.00: Prenos iz. Rima 22.00; Napovedi, |>oročila. Konec ob 23.30.
PKTKK 24. FEBRUARJA
11.00: Šolska ura 12.00: Plošče 12.43; Poročila 13.00: Napovedi 13.20: Radijski orkester 11.00: Napovedi 18.00; Ženska ura 18.20: Plošče 18.40: Francoščina 19.00: Napovedi, poročila 19.30: Nue. ura 19.50: Zanimivosti 20.00: Radijski orkester 21.10; Sonata 22.00: Napovedi, poročila 22.30; Angleške plošče. Konec ob 23. »ri.
SOBOTA 25. FEBRUARJA
12.00; Plošče 12.15- Poročila 13.00:
Napovedi 13.20: Plošče 14.00: Napovedi 17.00: (M roška ura 17.50; Pregled sporeda 18.00: Radijski orkester 18.40; O gorah 19.00: Napovedi, poročila 19.30: Nae. ura 19.50; Beseda k prazniku 20.00; Zunanja jroliiika 20310: Slovenski humoristi 22.00: Napovedi, poročila 22.13: Radijski orkester. Konec ob 23. ari.
NHDK1JA 2«. FEBRUARJA
8.00: Plošče 8.13: Prenos cerkvene glasi«' iz frauč. cerkve 8.45: Verski govor 9.00: Napovedi, poročila 9.15: Plošče 10.00; Radijski Šramel 11.30: 0|>onii apevi in odlomki 13.00: Napovedi 13.20:	Pevski zbor »Sava
14.00: Plošče 17.00: Kmet. urn 17.30: Cimermanov kvartet 19.00: Najx>vedi, poročila 19.30: Nae. ura 19.50: Klavirski koncert gdč. Herte Seifert 20.30: Radijski orkester 22.00: Napovedi, jio-ročila 22.13: Plošče. Konec ob 23. ari.
PONEDELJEK 27. FEBRUARJA
12.00: Plošče 12.45; Poročila 1X00: Napovedi 13.20:	Radijski orkester
14.M: Napovedi 18.00: Zdravstvena
ura 18.20: Plošče 18.40; Umetniški
značaj slovenskega fttajerja 19.00: Napovedi, jioročila 19.30; Nar. ura 19.50: Zanimivosti 20.00; Kcncert Ljubljanskega godalnega kvarteta 20.45: Radijski orkester 22.00; Napovedi, poročila 22.15: Prenos plesne gla.sbe iz restavracije ; Emona'. Konec oh 23.00.
TOREK 28. FEBRUARJA
11.00: dolska ura 12.00: Plošče 1X45: Poročila 13.00; Napovedi 13.20: Šramel škerjiinčt-k 14.00:	Nn|K>vedi
18.00: Radijski orkesl«?r 18.40: Problem malega naroda 19.00: Napovedi, poročila 19.30; Nac. ura 19.50; Deset minut zabave 20.00:	Ploščo 211.20:
F. S. Finžgar; Dekla Ančka 22.00; Ni.jK>vedi. poročila 22.15:	Radijski
orkester. Konec ob 23. ari.
SREDA 1. MARCA
12.00: Plošče 12 45: Poročila 13.00: Napov*«li 13.20:	Narodne pesiui s
spnunljevanjein harmonike 11.00: Napovedi 1«.00: Mladinska ura 18.40: Vprašani« poljedelskih delavcev 19.30: Prenos 'Balkanskega koncerta z Dunaj,'« 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Plošče. Konec ob 23. uri.
žave in tudi gostilničar mora marsikaj vzeti za dobro, kar jo v resnici grdo in neotesano. To pa napravi le zato, da njegova gostilna ne izgubi 1 dobrega imena, on sam pa stalnih ! gostov, ki pa imajo večkrat kaj čudno vedenje.	Ic.
Veliko je takih!
Nekaj tednov je minilo, odkar sva šli s prijateljico po neki ljubljanski cesti. Pred nama je stopala stara, sključena gospa, ki jc držala v roki torbico. Nekaj korakov zu njo sta se potuhnjeno (»lazila dva mlada pobalina, stara okrog 14 do 10 let. Ko sva s prijateljico prehiteli gospo, sva kmalu začuli zu seboj klice na pomoč. Prestrašeni sva sc obrnili in videli sturo gospo, kuko je muhulu z rokami in kazala zu fantomu, ki sta že drvela čez bližnji travnik. S silo sta ji iztrgala iz rok torbico, v kateri so bili trijo stotaki.
»Ni škoda toliko za stotake, kakor za mlada fantu, ki sta že tako mlada pričela z vajo tega grdega posla,« jc dejala stara gospa vsa potrta. Žal pa to ni edini slučaj, ki se jc zgodil v teh časih. Kdaj in kako sc l>o rešilo pereče vprašanje vzgoje siromašne mladine, jc vprašanje današnjega časa.	l,a-li.
Lahek »zaslužek«
Prvo nedeljo v oktobru sem čitala v »Jutru« oglas, da išče nekdo osebe, ki bi se bavile s prepisovanjem naslovov. Poslala san ponudbo in 8. oktobra sem dobila od Klementa Bcre-niy-a, bančnega prokurista v |>okoju, iz Subotice III., Dančičeva ulica 3, odgovor, da naj pošljem takoj 23 din za knjižico z navodili, na kur mi bo takoj poslal hkrati s knjižico tudi nalog za delo, ki bo stalno in dobro plačano, saj bom lahko zaslužila na lahek način 250 do 350 dinarjev na teden.
Denar sem takoj poslulu, pa sem šele 80. oktobru dobilu odgovor, naj počakam na knjižico še <> do 8 dni, ker so mu pošle. Počakala sem iu minil je teden, dva, knjižice )>a od nikoder. Zbala sem se za denar in ga zahtevala nazaj in glej, 20. novembra sem ga že imela v rokah. Bila sem precej razočarana, a kmalu sem pozabila na »lahek« zaslužek, ko sem 18. decembra sprejela od gospoda Bereniy-a sjioročilo, da rabi v moji »teritoriji« nujno še eno osel»o, ki bi prevzela »ie preje opisano delo« in prosi, da takoj po prejemu tega obvestila nakažem 23 dinarjev. Ker nisem dvomila v poštenost »bančnega prokurista«, saj sem dobila celotni znesek na zahtevo ie enkrat nazaj, sem denar poslala, a na omenjeno knjižico sem spet čakala zastonj. 13. januarja sem kratko in malo poslala opomin, pa sem ga dobila vrnjenega s pripombo, da je naslovljenec odpotoval.
Kateri zaslužek jc boljši? Tisti c prepisovanjem naslovov ali zaslužek gospoda Bereniy-a, ki jc sam bogve koliko zaslužka potrebnih ljudi olajšal za 23 dinar jev?	N.	R.
Zrn spomlad
priporoča svojo bogato zalogo trpežnega blaga in okusnih vzorcev v razni!) barvah
Manufakturi!« trgavina
Janko Cesnik
LJUBIJA««, UMUJEVA UL. 1
francoskem pobočja
je sprejela Mata Hari. >♦»♦>♦«»>«♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦«♦«♦♦♦♦♦*♦♦♦<
in s pestmi zajemali dežnico in jo pili. šele zvečer smo zagledali na obzorju rdečo svetlobo neke ladje. Bilo nam je vseeno, čigava je in na kakšno zemljo bomo prišli. In res, uro pozneje nas je rešila ta ribiška ladja in zvedeli smo, da smo v Trinidadu, kjer so
Kardinal Schuster, milanski nadškof, papeški kandidat
Konklave v Sikstinski kapeli, kjer bodo volili novega papeža.
zov. Zat nanj.
Nekaj niča v
ardinat Paccili, vatikanski državni tajnik, papeški kandidat
Elza Macswellova bo na mednarodni razstavi v Newyorku poklicni funkcionar in bo nosila naslov zastopnice te razstave. Elzo Macswellovo poznajo v Londonu, Newyorku, Parizu, Holly\voo-du, Biarritzu, čikagu. Velja za najbolj priljubljeno žensko med denarno in plemiško aristokracijo, enako radi jo imajo pa ženske kakor moški.
»Kaj naj poklonim Davidu za rojstni dan,« se vpraša vojvodinja Windsor-ska, misleč na svojega moža.
»Kakšno veselje naj napravim Franklinu za njegov god?« se sprašuje gospa Rooseveltova.
»Kje bi našla človeka, ki bi me osrečil?« sanja Barbara Huttonova.
»Kako naj pripravim svoj prihodnji sprejem?« premišljuje Jimy Wok-ker, Saur Goldwin ali Aga-Kan,
Na' srečo imajo vsi ti Elzo Macswel-lovo, čudovito Elzo, ki je kljub svojim petdesetim letom in 85 kilam poosebljeno veselje in zadovoljstvo. Bila je novinarka, kabaretna pevka, ravnateljica gledališča in tajnica gospe Wal-lis Simpsonove. Za sloves gospodinje, ki zna najbolje razvedriti svoje goste, se ima Elza Macswellova zahvaliti prav tem mnogoštevilnim poklicem. Odkrila je več slavnih svetovnih orkestrov, omogočila je uspeh Marleni Die-trichovi, Graci Friedlov! in mnogim drugim. Ona je predstavila Wallis Simpsonovo vojvodi Windsorskemu, takratnemu Walleškemu princu. Pripravljala je sestanke, ki so privedli do poroke Barbare Huttonove najprej s princem Mlivanijem, potlej pa z grofom Revventlovim.
Zdaj bo svoj dar »sklepanja zakonov
Prizor iz taborišča španskih miličnikov v Argelesu na Pirenejev: Oskrba z živežem.
ličarni šopek orhidej za deset funtov in priložila njegovo posetnico.
Ob neki drugi priložnosti je Elza Macswellova ponudila petdeset funtov nekemu mlademu postopaču, da je obesil na trnek predsednika Roosevelta gumijasto ribo, ko je ta lovil ribe s svoje jahte.
Na neki večerni zabavi ob ribniku na posestvu nekega znanega ameriškega milijonarja je Elza pripravila goste, da so žrebali, kdo od njih bo oblečen skočil v ribnik, žreb je izbral Glorijo Swarsonovo, ki se je morala popolnoma oblečena okopati v bazenu.
Ko je bila v Franciji in je živela v Biarritzu ob istem času kakor princ Walleški, je Elza stavila, da bo prodala njegovo perilo in obleko, medtem ko bo princ plaval. Ljudje so izkoristili priložnost in za nekaj frankov kupili srajco in druge predmete bodočega kralja, ki se je moral vrniti v hotel ogrnjen v brisačo.
V Parizu sta dr. Georgea Martini in inženir Gaudcbert razstavila novo vrsto »jeklenih pljuč«. Njun izum se odlikuje od dosedanjih priprav za umetno dihanje po večji udobnosti.
v visokih krogih št. 1.« uveljavila na svetovni razstavi v Newyorku. Kajpak ima tudi nekaj sovražnikov. Na neki zabavi v Londonu se je kratkočasila s tem, da je porezala okraje cilindrom vseh obiskovalcev. Zato se je na moč zamerila dvema starejšima gospodoma. Eden izmed njiju ji je kaj hladnokrvno dejal:
»če bi bili moški,, bi vas pozval na dvoboj.«
In stari lord ji je dal posetnico, držeč v roki okraj svojega cilindra. Elza je pa ukazala slugi, naj hitro prinese spoštovanemu lordu aspirin. Drogi dan je pa naročila za lorda v cvet-
Elza Macswellova je edina ženska na svetu, ki ve, kako je treba zabavati svetsko aristokracijo. To dobro zna, ker je imela priliko, da je spoznala okus teh ljudi. Organizatorji mednarodne razstave v Newyorku so imeli torej dovolj razloga, da so jo imenovali za zastopnico razstave.
eno stanovanje v Broadwayu, kjer živi kot slikar pod imenom Kleyf Morlay.
Morlaya so prijeli v trenutku, ko je v svojem ateljeju slikal portret neke znane dame iz newyorške družbe. Takoj so ga odvedli na policijo. Ko je stopil v pisarno policijskega ravnatelja, so skočile s stolov štiri mlade ženske in so se začudile:
»Harry! Kleyf! Robert! William!« Presenečeni zdravnik ni vedel, kam bi se obrnil.
Osuplo je gledal. Ker mu ni kazalo drugega, se je pošalil:
»Ko ste našli že štiri moje žene, vam lahko povem še za peto. Vprašajte v varjeteju »Lamoonth« po priljubljeni umetnici Jeanni Bolberto-novi.«
Med zasliševanjem je zdravnik izjavil, da je v resnici dr. William Bali. Dejal je, da je zgrešil, ker se je poročil z bogato žensko, ki se je je naveličal. Pol leta po svoji prvi poroki ~>e je oženil z umetnico Jeanno Bolber-:onovo pod imenom Henry Johns. Za-ajo je napisal dve opereti. Pozneje se ie pa spremenil v borznega špekulanta 3ayta in v slikarja Morlaya. V vsakem primeru mu je dala povod za spremembo njegovega imena ženska. Pa tudi to mu ni bilo dovolj. Seznanil se je s predstavniki podzemeljskega sveta. Tukaj so ga stražniki večkrat prijeli, a zmerom so ga spustili na svobodo zaradi pomanjkanja dokazov. V tem krogu se je petič poročil z neko gangstersko lepotico.
Mo2 s petimi imeni in petimi ženami
Newyork, februarja.
Pred kratkim je zbudila v New-yorku pravo senzacijo aretacija doktorja Williama Balla, ki je bil znan kot zdravnik bogatih ljudi in so ga imeli za ugledno osebnost visoke new-yorške družbe. Oženil se je namreč s petimi ženskami, ker se je naveličal zakona z bogato ženo.
Ta morebiti najhujša afera te vrste v zadnjih letih se je začela že pred tremi meseci. O priliki r.eke preiskave so privedli na policijo tudi nekega plavolasega bledega mladeniča. Med zaslišanjem so opazili, da je mladenič silno nemiren. Vendar so ga kmalu izpustili na svobodo zaradi pomanjkanja doka-. Zato so pa stražniki budno pazili
dni pozneje so opazili mlade-v nekem razkošnem hotelu. De-ki je o njem pozvedoval, je zve-je to borzni špekulant Robert ki že dolgo stanuje v hotelu, je bil kajpak presenečen, kajti na policiji se je mladenič izdajal za Harryja Breada.
Odtlej ga ni več spustil izpred oči. Ko se je mladenič nekoliko pozneje odpeljal z avtomobilom, se je detektiv neopazno odpeljal za njim. Avto je obstal pred krasno vilo. Službujoči prometni stražnik je na križišču spoštljivo pozdravil mladeniča za krmilom. Od njega je detektiv zvedel, da je to znani zdravnik dr. William Bali.
Svoje poizvedbe je detektiv izdal svojim predstojnikom. Na spreten način je priskrbel tudi odtise Ballovih prstov in ugotovil, da se ujemajo z odtisi Harryja Breada. Nadaljna preiskava je pa dognala, da ima dr. Bali še
Mlada Armenka je pred altarjem rekla »ne«
Solun, februarja.
Pred r.ekaj dnevi je bilo v armenski cerkvi v Solunu vse polno ljudi. Vsi so hoteli prisostvovati poroki pet in dvajsetletnega orjaka Kirkora Badža-kana in male, izredno lepe Armenke Semelije, ki je stara komaj 16 let. Veliko rojakov, sosedov in prijateljev je komaj čakalo, da bo poroka končana in bi se začel boljši del — svatba.
Poročni obred se je začel, a nihče ni slutil, da so mlado armensko lepotico prisilili k poroki.
Po pravilih armenske cerkve, je vprašal duhovnik najprej Kirkora, če hoče vzeti za ženo lepo Semelijo. Ta je kajpak naglo odgovoril »da«. Ko je pa prišla vrsta na nevesto, je Semelija v veliko začudenje navzočnih razločno odgovorila »ne«! Zaman so ji rojaki in prijatelji prigovarjali, naj pristane, da se bo obred končal; kljubovalno je vztrajala pri svojem.
Sele pozneje so zvedeli, kaj je pripravilo nevesto, da je šele pred duhovnikom odbila zakon. Ljubila je drugega mladeniča, ki pa njeni starši zanj še slišati niso hoteli Ker vse njer.e prošnje, naj je ne silijo v zakon z drugim, niso nič zalegle, se je maščevala pred oltarjem.
Ko se je poroka razdrla, je dekle izjavilo, da se bo kmalu poročilo z mladeničem, ki so ji ga dotlej branili in trdili, da je že oddan.
London, februarja. Reneja Andouina, begunca s Hudičevega otoka, ki je najhujša ječa na svetu, so izpustili iz Beackstona, kjer so ga zaprli po odredbi angleškega ministrstva. časnikarji so ga prosili za kakšno pojasnilo in Andouin jim je pripovedoval svoje žalostne doživljaje, ki jih je okusil v dvanajstih dneh bega s francoske Guyane na Trinidad.
še s štirimi drugimi obsojenci, si je Renč Andouin pripravil neki čoln in se podal v Mexico. A nedaleč od otoka Jamaice je vihar uničil njihov čoln, Andouin se je pa s plavanjem rešil na obalo. Vtihotapil se je na neko ladjo z bananami. Ko je pa ladja priplula v Bristol, so ga prijeli.
Priprave za beg Bili smo obupani. Ostati na Guyani umreti Zato smo se odda pobegnemo. Ne strah pred žejo, ne lakota na odprtem morju nam nista mogla vzeti poguma. Iz nekega debelega debla smo izdolbli čoln in ga skrili v neki indijanski vasi. šest mesecev smo potrebovali, da smo spravili skupaj denar za beg. Prodali smo sladkor, tobak in kavo, da bi z denarjem podkupili Indijance in bi nam pripravili vesla in hrano. Ko smo odrinili, je imel vsak izmed nas svojo dolžnost. Na srečo sta bila dva begunca izkušena ribiča. Imeli smo celo kompas.
Barčica na odprtem morju
Posrečilo se nam je uiti straži na reki, ker smo vedeli, da je iskala nas. Ko smo se pa znašli na odprtem morju, smo iz vsega srca zapeli od sreče. Prvi dan je še dokaj srečno minil. Drugi dan nam je pa veter odnesel
neprestano opozarjati na »Bayerti-jev križ na Aspirin-tablefah? Pač, kajti vedno znova se pojavljajo palvorbe z nakano, okoristiti se s sve« lovnim slovesom Aspirin tablet,
A S P I R 1 N
TABLETE
Oglat reg. pod S. brojem 32608 od 8. XI. 1936.
nas prijateljsko sprejeli. Zbal sem se oblasti in se skrivaj ukrcal na angleško ladjo, ker sem vedel, da me bodo angleški sodniki oprostili vsake kazni, če bom prišel v njihove roke.
Njegovo upanje se je uresničilo, a zdaj bo treba začeti novo življenje.
Klasičen kostum Mate Hari
Ko je moral kriminalni komisar Marcel Priolet, sedanji glavni tajnik pariške prefekture, aretirati Mato Hari,
V taborišču španskih beguncev na francoskih tleh: taborišče Je ograjeno z bodečimi žicami, zraven so pa miličniki še pod nadzorstvom francoskih
vojaških straž.
kompas in morali smo se ravnati po zvezdah. Tretjo noč nas je zajel vihar, ki bi nas kmalu vse zadušil. Ko smo se nekako rešili, izmučeni od metanja vode iz čolna in borbe z valovi, smo spoznali, da je bi!a zastrupljena tudi pitna voda. Sode z vodo smo zmetali v morje, drugi dan smo pa pojedli zadnjo zalogo hrane.
Obupanci se vdajo
Valovi so nas premetavali sem in tja brez vode in kruha, naposled nas le na enaisti dan rešil dež. Klečali smo
je dobil slavno plesalko in vohunko še v postelji pri zajtrku. Mata Hari ni izgubila prisotnosti duha in je dejala z ljubkim nasmeškom:
»Zakaj mi pa niste naznanili svojega obiska, gospod komisar?«
Odšla je v kopalnico in se vrnila dve minuti nato v klasičnem kostumu: naga z razprostrtimi rokami!
Priolet je ostal miren in je samo vljudno pripomnil: »Mislim, madame, da bo vaša toaleta nekoliko daljša, ko bova čez deset minut odšla.«
To je bil zadnji moški obisk, ki ga
Nekdanja tajnica Wallis Simpsonove
Zenska, ki pozna okus
H.a$6$.ateišiU tyudi sveJta
Begunci iz Gnyane
8 dni na morju brez vode in hrane
ČUDNI LIUDIE • ČUDEN SVET
»Zakaj ljudje hodijo po glavi, ma-micale. je lepega dne vprašal svojo mamico Sletni Richard Canigi iz Bad-unna v državi Illinois v Ameriki. Ona )e kajpak začudila in mu ni vedela odgovoriti. Peljala ga je k zdravniku. ,n }n njegovi tovariši so ugotovili, a je deček sicer zdrav, razen na itVi-	Njegov	vidni živec mu
.	® pokaže narobe. Zanimivo je pa
vit-	1n	druge stalne predmete
na Vrav^nn< vse kar sc premika, pa . r°oe. Zdravniki so mnenja, da je edinstvena bolezen na vsem svetu. . Odj° jo pa tako, da je dečkov živec prešibek, da bi tako hitro 'i, oliko v pravi legi. Hiše vidi zato, ker jih lahko dolgo nni- i m živec ima čas, da mu jih ozdrav'praV'	-!a hodo lahko
«•
ž,M?°Va -L znova slišimo, kako so se -a..Pr‘ljubile ljudem, jim postale j ar,sice v dobrem in zlem. Iz Borzni,^9 Poročajo, da je tam umrl od st, stari kmet Jean Balite, ker ki .Poginil konj, edino živo bitje, zase Je im»e* na svetu- Živel je sam Vsair11^ v . ko skromnem posestvu, kromr.	PelJ'al	v bližnje mesto
7''*U,L?. majknem vozu> ki ga je
vlekel star, zgaran konj. Tako si je z njim zaslužil toliko, da se je preživljal. Pred kratkim se je pa konj na poti domov na lepem zgrudil na tla in poginil. Ubogi kmet, ki je vedel, kaj ga čaka brez živali, se je onesvestil in od žalosti umrl poleg živali.
Igra usode! Naj večji sladokusec je umrl od gladu. Iz Newyorka poročajo, da je tam umrl 70letni bivši kuhar na ruskem carskem dvoru Aleksander Maličev, ki je več let veljal za prvaka sladokuscev. Zadnja leta je tako onemogel, da ni mogel več opravljati svojega posla in ker ni imel prihrankov, se je potikal po Newyorku in prosjačil. Pred kratkim so ga stražniki našli na ulici naspol mrtvega. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer je takoj umrl. Zdravniki so ugotovili, da je smrt nastopila zaradi večmesečnega gladovanja. — Človek obrača, Bog obrne!
Nenavadna prepoved! Mestni svet v Edinburgu na Angleškem je na zadnji seji sklenil prepovedati ženskam, da bi nosile visoke pete — kaj-
pak samo v parkih in na golfskih igriščih. Mestni svet je namreč izjavil, da ni v stanu sproti popravljati parkov in golfskih igrišč, dokler bodo dame gazile travo s svojimi visokimi petami. Ta prepoved bi se najbrže s pridom uveljavila tudi kje drugje. Še bolje bi pa bilo, če bi za to pridobili modne zapovedovalce, kajti takrat bi dame na vrat na nos tekle po takšne čevlje, kakršne bi zapovedala moda.:
S edem sinov je imel, a je vse svoje', premoženje zapustil svojemu slugi', bogat kmet Ilija Markovič iz vasi1, Grabske pri Tuzli. V svojem življenju! je bil kaj nesrečen, ker ga sinovi niso', ubogali. Naposled se je ujezil in je, svojemu slugi, pridnemu in poštene-', mu Cvetku, ponudil, da ga posinovi in' mu zapiše posestvo. Ta je pristal na', to in se tudi oženil po kmetovi volji. Po očetovi smrti so ga sinovi tožili, a je bilo vse njihovo prizadevanje zaman. Cvetko je postal polnopravni naslednik. Ker ni imel otrok, je posinovil tudi sam nekega dečka in mu zapisal posestvo, ki ga bo dobil po njegovi smrti. Cvetko je pobožen mož in veruje, da je tako hotela Božja previdnost.
Pokojnikovo maščevanje
Nenavadna oporoka Julesa Lenoirja
Pariz, februarja, .j.., kjonu, Je pred nekaj meseci umrl Bama^rm f prUeten ln ugleden knji-Po »v«« zmerom preprost človek, zaradi smrti le pa zbudil pozornost
zdaj na sodi**1116 oporoke' U jo ho4e Ta * j50<u3ču ovreči njegova vdova.
iKwi °Poroka ima tole vsebino: »ol in i m°Ja žena preživela z me-Drtnn.lL ' r-* da bi mi neprestano zano! ,ova*a dolgočasne zgodbe, ki se Doti«. j®111 mogel prav nič navdušiti, namtoi ml J® Pri vsakem kosilu delni ^upaj vse čenče in pri tem 30 i tlla<* vsc Pust® dovtipe, ker se je l * menoj neprestano prepirala „ .“U v vseh dolgih letih ni pustila v* t e vey*v« in je morala imeti pri n T?-m Prepiru zadnjo besedo, ji za-nuseam dosmrtno rento 17500 frankov a teto pod pogojem, da bo živela f*upaj * svojo materjo, ki ima prav san?	h1	hud jezik kakor ona
r te ki ji je prizadejala prav toliko »azočaranj kakor meni v treh desetletjih.
Tudi njena mati mi je napravila iz življenja pekel. V začetku mojega zagona je prišla skoraj vsak dan na ®bisk in dokler je bila v hiši, je bil tudi prepir. Edina sreča pri tem je •ma, da se je naposled sprla tudi s °v°jo hčerjo, torej mojo »ljubo ženo« m sta se v zadnjih desetih letih gledali kakor pes in mačka.
Mati in hči morata skupaj obiskati vsak prvi dan v mesecu v navzočnosti Mojega odvetnika moj grob in na glas “žiti, da so mi zastrupile življenje s Prepirljivostjo, z vreščanjem in svojo omejenostjo.«
Vdovi je icpa renta prišla prav, toda
o	je pomislila na pogoje, se je vse v lej uprlo. Nikakor ni hotela izpolniti no e svoi°Ba umrlega moža. Ko je
*	a n°tar razložil, da potlej ne bo z
o	hlč in da ne bo dobila niti pare,
je vsa ogorčena hitela na sodišče, da bi tukaj razveljavili tako neprijetno oporoko.
Prišlo je do razprave, ki je bilo pri njej .navzočnih polovica lyonskih meščanov. Strogo so prerešetali vsako posamezno točko oporoke, kajti nikjer drugje na svetu se ne drže tako natanko določb oporoke kakor prav v Franclji. Zato je kaj lahko razumljivo, da so obtoženko naposled zavrnili. Sodniki so bili mnenja, da je pokojni veljal zmerom za izredno pametnega moža in da morajo zato spoštovati njegovo zadnjo voljo in s tem pogoje za dosmrtno rento. Ti pogoji pa da nikakor niso takšni, da bi se upirali zdravi človeški pameti. Zato ni nobenega vzroka, da bi veljavnost oporoke oyrgli.
Zdi se, da se je Lenoirova vdova vdala v svojo nespremenljivo usodo. Vendar se je bati, da bo opustila svoj junaški sklep na dan, ko bo šla s svojo materjo na grob svojega moža, da bi tam na glas izpovedala zahtevano izjavo. Na pokopališču 'se bo zanesljivo nabralo veliko ljudi; če bo gospa Le-noirova izgubila pogum, jo bo stalo to čedno vsotico — 17.500 frankov na leto.
Kdo jo bo prebudil?
HolIywood, februarja.
Med predstavo v nekem hollywood-skem zabavišču, se je fakir Faja-Kan, ki je pred mnogoštevilnimi gledalci kazal svoje fakirske spretnosti, na moč ujezil na neko gospodično, ki ga je med predstavo neprestano motila s svojimi pripombami.
»Kako se pišete?« jo je vprašal jezno fakir Faja-Kan.
»Barbara Panter,« je mimo odgovorilo dekle, »kar vas pa prav za prav nič ne briga.«
»Tega ne boste trdili, gospodična,« je odgovoril, »ker dvomite v moje fakirske zmožnosti. Imate me za sleparja, čeprav sem pravi indijski modrijan. To vam bom tudi dokazal. Pridite na oder, da vas bom pred gledalci s pomočjo hipnoze uspaval. Spali boste štiri in dvajset ur in šele takrat vas bom rešil. Ko se boste prebudili, ne boste niti vedeli, da ste spali.«
Gospodična Barbara je sprejela fakirjevo ponudbo in se dala hipnotizirati. Nekaj trenutkov nato je zaspala kakor mrtva.
Zadovoljen s svojim uspehom je Faja-Kan zapustil dvorano. Obljubil je, da se bo čez štiri in dvajset ur vmll in prebudil gospodično Barbaro. Medtem se je pa zgodila (nesreča. Ko je šel čez ulico, ga je povozil avtomobil in fakir je umrl.
Kaj bo zdaj z gospodično Barbaro? Minulo je že štiri in dvajset ur, a se ni zbudila. Zdravniki, ki so prišli na pomoč, je' kljub največjim naporom niso mogli zbuditi. Nekateri izmed njih so se celo bali, da bo v spanju umrla.
Iz Newyorka se je podal na pot neki specialist, da bo poskusil svojo srečo. Upajo, da bo uspel in zbudil gospodično BaTbaro iz globokega sna.
PosebM pazite kaj bolnik pije!
Če im je le mogoče,
daite mu za zdravie in užitek čim češče najboljšo naravno mineralno vodo
ono z rdetimi srci
če sami bolehate ali se ne počutite dobro, zahtevajte naš brezplačni prospekt v katerem imate mnogo koristnih navodil o zdravju.
Uprava Radenskega zdravilnega kopališča
SLATINA RADENCI
15 minut po smrti je znova oživela
Oxford, februarja.
V	Redklifski bolnišnici pri Oxfordu so doživeli neki izreden primer. Daysi Allenova, dvajsetletna študentka, je bila že več dni v bolnišnici in je na lepem izdihnila. 15 minut pozneje je pa njeno srce spet začelo biti in je kri zaplala po njenih žilah. Daysi AJ-len je spet oživela.
Za to svoje vstajenje se ima Daysi zahvaliti dr. Beliju, ki je slučajno prišel v njeno sobo v trenutku, ko je izdihnila. Takoj ji je dal injekcijo nekega svojega novega zdravila in zaukazal bolničarkam, naj ji pomagajo z umetnim dihanjem.
Medtem ko je mati obupno jokala ob postelji svoje ,mrtve1 hčere, se je dekle polagoma prebujalo v življenje. Ko so ji dovolili govoriti, je povedala:
»Slišala sem daljno božansko glasbo. Čutila sem mir in tišino, ki jih dotlej nikdar nisem poznala. Za strah pa niti vedela nisem.«
»Krrdjica puščave« v zadnji minuti oproščena
Bel rut, februarja.
Negotova usoda nekdanje grofice d’Alembertove, ki jo je sodišče domačinov obsodilo že na smrt, je povzročila v vsej Siriji več tednov veliko napetost.
Zenska, ki so jo poznali v Siriji kot »kraljico puščave«, je prišla v to pokrajino kot žena francoskega grofa d’Alemberta. Grof je zgradil razkošen hotel v puščavi pri Tadmorju, ob razvalinah antičnega mesta Palmyre. V sezoni je nudil tako velikemu številu turistov nekakšno spremembo. 8 tem pa še ni mogel zadovoljiti svoje žene, ki je hrepenela po velemestnih zabavah in po družbi. Tako se je zgodilo, da je nezadovoljno ženo priklenil nase naspol divji beduinski šejk Suliman. Grofovski zakon je doživel polom. Ločena od svojega moža, je postala grofica mohamedanka in se je poročila s šejkom. V nasprotju z vsemi beduinskimi običaji se pa ni zadovoljila v svojem novem zakonu s samoto haremskega življenja, temveč je pregovorila ustrežljivega šejka, da je njej na ljubo zapustil življenje v puščavi in se preselil v glavno mesto Gšiddo.
častihlepna ženska je hotela v francoski Siriji igrati vodilno politično vlogo, da bi tako postala nekronana kraljica tamkajšnje evropske družbe. Vodila je političen salon, ki so se ga
pa dame v evropski koloniji izogibale. Nekdanji grofici so namreč hudo zamerile mohamedanski zakon, ki je bil v njihovih očeh velika pregreha. Pa tudi šejk je imel dovolj vzrokov za nezadovoljstvo. Evropsko življenje, ki se mu je vdal na voljo svoje žene, je rodilo zaničevanje njegovega rodu. »Sramota za žensko, ki pri plesu ne-zastrta pada moškim iz rok v roke.« je več ko enkrat slišal za svojim hrbtom. Kmalu je kazal zakonski barometer na nevihto in že je nastal vihar, ko so nekega večera šejka našli mrtvega.
Pri tako nagli smrti v Orientu vsak najprej misli na strup. In tako je žena obdolžila sorodnike, da so krivi smrti njenega moža, kajti šejkov način življenja jim je bil trn v peti; sorodniki so pa narobe zatrjevali, da je bilo ženi za hitro šejkovo smrt, ker bi po izpolnitvi njegove grožnje, da jo bo odslovil, izgubila sožitek njegovega bogastva.
Usodno za nekdanjo grofico je pa bilo dejstvo, da je spadala pod sirijsko sodišče domačinov zaradi svoje poroke z Beduinom. Ker pa raztelešen jo pri mohamedanclh ni dovoljeno, zdravniki niso mogli ugotoviti, če gre za zastrupitev ali ne. Izpovedi prič-doma-činov so obremenjevale obtoženko in tako so jo naposled obdolžili umora njenega moža in jo obsodili na smrt.
V	francoskih sirijskih krogih Je zbudila obsodba rojakinje po sirijskem sodišču tem večjo pozornost, ker so ugotovitve glede vzroka smrti in izmišljene ovadbe odločno nasprotovale evropskemu pojmovanju prava. Francoski komisar se pa zanjo ni mogel zavzeti, ker je izgubila francosko državljanstvo.
Zdelo se je, da je usoda nesrečne ženske zapečatena, ko se je nekdanja grofica v •najhujši stiski spomnila svojega prvega moža. Posrečilo se ji je poslati iz ječe grofu namenjeno pismo, ki se je v njem sklicevala na njegovo nekdanjo ljubezen in 'naklonjenost. Grof se je zvezal s francoskimi oblastmi, in opirajoč se na neko majhno oblikovno napako v ločitvenih listinah, je dosegel pri francosko-sirijskem civilnem sodišču takojšen preklic svoje ločitve. S tem je grofica postala spet francoska državljanka.
Zdaj je posegel vmes komisar. Zahteval je od sirijskega sodišča takojšnjo izročitev neveljavno obsojene Francozinje. Njegovo željo so izpolnili. Zadeva je prišla pred francosko-sirij-sko sodišče, ki je obtoženko oprostilo. Ker je pa grof odklonil obnovo zakona, bodo zakon znova razveljavili.
Poravnajte naročnino!
Novela »Družinskega tednika”
Pesem poslednjih dni
Napisal Ferdinand Kogl
Tak P9	M j® obsojali.«
tel	meatft gostje gorricega ho-
ožar-	kai tu tudi na tem bitju,
iatf	*	nekim skrivnostnim sipi«	IIK^li obsojati? Morebiti njene
i., vne. včasih skoraj pozornost zbu-0r? obleke? Ali pa je balo morebiti vro(teo njeno izmikanje *° odklanjanje moških, ki so i*h skušali približati? j,-,!.6®0 »me je bilo Lilian Derece. V .telslai l{nji{,j je stalo, da je prišla kni?W8a 'e. Iz njenega čudovito obli-anega obraza so žarele živahne oči, svetlejše od njenih meh-le«n	,n	njenega vitkega te-
nis . hilj tako' neprisiljeni in pleta. *• da jih je človek občutil ka-r(.r g°dbo in je zapadel njenemu ča-Vsako jutro se je okrog sedme Pr|kazula v zajtrkovalni sobi. po-Pol k*'* *n nohnj kruhkov, kakšne UČii U-"e P°zntje je šla s smučarskim Ur h^eni na dolge ture, v večernih in	i‘a	sc“dela sama pri svoji mizi
»1° tri do štiri ure brala neko de-
lo	knjigo.
dva tedna ie spremenila svoj ®«tn življen>a. Bilo je krasno jutro ji* gorske stene so se zdele onrijem-k«izu v ja*™ «‘<®jitti. Lilian je v? v pleten naslanjač pred hote->n zdelo se je, kakor da se ne l n’og]a nasititi krasote stvarstva. Jfa Jonih valujočih, polnih ustnicah je
počival izraz prisrčnega veselja in zadovoljstva. Proti poldne se je »delo, ko da bi se »budila iz svojih sanj. Vzela je fotografski aparat, ki je ležal pripravljen na nekem stolu poleg nje in ga je naperila, kakor da bi se 4o samo po sebi razumelo, proti Pietu Pittersnu, prijetnemu možu tridesetih let, z resnimi črtami, in na sencih nekoliko osivelimi lasmi.
Pitterseu je bil očitno presenečen. Kljub temu se je pa nasmehnil, hotel je že nagovoriti lepo dekle, a je samo pozdravil z rahlim poklonom in je izginil v hotelu. Lilian so je prav tako z nalitim poklonom zahvalila in intermezzo je bil končan.
Piet Pittersen, ki ni živel nič manj sam zase kakor lepa Portugalka, se je podal v svoio sobo. Hotel se je spočiti. A majhen doživljaj mu tje ugrabil ves mir. Nekajkrat se je že z mislimi mudil pri lepi tuiki in pred nekaj dnevi mu je bilo, ko da bi ju vezale skrivnostne niti, ko da bi čutil misli, ki sta se z njimi oba bavila. Ko jo je pozneje videl v jedilnici, je bila zopet popolnoma zaverovana v svoje misli. Niti enega pogleda mu ni privoščila. £akaj neki ga je danes tako nepričakovano »pritisnila?.: Ati je vedela kaj o njem? Alj je vedelo o njegovem drugem življenju, ki ie rodilo lepe sadove?
Skoraj dobro uro se je tako bavil z njo, ko se je naposled odločil. Hotel je z njo govorili, slišati njen glas in gledati v njene čudovite oči. Njegova roka je rahlo trepetala, ko je dvignil slušalko in prosil, če bi ga »vezali z gospodično Lilian Dereeovo. Nekaj minut poznejo se je oglasila.
*0(«rostito,!< je poprosil Pittereen. »Tukaj je Piet Pititemen, ki so vas upa nadlegovati. Bilo bi mi zelo ljubo, če bi smel videti sliko, ki ste jo danes posneli.c
»A tako!« je vzkliknila in se je takoj spomnila, z.aka*j prav za ‘prav gre.
»Se lepše bi pa bilo,* si je upal predlagati Pittersen, »če bi vas smel še danes videti. Prosim vas zato.«
»Zakaj?«
»Toliko ugank mi sbivljate.«
»Dobro,* je na lepem privolila. »Prišla bom v glasbeno dvorano.«
Pittersen jo že štiri mesece v lto-tehi. Se nikoli ni bil v glasbeni dvorani in se je je namenoma izogibal. Prevzel ga je nenavaden nemir. In kmalu je občutil ta nemir kot dobrodejno svetlobo, ki se je razlilo v njegovih prsih in je silila v vse kotičke piegove duše.
Broz zadrege se je podal v glasbeno dvorano. Takoj nato so se odprla vrata in prikazala se je Lilian, Na sebi je imela sinjo obleko, ki se je zdelo, da še bolj uveljavi njono osebnost in njeno lepoto. Kakor je vse na njej izražalo neko preprostost in skladnost, takšne so bile tudi njene besede.
•sMislim.; je menila po pozdravu, »da ste prav vi tisti, ki človeku zadaja uganke.*
, »Zakaj? s je vprašal Pittersen pre-j senečen.
*	Lilian »c je nasmehnila. Ne da bi
mu dala odgovor, je sedla h klavirju in njene lejK) roke so pričaralo iz glasbila čudovito nežno pesem.
Pittersen je ostal brez besed. Njegove oči so žarele.
»To pesem menda poznate?« ga je vprašala in se obrnila k njemu.
»Da,« je oklevajoče priznal. »In kako veste, da — da je v neki »vezi z menoj?«
»Če vam hočem odgovoriti na to vprašanje, vam moram povedati vso zgodi«.« je odgovorila Lilian. »Živim v' Liseoboni. Pred šestimi leti mi je umrla mati. Ljubila je to pesem in tudi meni je postala glolmko doživetje Pesem poslednjih dni se imenuje cela zbirka, kajne?« Pittersen je prikimal. »Skladatelj se imenuje Peter Vandart. Hotela sem 6lišati še drugu dela tega skladatelja. A v nobeni glasbeni založbi nisem dobila zadovoljivega pojasnila. Tako sem se naposled obrnila na založbo, ki je izdala pesmi. Tako so mi povedali, da je Pe: ter Vandart napisal samo te pesmi in da nič več ne komponira. To se mi jo zdelo nerazumljivo in hkrati neodpustljivo za človeka, ki so mu bogovi v zilrolki naklonili tako veliko in tako izredno nadarjenost. Hotela sem tega človeka spoznati. Po dolgem moledovanju je založnik le izdal skrivnost. Dejal je, da je Peter Vandart samo skladateljevo potvorjeno ime in da se imenuje Piet Pit-te-rsen in trenutno stanuje v tem hotelu. Torej, gospod Pittersen?«
s Založnik je prelomil besedo,« je privrelo iz Pittersna.
»Ne smete mu očitati. Podlegel n>i je. Moja radovednost je bila večja_ kakor vnša prepoved. Vendar, zdaj mi
morate povedati, zakaj nič več no komponirate?«
Pittersen ji je pogledal globoko v oči. Pred tem bitjem ni mogel in ni hotel ničesar tajiti.
»Ne morem več pisati,« je rekel,
»Zakaj ne?«
»To bi sam rad vedel!« je 7. neko trpkostjo v glasu priznal Pittereon. »Povem vam lahko samo to, da sem
bil takrat, ko sem pisal pesmi, v nekem nenavadnem stanju.«
»Morebiti kakšna ženska?«
»Ne. Narobe, kakor čo človek misli na ljubezen, lepoto in veselje. Zdravniki so ugotovili pri meni neko bolezen in so si bili edini v tem, da bom živel komaj še dobro leto. Lahko si mislite, kako ml je bilo pri srcu. A kmalu sem se znašel^ in aern se [lotdcvil od vseh svojih želja, ki sem jih imel z« življenje. V tem miru sem napisal postni poslednjih dni. Ko je bilo leto pri kraju, se je pokazalo, da je usoda hotela drugače ali pa, da so se zdravniki zmotili. Zopet sem počasi zaživel, a studenec je usahnil. Ce 6em so še tako trudil, niti enega tona nisem več čuti! v sebi.*
Lilian je bila ganjena zaradi tega priznanja.
»In mislite, da ne boste mogli nikoli več komponirali?« ie vprašala resno in skoraj boioče, Rahel nasmešek je preletel njegove ustnice in njeeov obraz je izražal milino.
»Ne vem,« je rekel oklevajoče. »Trenutno imam občutek, da bi moralo zopet iti, če tako dekle čaka na pesem...«
Nekaj ur nato se. je oklep sprostil, Vzrok je bila ljubezen — življenje v največji in nailepSi obliki — ki j<* pripravila skrivnostne strune v umetnikovi duši, da so spet zazvenele-
I
biček, okolica,1 itek, mlekarna, minister, Bač-> r se bo b e 6 e m k o n -
Križanka in uganke j Zaka{ si frcenima živt{e*i\e.?
KRIŽANKA št. 4 234 56789 10 11
■»Da, zakaj? — Zakaj niste rajši veseli in vedri?* Kdo ne pozna neštetih vzrokov, ki jih naštevajo zagrenjeni, neveseli ljudje, tistih vzrokov, ki naj bi dokazali, kako upravičena je njihova otožnost?
Takšni ljudje so prepričani, da jim i ;'e usoda hudo nenaklonjena. Čedalje \ globlje se zakopavajo v svojo zagre-tnjenost, napihujejo svoje skrbi kakor f balončke iz milnice, da lahko potem 5 sami sebe pomilujejo. Tako hudo pa J se res ne godi kmalu kakšnemu človeku! Tako tolažijo sami sebe.
Kar spoštovanje začutijo sami do sebe, do moči svoje duše, ki zna prenesti toliko nesreč. Potope in zagrizejo se v svojo namišljeno nesrečo, varujejo in razvajajo jo, sami sebi jo rišejo čedalje večjo, da bi lahko povečali spoštovanje do veličine svoje duše.
Mnogi med temi zagrenjenimi, zmerom žalostnimi in otožnimi ljudmi goje svojo notranjo žalost umetno brez pravega vzroka. Ne da bi vedeli, se igrajo s svojimi skrbmi in bolečinami, so v njih sami sebi všeč in se potem, ne morejo več izpremeniti.
Pomen besed
Vodoravno: 1. holandski otok v Zahodni Indiji; pripadnik velikega naroda; 2. plemič na vzhodu; za bolnike; 3. riba; del ruske noše (znan iz pesmi); 4. pravijo, da je šport; ♦ nikalnica; 5. izraz iz algebre; neraz-* kosan; 6. izraz iz kemije; kraj pri Ljubljani; 7. orožje; naziv za osla;
8. okrajšava za tujko, ki pomeni .izdajo1; povratek; 9. ptič; izročil; 10. pripadnik azijskega naroda; domače moško ime; 11. zaimek; bolgarski pi-
4
>?- _i. + •* Do nedavna so ljudje mislili, da je
Navpi . 1.	,	treba	zobe negovati zato, ker 60 zdravi
v.a rnTflnjtr v. vrsta kamema:*. .	.	0	,	.	~
; m beli zobje eden izmed vaznah po-
To so ljudje, ki si sami iščejo skrbi, delajo iz vsake neprijetne mušice grozo zbujajočega slona in si domiš-Ijujejo, da so nesrečni.
Potem so pa tudi ljudje, ki bi bili lahko po pravici žalostni. Bolezen, siromaštvo, spori v družini in še tisočere druge neprijetnosti človeka ne morejo veseliti. Tudi skrb za bodočnost, za službo, za zdravje bližnjih sorodnikov ali dragih prijateljev nam daje časih resno misliti.
Ali pa se smemo tudi v takšnih primerih kar predati svojih skrbem in strahu? Ali naj nas občutek bolečine brez odpora premaga?
Ali ni pametneje in bolje, da na-pncmo vse moči, da se ne damo premagati in da iščemo z jasnimi mislimi pomoči ali vsaj olajšanje?
Zato si ne grenite življenja tudi takrat, ko se vam ne godi najboljel V takšnem položaju je treba šele prav povečati samozavest in obuditi voljo do boja z življenjem.
Z življenjem pa se bo boril dobro samo tisti, ki bo jasnih misli, tisti, ki bo znal življenje prav zagrabiti s smehom na ustnicah.
Katere bolezni povzročajo nezdravi zobje?
izraz za cigana; 2. vrsta kamenja; žensko ime; 3. vrsta kamenja; glas;;; 4. površinska mera; oseba iz okolice;; Petra Velikega; 5. riba; prebivalec;; slovenske pokrajine; 6. azijska država; domače moško ime; 7. blaznik;;; jed; 8. spremljevalci; nikalnica; 9.;; gorovje v Afriki; francoski pisatelj;; J 10. konjenik; francoski pisatelj; 11. vrsta snega; zver.
POSETNICA št. 6
JVAN T. ŠINTAR
KRALJEVO
Kaj je ta gospod po poklicu?
•
ČRKOVNICA št. 6 I ASGTROES OHLENVC8E NSAOVLEES SPVOETTON •
ZAMENJALN1CA
Krava, gobec, Amor, cena, vran, za-pad, klika, vozel, arena, vrata, Atika, vinar, zapor, Adrija, romar.
Tem besedam zamenjaj prve črke,
prve črke?
POSETNICA
T. L. KALINA
PARA ČIN
MAGIČNA ZLOGOVNICA
gojev za lepoto, ker se s tem iznebite neprijetnega zobobola in naposled, ker eo zdravi zobje neobhodno potrebna za pravilno prebavo v želodcu in v črevesju. Samo dobro zgrizena hrana, dovolj prepojene s slino, je lahko dobro prebavljena.
Nedvomno so to važni vzroki, ki si moramo zaradi njih negovala svo e zobe. Zadnje čase eo pa tudi ugotovili, da zaradi nezdravih zob lahko obole tudi mnogi organi v človeškem orga-nkmu,
Kadar v kroni ali ob strani zoba nastane luknjica, vanjo uhajajo kosi jedi, ki začno pod vplivom raziličnih bakterij razpadati. Tako pokvarjen zob občuti hlad in sladkobo. Če acb takrat ne damo plombirati, gnitje napreduje ! lin načne tudi notranjost zoba. Kmalu ! ‘se zob vname Poleg tega pojava se Mahko pojavijo tudi drugi, kakor kro-'! nično vnetje zobnih korenin, vnetje '' dlesni itd., ki postanejo izhodišče klic !' in njihovih strupov, ki škodijo najbolj oddaljenim organom človeškega telesa.
Iz nezdravega zoba ali pa tudi iz
• j plombiranega in slabo ozdravljenega, klice ali njihovi strupi preidejo v kri
■ | in po krvnem obtoku se raznesejo po
• | celem organizmu, in glede odpornosti ;' posameznih organov in njihovi dovzetnosti za infekcijo, oboli ta ali oni organ.
Mnogoštevilne zdravniške izkušnje potrjujejo dejstvo, da rtegnejo nezdravi zobje povzročiti obolenje ušes, oči,
Čeprav je že Hipokrat napisal, da se je nekemu bolniku pozdravilo vnetje sklepov šele takrat, ko so mu izdrli zob, zlasti v novejšem času zdravniki ' posvečajo posebno pažnjo tudi vprašanju zob pri proučevanju nastanka nekaterih bolezni.
V potrdilo dejstva, da utegnejo biti zobje izvor infeikcije, govori velikokrat potrjeno izkustvo, da je vnetje ledvic ali vnetje kakšnega živca, kakor na primer išiasovega, prenehalo šele takrat, ko eo izmenjali ali izdrli nezdrav zob. Razen tega so v neki bolnišnici ugotovili, da nekatere ženske ne morejo roditi. Ko so jih natanko
Pletena bela tirolska jopica s pestrimi uvezenimi cvetlicami, ki so raztresen« po vsej jopici je prijetna in slikovita, kakor nalašč za pomladne izlete.
imel kakšnega nezdravega zoba. To ne pomeni, da je vsak izmed njih ■bolan ali da bo zbolel na vnetju ledvic ali vnetju ušes, a če veste, da utegnejo zobje povzročati infekcijo za različne organe v človeškem telesu, jp jasno, da je neobhodno potrebno, da samega sebe po nepotrebnem ne izpostavite možnosti infekcije in bolezni.
da dobiš nove besede. Kaj ti dajo vse: 1 sklepov, ledvic in mnogih drugih or-
;; ganov. Pogosto vse prizadevanje in ves zdravniški trud, da bi pozdravili obolele sklepe ald ledvice, ostanejo neuspešen, vse dokler ne najdejo, ne ozdravijo ali ne iadaro bolnega zob«, izvor infekcije.
V posamezne predale mreže zloge besed tegale pomena; 1 2. portugalska kolonija, 3. vrsta
Besede se berejo enako v in vodoravnih vrstah,
•
IZPOPOLNILNICA
.e.t.lka, ...ncin, pe...a, n...et,
.a.j.nje, ...ojenost, po...b, ..ser.
Namesto pik vstavi prave črke, dobiš popolne besede. Nove Irk« dajo znani pregovor.
Rešitev ugank iz preišnie
črkovnica It. 61 V vsaki navpični vreti vsa-
mefi najprej prvo, potem drugo, četrto in nazadnje tretjo črko Tako dobifi: Ob skali si vsaka sila polomi sobe.
Sestavljalnica: Strahopetec bo pred iajr f m zbežal.
Posetnica it. 6: Mebar?ki mojster,
Zlogovnlca It. 4: kritika,
Rezija, Somalija, eiektrfka.
Es menil, la, čokolada, ekonom, ka, Opatija, ranjenec. — Kdor se mečem boril, bo t mečem č a n.
Magična zlogovnlca: levkoja, kosilo, Jalovec.
Premikalnlca It. 3: Abesinija, Patagonec,
Anatolija.
črkovnica it. 6: Začni v zadnji navpični vrsti spodaj in beri navzgor, potem v pred sadnji od zgoraj navzdol itd . pa dobifi: I prazne s i a ra e boi namlatil sa mo (e smeti.
Ztoiilnica: Koza se tako dolgo drago bodi, da sl rog zlomi.
Športna garnitura za deklico. Takšno-le garnituro zelo poživijo motivi iz križnih vbodov v nasprotni barvi. Takole lahko popravite kakšno zastarelo jopico, čepico in rokavice in vaša hčerka je bo spet vesela.
Športni stil pri oblekah ni več tako priljubljen, zato so začeli pri volnenih oblekah poudarjati bolj ženski ton. Pri modelih vidimo veliko grub zlasti na životu, kakor na naši sliki, krila so zvončasta, ovratniki pa visoki, ker se tako odlično podajo k visokim pričeskam«
pregledali, so ugotovili, da so imele Sidri izmed njih bolne zobe, ena je imela pa vnete bezgavke. Ko so jim pozdravili zobe in bezgavke, so vse rodile zdrave otroke. Rasen teh jasnih dokazov o deležu bolnih zob pri izvoru mnogih nerodnosti v organizmu, je neki znanstvenik dokazal, da so zdrave opice po petih tednih zbolele in poginile za tuberkulozo, ko so jim v zobe vbrizgnili tuberkulozni bacil.
Bolni zobje so lahko izhodišče klic in njihovih strupov, ki povzročajo obolenje mozga (razne psihoze in slaboumnost), kronično obolenje ušes z na-ghišnoetjo, vnetje ali gnojno vnetje slepega črevesa, vnetje oči, nosne dupline, sklepov, žolčnega mehurja in ledvic. Po mišljenju nekaterih znanstvenikov, bo bolni zobje lahko tudi vzrok za črevesne krče.
Zdaj ko veste, da utegnejo nastopiti resna obolenja raznih organov samo zaradi nezdravih zob, je dolžnost vsakega, da skrbno neguje in skrbi za svoje zobe. Napačno je mnenje, da so *obje zdravi, če ne bole. To bo vedej marsikdo tudi izmed vas. So bolni zobje, Id ne bole, in ki o njih človek ne ve, da so bolni, a kljub temu so izvor raznih obolenj. Prav tako je napačno mnenje, da je treba zob obdržati po vsaki ceni. Če je bolan in se ne da popolnoma ozdraviti, je mnogo bolje ga izdreti in tako preprečiti, da povzroči infekcijo. Ko je ugotovljeno, da je bolan zob vzrok kakšnega obolenja, ga je treba takoj zdraviti ali pa izdreti.
Nerazumljivo je, kako ljudje malo pazijo na nego svojih zob. Kljub temu, da nega zob terja le nekaj trenutkov časa na dan, ker je kaj preprosta, kljub temu, da se tako preprečijo resna obolenja, kljub temu ljudje zobe zanemarjajo, pogosto samo iz malomarnosti ali pa iz strahu pred zobozdravnikom. Pri pregledu večjega števila mladih ljudi so ugotovili, da jo bdi redek med njimi tasti, ki ni
Naša kuhinja
Kaj bo ta teden na mizi?
Jedilnik za skromnejše razmere
Četrtek: Telečja obara, ajdovi žganci. Zvečer: češpljeva kaša.
Petek; Zelenjavna juha, krompirjevi zrezki,1 solata. Zvečer: Palačinke.
Sobota: Vlivanci na juhi, koleraba v omaki, krompir v kosih. Zvečer: Močnik.
Nedelja: Možganova juha, pražen krompir, svinjska pečenka, pesa v solati Zvečer: Liptavski sir, kruh, kava.
Ponedeljek: Segedinski golaž, krompir v kosih. Zvečer: Mlečni zdrob.
Torek: Zdrob na juhi, fižolova omaka, govedina. Zvečer:	Pražena
jetra.
Sreda: Krompirjeva juha, praženec, kompot. Zvečer : Golaž.
Pojasnila:
1 Napravi teeto kakor za krompirjeve cmoke, dodaj malo sesekljanega peteršilja, nekoliko popra, eno ali dve jajci in oblikuj iz tega srednje velike zrezke. Daj v dobro pomaščeno pekačo in peci pri srednji vročini tako dolgo, da postanejo zlatorumeni.
Jedilnik za premožnejše:
Četrtek: Kruhova juha, jajčni cmoki,1 mešana solata. Zvečer : Pljučka s krompirjem.
Petek: Lečmata juha, krompirjeva gibanica,3 kompot. Zvečer: Rižev narastek, čaj.
Sobota:	Golaževa juha, polpeti,’
'karfujola v solati. Zvečer; Mlečni močna k.
Nedelja: Goveja juha 2 vranični-mi cmoki, zviti zrezki, endivija, fige in pomaranče v kompotu. Zvečer: Mrzel narezek, jajčna solata,‘ pecivo,
čaj.
Ponedeljek: Krompirjeva juha, ajdovi žganci, presno zelje. Zvečer Pražena svinjska jetra.6	|
Torek; Gobova juha, jajčna pogača,7 leča. Zvečer: Telečji golaž.
Sreda: Možganova juha, sirovi cmoki,8 pomaranče. Zvečer: Makaronova potica, kuhana zeljnata solata.
Pojasnila:
1 Jajčni cmoki; Iz četrt kile moke, ene žlice masti, osminke litra mleka, soli is enega jajca napravile testo, ki ga dobro zgnetite. Napravite cmoke, ki jih daste v vrelo vodo in nekaj minut kuhajte. Izploiknite jih v mrzli vodi. Potlej jih dajte v dobro namaščeno kozo, polijie z dvema raztepenima jajcem« in še nekaj časa popecite v pečici.
9 Krompirjeva gibanica: Dobro zmešate 3 rumenjake, 20 dek sladkorja in nekaj limonove lupinice. Dodajte počasi še 10 dek zmletih orehov ali lešnikov, sneg treh beljakov in 42 dek prejšnja dan skuhanega in pretlačenega krompirja. Vse dobro premešate, napolnite s tem dobro namaščeno kozo in rumeno zapečete.
* Polpeti: Z mesoreznico zmeljete pol kile pustega svinjskega mesa, ga osolite in dodaste: očiščeno in sesekljano sardelo, kavno žličko gorčice, nekoliko preikajene slanine, drobno narezanih kapar, v mleku namočeno žemljo in eno jajce. Vse dobro premešate in po potrebi dodaste še kruho-
vih drobtin, da lahko napravite podolgovato štručko. V masti jo rumeno zapečete in zrežete na prst debele rezine.
1 Zviti zrezki: Telečje meso zrežete na tanke ploščice, jih potolčete in osolite. Poprej pa nekaj majhnih vloženih jurčkov dobro sesekljajte, dodajte drobno zrezane čebule, nekoliko peteršilja in presnega masla ter vse dobro prepražite. To mešanico zdaj porazdelite po kosih mesa, zavijete z nitjo. V kozo daste masti, nekaj na kooke zrezane slanine in drobno se-sekl:ane čebule. Na to daste zavite zrezke in jih pražite — po potrebi dodajate nekoliko kapljic vode — dokler meso ni mebko. Naposled nekoliko posipate z moko, po okmu dodaste belega vina in nekaj dobro sesekljanih kaper. Pustite še enkrat prevreti.
8 Jajčna solata: Trdo kuhana jajca še mlačna zrežite na tanke rezine. V skodeli pa pripravite tole zabelo r nekoliko olja, limonovega soka, nekaj kapljic kisa, soli in drobno zrezanega drobnjaka. Dobro premešate in jajčne rezine previdno položite v to zabelo.
0 Pražena svinjska jetra: Dobro očiščena jetra zrežete na tanke, precej velike rezine in jih povaljate v moka. Hkrati vržete na mast nekaj drobno zrezane čebule Je'ra daste v mast in jih hitro nekoliko prepečete Vzamete ven, omako nekoliko potipate z moko, prilijete nekoliko vode in po okusu belega vina, prekuhate in čez nekaj čaea stresete nazaj še jetra, da se nekoliko prekuhajo. Jetra osolite in popoprate tik preden daste na mizo.
7 Jajčna pogača: Nekaj žlic kisle smetane stepete s tremi rumejaki, nekoliko soli, nekaj žlic moke in dodaste sneg treh beljakov. Namažete kozo *
Učinkovita večerna obleka iz staro-rožnatega svilenega baržnna. Poseben ton dado obleki visoko podložena ramena, ki podpirajo bogato nagubana prerezana rokava. Tudi obleka v celoti temelji na gubah, ki se v pasu strnejo, nato pa padajo do tal.
€* P,dUad*r$i leden:
Kako spleteš eskimo obleko in čepico za svoje malčke 1
mastjo in v njej spečete to testo. Na Mizo postavite e kuhano lečo.
8 Sirovi cmoki; 5 dele presnega masla zmešate z eram jajcem in enim rumenjakom. Dodaste četrt kile eira, nekaj soli, osnnnko pšeničnega zdroba, dve žlici kruhovih drobtin ki žlico •noke. Napravite majhne cmoke, jih nekaj minut kuhaje in jih potresete •8 sladkorjem in drobtinami.
MESECI PERILA
Prva dva meseca v letu sta najprimernejša za nakup perila, vse od ljubkega čipkastega spodnjega perila pa do trpežnega in težkega namiznega in posteljnega perila. Pri telesnem perilu ni nobenih temeljnih sprememb — tu se moda le prav počasi menja, le malenkosti se spremene. Blago je prav takšno, kakršno je bilo, za dnevne in nočne srajce pa tudi za kombineže je še zmerom kroj nedrčka najelegant-nejši. če se vam zdi čipkast okras pre-
občutljiv, se držBfce satenastih vzorč-kov. Lep okras so tudi listi, zvezde, trakovi, metulji itd. Ce šivate perilo sami, imate lepo priložnost, da olepšate tudi perilo iz navadnega blaga z elegantnim vzorčkom. Iz 25 cm satena lahko napravite ljubke vzorce. Nočne srajce imajo že dolgo vlogo oblek. Poleg pravih večernih toalet iz satena, tila in mušljina niso prav nič manj prikupljive nočne oblekce iz umetne svile, pikčastega etamina In jerseya. še zmerom je v modi perilo rožnate barve, druge barve so pa precej redkejše. Rožnata barva je večkrat pomešana s sinjo, kajti sinje vezenje in sinje naramnice se krasno ujemajo s srajcami in kombinežami rožnate barve. Srčkana je n. pr. rožnata kom-bineža s spredaj vstavljenim širokim sinjim vložkom, s sinjim robom in sinjimi naramnicami.
Zmerom večjo vlogo igrajo pa tako imenovane »spalne jopice«, ki prav za prav niso nič drugega kakor nočne jopice naših babic. Vendar je njihov kroj znatno drugačen ko kroj naših babic. Te nočne jopice so poldolge, ohlapne in okrašene s čipkami ah so pa nabrane. Zelo elegantno je, če sta nočna srajca in nočna jopica enaki in imamo tako nočno garnituro. Pi-džame pa niso več tako priljubljene kakor včasih, a še zmerom jih poživi kakšna nova malenkost. Lepo je, če so hlače iz drugega blaga kakor jopica; najnovejši kroj jopice je ob strani video zapeta ruska bluza. Nad pasom ne sme manjkati žepek, v njem pa ne mušljinast robček.
Pomladansko sonce v gorah je nevarno za kožo
če le utegneš, si privošči zdaj spomladi nekaj oddiha, najbolje v gorah, pri smuki. Govorim tebi, mlada strojepiska, ki dan za dnem po osem m- presediš v pisarni, sključena nad pisalnim strojem, potlej tebi, študentka, ki si se Vso zimo pridr.o gulila za izpite in tebi, dijakinja srednjih Sol, ki boš imela v začetku aprila zanesljivo dober teden velikonočnih počitnic. Kajpak veljajo te besede tudi za vse one, ki so tako srečne, da imajo vsak dan čas odriniti v gore po sonce, počitek In zdravje.
Na takšnem dopustu v gorah si pa pri smuki lahko kožo pošteno popraviš ali pokvariš. Spomladi so na sneženih poljanah ul travi joličasti žarki posebno močni, ker se odbijajo od ogromnih belih ploskev in obsevajo kožo na obrazu tudi od spodaj navzgor. Tako vam koža sicer hitro lepo zagori, hkrati je pa tudi nevarnost opekline večja kakor poleti. Pri spomladanski smuki moramo torej posebno pažnjo posvetiti koži, če hočemo, da se v dolino ne bomo vrnile opečene in s trdo kožo, kakršne še na podplatih ne maramo.
Kakšna naj bo nega kože v gorah? Predvsem bistveno različna od nege kože doma. če si doma vsaka izmed vas vsak večer umije kožo z vodo in milom, ali pa samo z vodo, naj sl zapomni, da je takšna nega v gorah toliko ko prepovedana. Z vodo in milom moraš ravnati pri pomladnem smučanju zelo pazljivo, sicer si utegneš kožo vse bolj pokvariti kakor popraviti. Umivaj se rajši z mlekom, s kakšnim rastlinskim oljem ali pa s kakšno mastno kremo ali z gold-creamo. Nikakor pa ne čisti obraza z alkoholom. Alkohol, ali pa kakršna koli čistJlna voda, pripravljena z alkoholom, izsuši kožo na obrazu. Ze podnevi ti sonce in veter pretirano osušita kožo, zato moraš paziti, da jo zvečer omehčaš. Vsak drugi dan Je priporočljiva parna kopel obraza, nato pa masaža za poživitev krvnega obto-
ka. Zvečer, preden greš v posteljo, si natri kožo s kakšno dobro hranilno Kremo.
Pazi posebno na nego najobčutljivej-šdh delov obraza in glave: ust, nosnic, uhljev in brade. Ne pozabi na obrvi, če. jih ne boš vsak večer namazala z oljem ali kakšno vazelino, ti bodo pričele izpadati. Preden si nardečiš ustnice — ako je to pri smuki sploh potrebno — si jih natri z mastno kremo. Ako imaš zelo občutljive ustnice, uporabljaj posebno črtalo za ustnice, ki ga dobiš v vsaki drogeriji in ki ustnice ščiti pred vetrom in mrazom, da ne razpokajo.
In roke? Tudi roke moraš negovati, prav kakor obraz in vrat. Vsak dan preden greš ven, sa natri roke s ( srednje mastno kremo, preden greš
Kmalu bomo začele nositi spomladanske plašče, zato vam prinašamo enega izmed najnovejših modelov, ki ne kaže nobene večje spremembe. Narobe, plašč je praktičen, športen s svojimi velikimi žepi, širokimi rameni, tremi globokimi gubami na hrbtu in zanimivim dvodelnim ovratnikom.
.
Bill
Zadnja moda klobukov. To Je torej j vse, kar nam je Se moda postila od ' klobuka! Pokrivala so narejena predvsem glede na moderne visoke pri-1 češke in potegnjena prav na čelo. Na naši sliki je pokrivalo pritrjeno s široko pentljo, ki hkrati — kolikor se to pač da — skuša skriti goli tilnik.
spat pa z zelo mastno kremo. Se nekaj je važno: ako imaš poleti sončne pege, Jih boš na spomladnem soncu dobila Se hujše in še težje Jih boš pozneje odpravila. Tiste, ki zelo hitro dobe sončne pege, naj si sešijejo doma nekakšno krinko iz belega blaga, sicer Jim še tako skrbna nega ne bo pomagala, kajti tudi pri na videz slabem vremenu je odsev sončnih žarkov na belih poljanah zelo močan in lahko kožo močno poškoduje.
Ako bi pa slučajno le preveč ogo-rele, se opekle, potlej na opekline polagajte obkladke, namočene v segretem olju in vodi. Najbolje je dve tretjini olja in tretjino vode segreti do kakšnih 38« C.
biš zlato barvo in okus pomaranče. Nimamo prilike, da bi jih videli zlato žareti skozi temno listje. Vidimo jih v dokaj manj poetični okolici — v kupe zložene na stojnicah in na cesti pred branjarijami — a že pogled nanje je razveseljiv in njihov okus je pač — užitek.
Industrija se je že davno polastila pomaranče. Dosti več pa porabi lupine kakor pa jedra samega, tako da v nekaterih krajih prodajajo kar olupljene pomaranče. Olupijo jih s stroji, zato niso prav nič manj higienične za uživanje kakor cele.
Pri mizi je najlepši in najbolj pripraven način za lupljenje pomaranče tale:
Z nožem napravimo zarezo okrog pomaranče, ne da bi ranili meso, potlej pa z žlico previdno olupimo pomarančo vzdolž zareze. Tako se z rokami ne dotaknemo pomaranče in lupine ostanejo cele.
V	industriji porabijo toliko pomarančnih lupin zato, ker iz njih pripravljajo drago slaščico, tako imenovano »arancini«.
Za gospodinjo je pa pomaranča dobro došla pridobitev za povečanje jedilnika. Iz pomaranč se dado napraviti neštevilne slaščice in pijače. Na primer:
Iz 40 gr razpuščenega presnega masla in 40 gr moke napravite testo, dodajajte počasi dva rumenjaka in 7 koščkov ob pomarančo odrgnjenega in stopljenega sladkorja, naposled pa še sneg dveh beljakov. Hitro spečete v pečici in daste na mizo še toplo. Rabite lahko tudi mrzlo, a pecivo ni več tako lepo kakor popolnoma sveže.
___________
Kljub vnetemu prizadevanju se nikakor prav ne posreči uveljaviti nove visoke pričeske, ki odkrijejo ves tilnik. Zato so si izmislili pariški frizerji novo pričesko za nasprotnice golega vratu. Tudi ta pričeska je spredaj počesana navzgor in daje tako obrazu moderen izraz, tilnik pa pokrivajo lasje, pripeti z dolgo zaponko.
VleUai a ^atnacahtaU
Ali poznaš deželo, kjer cveto citrone in kjer med te min im listjem žare oranže...
Tako nekako je zapel veliki nemški klasik Goethe, ki je bil estet ln sladokusec. Njegovo oko se je razveselilo sadežev, ki so kakor zlato kukali izmed temnega listja, njegov želodec se pa ni nič manj razveselil čudovitega okusa.
Ni treba biti ravno pesnik, da vzlju-
En dan spanja
Če prirodni zakoni veljajo, mora biti spanec dovolj, da,_ nadomesti v organizmu vse sile, ki šo se čez dan porabile. Toda pogosto spanec ne izpolni svoje naloge, zlasti v velemestih. To se najbolj pokaže v pogosti potrebi po dopustu in odmoru.
Redna stolica
6> rt afc .na
Oglas rct- S Br. 3M10 ds* 24. XII. IMS.
S časom se pač pri človeku pokaže pomanjkanje moči in s tem združena splošna utrujenost. To pomanjkanje nam lahko zmanjša življensko moč in pusti svoje sledove tudi na človekovem obrazu. Poleg dopusta je prav odlično sredstvo, da premagamo splošno utrujenost, enodnevno ležanje v postelji. Enkrat na mesec ali na šest tednov naj bi človek ležal ves dan v postelji, lenaril in bral kakšno dobro knjigo. Takšen dan mu bo prav dobro nadomestil kratek dopust.
Ali ze veste •••
...da postanejo rdeče roke vse bolj nežne, če jih večkrat na aan odrgnete s prerezano zeleno kumarico. Zvečer jih masirate s kafmim špiritom od prstov navzgor, zjutraj jih pa umijete v mlačni vodi, ki ste ji dodali nekoliko bora, naposled Jih pa natrete s čisto mastjo.
... da morate pri kurjenju lončenih peči posebno paziti na to, da ne vzamete premalo drv. Premog mora začeti hitro goreti, da izžareva toploto. Sicer samo kurite in kurite, a učinek je le majhen. Vratiča smete zapreti šele takrat, kadar premog pogori. Treba je pa paziti tudi na to, da so vratca nepropustno zaprta, sicer se peč prekmalu ohladi.
... kako očistite pohištvo iz orehovega lesa? Najprej madeže izmijete z mlačno vodo. Nato predmet dobro odrgnete s krpo, da se posuši. Nato zmešate enaka dela vinskega cveta in lanenega olja, dobro premešate, nato pa z volneno krpo madeže do čistega izmijete s to zmesjo.
„ da peteršilj, meta, kumarčnl in bobovi listi blažilno učinkujejo na pike žuželk.
: .
Tale eleganten rjastorjav klobuk so krstili za »papagajčka«, kajti v resnici je ptiček na njem prav učinkovit svojim naprej štrlečim repkom in radovedno glavico, ki je pokukala izpod visoko zavihanih klobukovih krajcev
ŠAH
Problem št. 15
Sestavil J. Iversen (1893.)
1 m m
Mat v 3 potezah.
Ostroumna naloga. Posebno presenetljiva je druga poteza. (B 35)
Kratka partija št. 8
Z nekega turnirja v Monakovem
e2—e4 c7—c6	5.Sc3Xe4 Lel—fft
Sbl—c3 d7—d5	6. Lfl—d3 Sbft-d7
Sgl—13 h7—h6	7. Ddl—e2 Sg8—ffl?’
d2—d4 d5Xe4	8. Se4—d6 mat.
1	Nepremišljena razvojna poteza, v otvoritvah vse prej kakor priporočljiva,
Problem št. 16
Sestavil Severin Hertzsprang (1884.)
Mat v 3 potezah.
Mojstrovina skandinavskega Šahovskega komponista, vredna Samuela Loyda. Po prvi potezi Je kralju vseh osem polj odprtih za beg! (B 74)
Problem št. 17
Sestavil E. Mazel (1902.)
Mat v 2 potezah.
(B 59)
Rešitev problema št. 13
1. Sg6—f4	Kg4—15
2. Dc6—g6 šah Kf5Xe5
3. Sf4—d3 mat.
1....... Kg4—h4
2. Dc6—13	Kh4—g5
8. Df3—h5 mat.
1	 Kg4—g3 (g6)
2. Dc6—g2 (g6) Sah	kar koli
3. Le5—16 mat.
Rešitev končniške študije
Beli napravi 1. Tf7Xg7: če odgovori črni DXg7, mora beli po 2. Te7Xg7, Kh6Xg7 zmagati 8 svojo kmetsko pra-močjo. Toda črni ni vzel stolpa, temveč je igral 1 DXg3 šah! če
namreč beli damo vzame, sledi pat; če se pa kralj umakne, izsili črni prav tako pat z Dg3Xg2 šah.
(Iz partije W. Paulsen — M. Bler na hamburškem turnirju 1. 1885.)
Rešitev problema St. 14
1. Lh2—d61	Kal—bi
2. Ka3—b3	Kbl—al
3. Ld6—a3	Kal—bi
4. Sa2—c3 šah Kbl—al
5. La3—b2 mat.
Vrstni red obeh prvih potez se lahko tudi zamenja.
Da bo vsa družina vesela, je treba samo kupiti »Družinski tednik« 1
n ca
a
o
os
Roman velike
ljubezni
po znanem pisatelju
Alfredu
Schirokauerju
11. nadaljevanje
Polkovnik se je zastrmel vanjo. Sele zdaj se mu je posvetilo, da
Hilda-----------
»Ali misliš, da bom dovolil — da boš — njegova priležnica! —«
»Oče! €
»Pojdi!« Prijel jo je za zapestje. »Ne morem,« je obupana vzkliknila.
Starec ni izpustil njene roke. »Braniš se torej zapustiti to hišo?«
Obstal je, kakor bi se bdi moral nečesa spomniti, kakor njegova siva glava ne bi vsega razumela. ;Ne maraš se mi več pokoriti?«
Te besede je rekel medlo in brez moči. Potem se je zbral. Trdo in umerjeno je dejal: »če ne pojdeš zdaj z menoj, ti bo moja hiša za zmerom zaprta.«
Rohn je stal hladno kakor kip. Tedaj je kriknila Hilda iz najgloblje bolečine: »Oče, takšen ne smeš biti! Pred takšno izbiro me ne smeš postaviti!«
»Ce je to zate še izbira,« je grenko odvrnil starec, »ne vem, kaj naj bi še tu iskal.«
Obrnil se je proti vratom. »Gospod polkovnik,« je vzkliknil Rohn, ki je zdaj izgubil svoj mir, »ne mučite otroka tako brez srca!« Lobach pa je bil že v veži.
Hilda je planila za njim.
»Oče,« je zaihtela, »bodi dober. — Saj te imam rada — sam veš, kako — še davi si vedel —. Tako hitro se nisi mogel izpremeniti! Ostani, ostani! — O vsem se bomo mimo loogovorili, samo o takšnih pogojih ne govori. Ne pustim te, da bi sel. Pomisli na tiste čase, ki sva jih ikupaj preživela. Na {»manjkanje, ki sva ga skupaj prenašala. Misli na vse, kar je bilo dobro in domače in lepo. Mati si mi bil, pomisli, kaj bi zdaj mati storila!«
Oklenila se ga je, on pa se ji je ztrgal.
»Da, saj mislim na mater, in najrajši bi se od sramu pogreznil v tia. Tako, da boš vse vedela.«
Sel je.
»Oče,« je zaihtela, »nikar ne »jdi! — Ne bodi tako okruten, tako strahotno nerazumen!«
Vrata so se zaprla za starim častnikom.
Splazila se je k njim, — prijela kljuko — se vzravnala — odprla vrata — in se opotekla ven. »Oče!« je potožila v nočni mir. Potem je omahnila nazaj.
Rohn jo je prestregel.
31
Vsi poizkusi, da bi se pogovorili, so se ponesrečili. Starec je bil trd kakor kamen. Nekdanji dobri oče je postal zagrenjen, okamenel možak. Njegova hči, njegova mala, dobra Hilda, njegov malik, slika njegove rajne žene, ta otrok, ki ga je poznal do najskrivnostnejših občutkov srca, ta pojem vsega čistega — je šla od njega, postala ljubica svojega gospodarja, zapustila očeta, ki je skrbel zanjo od prvih dni in jo varoval!
Kar razumeti ni mogel tega. Grizlo in bolelo ga je.
Vse zbliževanje je bilo brez uspeha.
že drugo jutro, preden je šla v pisarno, se je Hilda peljala na očetov dom. Očeta ni bilo doma. Zdaj je že imel svoje delo.
Zvečer je stala spet pred njegovim stanovanjem. Cula je slabe, negotove korake, ki so drseli po hodniku. To ni bil očetov korak.
»kdo Je?« je rezko vprašal.
»Tov - - rvAp I &
»Kaj hočeš?« Ni odprl vrat.
»Oče, odpri!«
»Ali se vračaš k meni?«
»S teboj hočem govoriti. Videl boš —«
»Ali se vračaš k meni?«
Po dolgem obotavljanju — »Ne.c
»Rekel sem ti, da so ti moja vrata zaprta!«
Koraki so se neizprosno oddaljili. Vrata na koncu hodnika so se zaprla. Hilda je čakala, — pozvonila
— enkrat —, še enkrat. Vse v stanovanju je ostalo tiho in mrtvo. Jokajoč je šla po stopnicah nav»M.
— prisluškovala, postajala, — ni da bo zdaj prišel — in odprl Ne — ni ga bilo.
Drugo jutro ji je poslal njene stvari, — brez besede.
Zvečer je šel obiskat dr. Helle-brandta. Odvetnik je debelo pogledal, ko je stopil stari polkovni poveljnik v njegovo pisarno, tako debelo pogledal, da mu je smotka padla iz ust. Možak je bil upadel, rumen v obraz, kakor bi se bil za desetletja postaral.
Hellebrandt je vstal.
»Dober dan, dragi gospod polkovnik. Veseli me, da vas spet vidim. Kajne, radi bi zvedeli, kako je z vašo hčerjo? Samo najboljše vam lahko povem. Dobro se je že navadila dela. Prav zadovoljni smo z njo. Toda sedite vendar, gospod polkovnik!«
Lobach se je utrujen spustil v naslanjač, sklenil koščene roke na kolenih in dejal:
»Tako — tako — Zadovoljni ste z mojo hčerjo? Tako — tako. Vi tudi?«
Hellebrandt še ni ničesar slutil.
»No, prav za prav imam jaz malo opravka z njo. Ona dela bolj za dr. Rohna. On pa je nad njenim delom navdušen.«
Hellebrandt je pač nekaj rekel, da bi starca razveselil. Kar se je R6hn vrnil iz Munchena, še nista govorila o Hildi.
V grlu starega vojaka se je nekaj utrgalo. Naslonil je gladko obrito brado na roke in zahropel.
»Tako — tako! Navdušen je nad njenim delom! Tako — tako!« In iznenada je zatulil, da je Hellebrandt v grozi pogledal proti vratom, čeprav so bila zaprta in obložena z neprodušnim blagom: »človek božji, ali veste, kaj ste mi zdaj rekli? Ali veste, kakšno delo ima moja hči pri vašem čednem tovarišu?«
»Ne — razumem — vas, gospod polkovnik,« Je zajecljal Hellebrandt in vrtil ogorek smotke med palcem in kazalcem.
»Vam bom pa povedal, gospod! Lepo ste varovali mojo hčer, — vi!« »Jaz?«
»Vam sem jo zaupal!«
»In?« Čedalje bolj presenečen je postajal.
»In? Vaš dragi tovariš jo je napravil za svojo priležnico!« Svojo obtožbo je bruhnil na dan s takšnim glasom, da je Hellebrandt spet prestrašen pogledal k vratom.
Minilo je nekaj časa, preden je nejeverno dejal:
»Rohn?«
»Da — vaš- polbog Rohn!«
»Nemogoče!«
»Tako — mislite? No, vprašajte rajši njega in mojo hčer. Meni sta oba vse priznala.«
Tedaj je odvetniku ugasnila smotka. Z blodnimi očmi se je zastrmel v polkovnika.
»To mi je nerazumljivo,« je šepnil.
»Da vam bo bolj razumljivo, dragi doktor, vam bom še nekaj povedal. Hči se je preselila od mene, da — lahko živi z njim.«
»Nemogoče!«
»Pač, mogoče! Saj se ml bo še zmešalo!« Govoril je hripavo in glava mu je omahovala na prsi. »Mogoče je, mogoče, dragi gospod doktor!«
To odkritje je Hellebrandtu vzelo vso vero v prijatelja. Ni našel pravih besed. Jecljal je tolažilne besedice, sočutne izraze, ki pa so se
njemu samemu zdeli neumni in neprimerni. Naposled je šepnil: »Dragi gospod polkovnik — tako hudo mi je — tako žal mi je —«
»Kaj bom s tem!« ga je ostro zavrnil Lobach. »Nisem prišel sem, Hellebrandt, da bi vam kaj očital. Saj tudi vi niste mogli slutiti tega, kar se je zgodilo. Jaz, norec,« — udaril se je po čelu, »sem jo še poslal z njim v gledališče, v re-staurant.«
»Nič nisem vedel !«
»Verjamem, verjamem, tovariš. Jaz — da, kaj sem hotel reči: ali ne bi mogli dekletu malo prigovarjati? če bi jo pregovorili? Jaz nimam več moči nad njo.«
»Ljubi gospod polkovnik — ne vem prav —« se je obotavljal Hellebrandt.
»Da se vrne k meni! Kaj bo iz tega? Nasitil se je bo. Saj poznamo to! Kaj bo potem z mojim otrokom?«
»Seveda — seveda —, čeprav Rohn —«
Polkovnik je samo zaničljivo odmahnil z roko.
»Takšen je, kakor vsi drugi, še hujši, ker jo je zaslepil. Pogovorite se z njo, naj se vime. Zaradi nje in — jaz — sem — — Ta vražja slabost! Nikarl ne mislite, tovariš, da vaš stari polkovnik joka, — samo oči so to —«
Hellebrandt ni vedel, kam naj gleda. Prižgal si je ugasli ogorek.
»Dragi gospod polkovnik, kolikor bo v moji moči, se bo zgodilo. Takoj, še danes, čisto zanesljivo.«
»Toda, Hellebrandt,« — Lobach je vstal, »če pride spet ona in me prosi, naj trpim to razmerje. — Da, to me je prosila! Da bi zatisnil oči in gledal to ljubimkanje! Kaj boste na to rekli?«
»Nemogoče!« je priznal Hellebrandt.
»Ce ne gre drugače, naj ostane, kjer je. Saj je polnoletna in ne morem je s silo privesti nazaj.«
»Rohna ne razumem,« je odkrito potožil Hellebrandt.
»O!« je vzkliknil polkovnik. »Jaz pa njega razumem. Samo otrok mi je nerazumljiva uganka. Toda on! Tu berite, kaj je bilo davi v mojem dnevniku. V mojem desničarskem dnevniku! Kako šo morali šele re publikanskl listi pisati o tem reformatorju zakonskega prava! Tu!«
Pomolil je dnevnik Hellebrandtu
Začuden je odvetnik vzel list, si nataknil naočnike in začel brati:
»Bil je morda največji uspeh slavnega odvetnika in branilca. Ko je z vso močjo svojega duha razložil strašni zaplet usode, to strahotno tragedijo preklete ljubezni, so se med poslušalci zbudili spomini na velike dramatike starega veka, na pradavne usodne tragedije, na strahotno krivdo, ki so jo bogovi naložili ljudem. Sodišče je postalo samo oder, — tako bi se lahko
»Kaj pa bo, Hellebrandt?« j® vprašal Rohn in se tovarišu nasmehnil.
»Nekaj zelo — nerodnega — žalostnega,« je pošteno odvrnil Hellebrandt.
»Kako? V tvoji solidni, moški praksi?«
»Ne v praksi.«
Rohn ga je presenečeno pogledal. Dobri Hellebrandt se je vedel tako skrivnostno. Kaj le misli po-
ško, človeško razumljivo, človeško J vedati. odpustljivo. Dr. Rohn je s čudež- »Polkovnik Lobach je bil pri me nim govorniškim darom pokazal, I ni.
kakšno neizmerno trpljenje so mo rali prestati ti trije ljudje, čemu se je morala odreči mati iz ljubezni do obeh bitij, ki ju je najbolj ljubila. Ganil je sodnike do srca. Celo državni pravdnik, ki je v svojem prvem govoru zahteval ječo za ženo, se je v odgovoru odrekel tej prehudi kazni. Celo on je priznal, da so ga zagovornikove besede prepričale — tu je občinstvo ploskalo — in privolil, da se upoštevajo olajševalne okoliščine. Morda je bilo to bolj izpričevalo razumnosti kakor prepričanja. Državni pravdnik je moral čutiti, da vleče vsa dvorana z obtoženci. Oče in pastorka sta dobila po dva meseca, mati pa pet mesecev zapora, vsi pogojno'.«
Hellebrandt je izpustil časnik in snel naočnike.
Starec ga je zvedavo gledal,
»Ne razumem vas prav, gospod polkovnik,« je v zadregi dejal Hellebrandt, »kako morete spraviti to razpravo v zvezo s svojo hčerjo?«
»Tega ne razumete?« je zagrenjeno vzkliknil starec. »Seveda, vi vidite v tem samo uspeh svojega družabnika. Prav se vam zdi, da so bili vsi trije oproščeni, kaj?«
»Saj so bili vendar obsojeni!« se je upri Hellebrandt.
»Da, da, a samo pogojno! To je prav toliko, kakor bi bili oproščeni. Saj so jih izpustili.«
»že sama razprava je bila zanje dovolj huda kazen,« je rekel Hellebrandt.
»Mislite? Vidite, tudi vi ste že pokvarjeni. Tudi vi odobravate nesramnost!«
»Ne, to ni nesramnost. Prej bi rekel tragična izjema!«
»Tragična, pravite? Ce ukrade hči materi moža, če se zaplete mož s pastorko v ljubimkanje, — če mati to trpi, — to imenujete tragiko! Jaz bi rekel temu svinjarija, gospod odvetnik! In če dr. Rohn to še javno poveličuje, — vem, kaj si lahko o njem mislim. Potem se tudi nič več ne čudim, da je zapeljal mojega nedolžnega otroka!«
»Toda spoštovani gospod polkovnik!« je vzkliknil Hellebrandt.
»Pustiva to, dr. Hellebrandt. Od dr. Rohna ničesar ne pričaku jem. Možak nima več občutka za poštenost in nima vesti. Poskusite vi pregovoriti mojo hčer. Saj je v srcu dobra in zdrava. Govorite z njo!«
Kako težko je ponosni mož izdavil te besede iz sebe!
Hellebrandt mu je ganjen obljubil pomoč.
Po uradnih urah je šel skozi pisarno. Pri Hildini mizi se mu je zaustavil korak, pa je šel dalje. Rajši se je hotel pomeniti najprej
reklo. Vzlic strahotam dogodkov se j s prijateljem. Stopil je v njegovo je zdelo vse človeško, preveč člove- > sobo.
Humor in anekdote
Profesorska
»Micka, ali je moj mož že pil kavo?«
»Ne vem, gospa profesorjeva!«
»Vprašaj ga vendar.«
»Sem že vprašala — a gospod profesor tudi ne ve!«
Sodobno
»Kaj boš postal, ko boš velik, Pavel?«
»Radijski napovedovalec!«
»In ti, Peter?«
»Letalec!«
»In ti, Janez?«
»Jaz bom počakal na kakšno novo tehnično pridobitev.«
Primera
Mina ima psa, ki ga je dobila šele včeraj.
Pes sedi pod štedilnikom in noče ubogati.
Mina ga nekaj časa vabi, naposled pa kriči. Pes se ne gane.
Takrat reče Minin mož:
»Nehaj vendar! Pes te ne bo nikoli ubogal.«
Mina se zasmeje: »Pri tebi sem imela v začetku iste težave!«
Lipe pohajkuje z nekim znancem po cestah. Znanec pripoveduje dovtipe Lipe pazljivo posluša. Vselej, ko pove prijatelj dovtip do konca, se Lipe odkrije.
»Zakaj se pa zmerom odkrivaš?« vpraša znanec.
»To je moja navada,« pravi Lipe,
kozarčkov, sleče svoj suknjič in ga] Takrat ga je zadel neprijazen po-položi na stol.	gled	iz	oči	sončnega kralja.
»Tukaj je strašno vroče,« reče go-} »Skoraj vsi ljudje,« je hitro popra-
spodu, ki sedi poleg njega,
»Mislim, da je skrajno predrzno,« meni ta, »da si slečete suknjič, vpričo tujih gostov.«
»Kar pomirite se,« odgovori Lipe, »bom že pazil na svoj suknjič.«
škotska
Mladi Skot je šel nu sprehod z dekletom. Ko pride domov, ga čaka oče in maje z glavo:
»Spet sl bil z njo?«
»Da, oče, zakaj se jeziš?«
»Najbrže si spet veliko zapravil!«
»Ne več ko dva šilinga.«
»No, to ni veliko.«
»Vse, kar je imela pri sebi.«
Knjižnica
Gledališki igralec Kurt Gotz — v življenju prav tako kakor na! odru mojster vseh norčij — je imel eno največjih in najlepših knjižnic.
Nekoč ga je obiskal neki znanec in Gotz ga je ponosen vodil med vsemi velikanskimi skladi knjig — v treh velikih prostorih ni bilo	drugega kakor
knjige... Na koncu, kjer	se je ta krasna
in obsežna galerija knjig nehala, je zagledal navdušeni obiskovalec tablico z napisom:
»Najbližja knjižnica za izposojanje knjig: ...ulica 23!«
I/	*
Pri mizi Ludvika XIV, je pogovor
  _______________	_	_	(nanesel na problem	neumrljivosti.
»kadar “srečam starega znanca, ga pol j Pesnik Boileau je pri	tem pripomnil
zdravim.«	to, kar se samo po sebi	razume:
Lipe j* v družbi. Ko popije nekaj l »Vsi ljudje morajo umreti!«
vil osupli pesnik.
Bistrovidnost
Aleksandra Girardija. dunajskega karakternega igralca (1850—1918) je nekoč vprašal neki prijatelj, zakaj neki znani zakonski par nima nič otrok.
Girardi je obžalovaje zmajal z glavo in dejal:
»Je pač nesreča, žena pride premalo v družbo.«
Mlada babica
Adela Sandrockova je bila že v letih. Nekoč se je s tisto čilostjo, ki so jo ljudje na njej občudovali, sprehajala po filmskem ateljeju sem in tja in po svoji navadi ponavljala besedilo svoje vloge v filmu.
Neki delavec je občudoval čilo staro damo in opazoval njeno neprestano korakanje sem in tja. Adela je to opazila, se namerila k njemu in ga nahrulila:
»Zakaj me pa tako gledate, ko da bi me hoteli z očmi požreti?«
»Oprostite, gospodična Sandrockova,« je zajecljal delavec, »tako ste podobni moji babici in zato...«
»To so prazne marnje,« mu je segla Sandrockova v besedo, »tako mladih babic sploh ni.«
i , Komu je veljalo?
Ko se je nekoč Goethe z Beethov noni sprehajal po Kar!ovyh Varyh, ee je Goethe silno pritoževal, da mu je neprestano pozdravljanje ljudi neprijetno. Beethoven mu jo pa odgovoril:
»Nič si ne belite glave, Visokost. Morebiti pa pozdravi veljajo meni!«
»Tako?« je suho odvrnil Rohn. Potem je samo kratko vprašal: »In?«
»Ali je vse res, Rohn?« je zastokal Hellebrandt, ogorčen zaradi tovariševega miru.
»Kaj?«
»Saj vendar veš — da je njegova hči — naša dama — tvoja ljubica.«
»Dragi moj Hellebrandt,« Rolm je počasi vstal izza mize in stopil k svojemu prijatelju, »lahko bi ti rekel, da si prepovedujem vmešavanje v svoje zasebne zadeve.«
»Saj bi mi bilo vseeno, če...« je vzkliknil Hellebrandt. Rohn je odmahnil z roko.
»Saj tudi nisem tega rekel. Pravico imaš. Dobro. Toda, dragi tovariš ne uporabljaj tako starih besed, kakor je .ljubica*.«
»Ali mar ni?« je vzkliknil Hellebrandt in oči so se mu v upanju zaiskrile.
»Seveda je, če jo že moraš tako imenovati. Toda kaj pomeni to? Nič. V resnici je takole: ljubim jo, tako, kakor nisem ljubil še nobeno ženske. Ona je velika sreča mojega življenja.«
Obrnil se je, stopil k oknu in pogledal na ulico.
Hellebrandt je čutil v prizvoku njegovih besed, da je Rohn ganjen. Tiho ga je vprašal:
»Zakaj se z njo ne oženiš?«
Rohn se je hlastno obrnil. »Tl me vprašuješ tako? Po vsem, kar sem v tej sobi videl in slišal?« Hellebrandt se mu je približal. »Dragi Rohn, malokdaj sem tl ugovarjal, če si govoril o zakonu. Zdaj pa je zadeva resna. Morda je kakšno življenje od tega odvisno. Samo nekaj ti bom rekel: tvoje mnenje o zakonu je tako zaslepljeno in enostransko, kakor če bi kirurg, ki dobi pod nož same rake, mislil, da ima vsak človek raka. Ne jezi se name, — toda —«
»Ne jezim se, toda to moraš že prepustiti meni.« *
Hellebrandt je zastokal. »Starca utegne to uničiti,« je rekel.
Tedaj se je Rohn ujezil.
»Stara, trda butica je. Hilda je bila dvakrat pri njem doma. Pustil jo je čakati pred vrati! Tucat pisem mu Je poslala. Sploh odgovoril ji ni. Prosim te, pusti dekle v miru. že tako trpi več, kakor more prenesti.«
»Očetu sem obljubil, da bom z njo govoril.«
»Pri najinem prijateljstvu te prosim, da tega ne storiš. Ne maram, da bi jo še kdo mučil. Pod nobenim —«
Nekdo je potrkal na vrata.
Hilda je vstopila. »Oh, oprostite,« je vzkliknila in hotela spet zapreti vrata.
»Le ostanite tu. Sva že pri kraju. Torej — ostane naj pri tem. Pozdravljen, Hellebrandt!«
Segel mu je v roko.
Pobit, nezadovoljen s seboj, je Hellebrandt zapustil sobo. Hudo mu je bilo zaradi treh ljudi Zaradi Rohna, Hilde in starega polkovnika. Prizanesljivo je pisal Lobachu. Vse se bo popravilo, samo z naglico in siljenjem naj ničesar ne pokvari. On sam gleda z zaupanjem v bodočnost.
Stari polkovnik pa je njegovo pismo zaničljivo zmečkal in ga vrgel v koš.
»Advokatsko čvekanje,« je zagodel, razočaran v svojem poslednjem upanju. »Zdaj sem izgubljen!«
Do pozne noči je sedel molče za mizo in samo časih ponovil:
»Zdaj je za zmerom izgubljena.«
32
Hilda ni trpela nič manj kakor oče. Grizla jo je misel na očeta, skoraj neprestano je mislila na njegovo trpljenje in njegovo osamelost. — Tudi zaradi sebe je trpela. Nerodno ji je bilo stanovati v Rohnovi hiši. Zdaj je javno postala njegova ljubica. Sramovala se je pred uradnicami, zdelo se ji je, da gledajo na vsako njeno kretnjo, zmerom je bila v zadregi. .
Tudi na zunaj se je izpremenila. Obleke, ki jih ji je kupil Rohn, so bili poslednji pariški modeli iz najboljših trgovin, perilo najmodernejše. Tudi dolgi lasje so se ji zdeli preživel ostanek iz davne dobe njenega življenja.
»Hilda!« je vzkliknil Rohn, ko jo je prvič zagledal s kratkimi lasmi, »Zakaj si to storila?«
»Dosti udobnejše je,« se je izgovorila.
Elastični, sicer pa precej lepljivi sirovi kaučuk poznamo v Evropi že izza Cdlumbovih in Cortezo-vih časov torej že okrog 500 let. Nihče razen učenjakov se ni brigal za to snov, zato je preteklo nekaj stoletij, da je iz naravnega kaučuka nastal naš sedanji kaučuk. Potlej se je pa takoj začela huda borba za to »elastično zlato«, ki nam jo v zadnji dramatični sceni kaže nad vse napeti in zanimivi novi Ufin film »Kaučuk«.
. Zakaj je prišlo do zmagoslavne osvojitve sveta jn kdaj j.e kaučuk postal prav za prav »trd«? lakoj mcraino poudariti: tukaj je igrala glavno vlogo cela vrsta slučajev! Najprej so s kaučukovo raztopino prepojili kose obleke in je dal ta postopek 1. 1801, v Londonu patentirati Nemec Rudolf Ackerman. Toda sukno je postalo na hladnem trdo, dočim se je v vročini prilepilo k telesu. Šele 20 let Pozneje je iznašel Charles Mac Intosh boljši postopek A tudi ti industrijski izdelki, ki so v tistem času zbujali veliko začudenje, so ostali samo enostranska pridobitev, dokler v polovici preteklega stoletja vulkanizaeija ni na mah povzdignila kaučuka do sirovine prve vrste. Nemški kemik df- Ludersdorf je ugotovil prvi, da se lepljivost kaučuka lahko odstrani z dodatkom žvepla. Bil je Pa samo učenjak ki se je zadovoljil z lepo razpravo o svojem velikem izumu, pa so ga kmalu Pozabili, šele nekaj let pozneje je odkril Američan Hayward znova to skrivnost.
Neki drug Američan, Goodyear, je po tem postopku izdeloval poštne vrečice. Nekega zimskega večera 1. 1840. mu je padla takšna vrečica slučajno v kamin. Ko se je vrnil nazaj v sobo, je hila polna dima. Prepričan, da je vrečica postala neuporabna, jo je Goodyear jezen vrgel skozi okno. A kdo M popisal njegovo začudenje, ko je drugo Jutro ugotovil, da je vrečica postala kljub ostremu torazu še bolj trda in elastična?! Tako je s po-hiočio golega slučaja prišlo do enega najveejib izumov: vulikanizaoije zmesi kaučuka in žvepla s Pomočjo ognja! Pa tudii Goodyear ni imel ltoris J od tega izuma; zaradi nekega pregreška so ga vtaknili v ječo. Usoda izumitelja! Šele Anglež Iho-Blas Hanoock. ki si je kratko in malo »prisvojil« novo zamisel, je začel z veliko proizvodnjo.
Eden njegovih, prijateljev je imenoval ta postopek »vulkanizacija« in sicer v šali e temi besedami. »Vulkan je bog ognja, a žveplo je povsod, kjer je Vulkan!« Na ta šaljivi in mitološki način je nastalo torej ime, ki ga rabimo strogo znanstveno...
S tem izumom je bila kaučuku odprta pob a za-cela sg je tudi huda borba za ono najvažnejših oi rovin na svelu. Žoga, ki so se z njo nekoč igrali otroci Mayevih Indijancev, se je spremenila v težko lavo. Kdo je še v polovici preteklega stoletja slutil. da bo najmodernejši izmed izumov sploh, avlo.-oKji odv's»n od kaučukovih koles? 1
Sliki iz filma »Kavčuk«. Zgoraj igralka Vera von Langen.
Spodaj slika z igralcem Gustavom Dies-slom. — Posnetki »Ufa«.
Na/zanimive/ši kriminalni primer japonske policije
(Gl. začetek v prejšnji številki) Vedel je, da gospodarijo v Ameriki po mestih velike tolpe zločincev in morilcev, da je policija v boju s temi tolpami brez moči. in tega ni mogel prav razumeti Toliko slabih ljudi, kakor jih imajo v enem samem zapahnem mestu, ne bi mogel zbrati na vsem Japonskem.
Tedaj je rezko zazvonil telefon in ga zmotil v mislih. Vzel je slušalo z vilic in zvedel, za umor v Tamanoju.
V trenutku je požhbil vse svoje prejšnje misli. Noge so. se mu uprle ob tla. List je zagnoil v stran. Njegov počasni, nekoliko pridušeni glas je začel pošil'ati kratke, natančne ukaze po žicah, in ti ukazi so v nekaj minutah zbudili k življenju vse policijsko predsedstvo.
Ko je nadzornik Hidekilid prišel na dvorišče predsedstva,. se je že odpeljal prvi uradni avto. Njegov pomočnik Išiga je pravkar veleval, naj na-lože na drugi avto z velikim žarome: tom nekaj dolgih vrvi in odej. Stal je na avtomobilovem pločniku in ukazoval z resnim glasom ljudem, ki so se gnetli okoli njega in tekali sem in tja. Išiga je bil še zelo mlad, toda poznalo se mu je, da je odločen. L’ud-je so 6e mu slepo pokorili. Njegov ozki, nenavadno svetli obraz s komaj or "nimi ličnimi kostmi — mnogi Japonci, ki imajo prednike iz Koreje, imajo takšne nežne, svetle obraze — je žarel od vneme.
»Poslal sem tudi gasilski voz z lest-vo,« je povedal svojemu šefu.
Zdaj se gugata dval
Kratka resnična zgodba
Hidekihi je zadovoljno prikimal. Vedel je., da se na svojega pomočnika lahko zanese. Vendar pa ni bil vajen ljudi hvaliti.
»In pes s pametnim nosom?« je vprašal.
»Z vodnikom se je odpeljal že v prvem avtu, da bo lahko poiskal sledove, še preden jih bodo ljudje zabrisali.«
Hidekihi je spet prikimal. Ovčjak Luks, darilo nemške policije, je s svojo pametjo in dobrim nosom užival neomejeno občudovanje Hidekihija in sploh vseh policistov. Kakor na boga so pazili nanj. Morda bo s svojim čudežnim nosom odkril tudi morilca v Tamanoju.
S presunljivim tuljenjem se je odpeljal črni avto s policije.
Mož z dolgimi zobmi
»Potrpežljiv človek premaga bogove, Išiga San,« je dejal Hidekihi z milim glasom. »Ne smemo delati prehitro.«
Kakor vselej, kadar je bil zelo zatopljen v svoje misli, je nadzornik Hidekihi dvignil noge na svoj široki stol. Čepel je na tem stolu kakor na prestolu in sklepal roke — droben pritlikavec z belim nagubanim obrazkom. Drobne oči so mu kratkovidno mežikale izpod težkih vek. Vzli« svoji neznatnosti je bil videti kar častitljiv, dokler je sedel. Ko pa je vstal in se začel premikati, je napravila nesrečna evropska obleka iz njega živo spako njega samega. Mahedrnla mu je okoli drobnih udov in dajala vsem njegovim kretnjam nekaj nespretnega in neživega.
Išiga je vdano prikimal. Dovolil si je predlagati šefu, naj objavi v listih opis mrtveca. Morda se bodo oglasili njegovi znanci ali sorodniki...
Toda' Hidekihi se je kor zgrozil in ni maral, da bi pisali v javnosti o tem grdem umoru. Takšni umori na Ja-
Neki pek iz	mesta	Ketteiinga	na Angleškem je že več let	nosil kruh ♦ nou.-lioni	niso bili v navadi.
..•ir____i 	 j,,	•tror'	lot	io	vcalfG	in trn naspi ♦ r
svojemu odjemalcu gospodu Robertsu. Že več let je vsako jutro našel gospoda Robeitsa,	starega rentnika,	sedečega na gugalniku,	kjer se je
gugal in sanjarit v	be'i dan.	...
Skrival je svojo	nejevoljo zaradi brezdelnosti svojega odjemalca,	kajti
naposled je bil le	njegov odjemalec	in bi lahko, če bi hotel,	jemal	kruh
Z tudi od kakšnega drugega peka. Lepega dne pa pek ni mogel zatajiti svoje » nejevolje zaradi večnega brezdelja in večnega guganja, zato je zjutraj
* svojemu odjemalcu kar v obraz povedal, da mu to prav nič ne ugaja 5 Gospod Roberts je vendar mlad mož, saj je star šele šest in šestdeset let;
* nima pravice svoje življenje takole pregugati!
* »To je že vse lepo in res,« je dejal gospod Roberts, »a meni življenje
* pieseda; rad	bi se poročil, a se ne	morem.«
• Pek je bil	silno začuden m ga je	vprašal,	zakaj,	za božjo	voljo,	se	ne
'• more gospod	Roberts poročiti.	.
* Gospod Roberts je odgovoril, da zato, ker	ne	pozna nobene dame,	ki	bi
♦ bila pripravljena z njim skleniti zakon.	,,	,
♦	Pek si je mislil »Hm!«, menil, da je to več ko smešno in je odšel.
♦	Popoldne se je vrnil in je povedal gospodu Robertsu, da je našel zanj
• primerno družico, in sicer neko vdovo, gospo C. A. Shortovo, ki je stara ? osem in petdeset let, stanuje pa v Sydney Streetu v Ketteringu.
I	/-i	 1	n	-1__i.___t- ________________ nrnnohsl	minati	in	i	a	i>»ra7il	7i
»Niso v navedi,« — kako pogosto je J moral mladi Išiga v zadnjih letih sli-’ šati to besedo svojega očeta, od svoje matere, od svojega čaščenega predstojnika... To beseda e bila vez med starim in mladim rodom ograja pred novim časom, ki je ni bilo mogoče podreti.
Išiga San si je ponrnvil roževinaete naočnike in v ponižnem molku čakal, da bo Hidekihi snet b loge volil iznre-govoriti. Njegov obraz je bil nrav tako brez izraza kakor nadzornikov, toda za negibnim čelom je nekai mrzlično delovalo. PremišBal je o možnostih, ki bi mogle po dosedanjih odkritjih pojasniti zločin.
V obeh zavojih v kotlini je bilo truplo nekega moškega. V enem gta-
Gospod Roberts se je za trenutek prenehal gugati in je izrazil željo, da # Va, v drugem trup in roke. Noge sta
♦ bi rad gospo Shortovo takoj spoznal.	♦
♦	»Pred vrati stoji,«	je dejal pek.	»
J	Gospa Shortova je	vstopila.	«
♦	Gospod Roberts je	vstal iz svojega	gugalnika.	Ogledal si	je	gospo	Shor-	5
j tovo in gospa Shortova si je ogledala gospoda Robertsa.	«
♦ Potlej je boječe dejal: »Vdovec sem in imam sedem otrok.«	|
{ Sramežljivo je gospa Shortova odgovorila, da je tudi ona vdova in da
♦ ima enajst otrok.
J	Pek je menil, da	se sijajno ujemata.	Tistih	nekaj,	ki	so	bili	ob	tej
♦ priložnosti navzočni, je bilo istega mnenja. Kmalu sta se poročila in v 1 niorm. Obraz j«* brl s; StrašnimiJ™8™
♦ cerkvi v Ketteringu je osemnajst odraslih otrok čestitalo svojim	staršem.	| nakazen. da	bi	bilo težje ugotovit
♦ Pek je pa čez štirinajst dni nehal nositi kruh gospe in gospodu	Robertsu.	| njegovo istovetnost.
J Dejal je, da tega ne mara več, kajti zdaj se namesto enega človeka	....	»	i.
J gugata kar dva.
morala zločinca skriti nekie drugje.
Po izpovedi uradnega zdravnika je bil mož umor'en pred tremi dnevi. Z enim samim udarcem so mu odsekali 1 glavo.
♦ Možak je moral imeti pet in tride-£set do štirideset let. Trunlo i« bilo za-
♦ vito v kose siv eno bombnžaetega kimona. Obraz je bil s strašnimi udarci
^ Ali znate odgovoriti ^
I na tale vprašanja ■
1. V kateri demokratski državi ženske nimajo volilne pravice, in v kateri diktatorski državi jo imajo?
2. Če bi sonce na lepem prenehalo sijati na drugi strani zemlje, ali bi na tej strani lahko fant poljubil v mesečini dekle?
3. Kdo prej sliši govornika, zborovalci v ozadju dvorane, ali pa 5.000 km oddaljeni ljudje, ki ga poslušajo po radiu?
4. Katerega današnjega ministrskega predsednika je rešila vislic okoliščina, da je bil ameriški državljan?
5. Ali ima Arabec rajši belca od vranca, ker je hitrejši, ker laže prenese sončno pripeko, ker manj požre, ali pa zato, ker je lepši?
6. Kdo bolje vidi v popolni temi, sova, netopir ali leopard?
7. Ali letalo lahko nazaj leti?
8. Kateri štirje še živeči bivši kralji in cesarji so danes »vladarji brez dežele«?
Odgovori na strani Ji.
Kar danes lahko storiš,
m odiašai na iuici!
Los Angeles, februarja.
Mladi uslužbenec neke ameriške družbe za olje, Ruesel Smith, je imel več ko poldrugo leto v rokah bajno premoženje, ne da bi verjel. Zdaj, ko je prepozno, si zastonj puli lase, da je bil tako kratkoviden, kajti svoj denar je kaj hitro spet izgubil.
Pred poldrugim letom mu je podaril neki prijatelj ček za deset tisoč dolar ev, ker je menil, da je ček ponarejen. Smith ga je vzel, položil ga je v svojo pisalno mizo, ker je prav tako mislil, da je ponarejen. Včasih ga je opazoval in je premišljeval, ali ga ne bi poskusil vnovčiti; morebiti pa le ne bi opazili, da je ponarejen. A vselej se je skesal, ker se mu je zadeva zdela vseeno prenevarna in nepoštena. Niti na misel mu ni prišlo, da bi v banki vprašal, ali je ček pristen ali ne.
Pred kratkim je pa pripovedoval svojemu prijatelju o čeku. V šali mu je dejal, da je pristen, da bi se posta' vil s svojim bogastvom. Njegov prijatelj pa ni bil tako nejeveren in ga je pripravil do tega da je povprašal v banki. V svoie veliko presenečenje je zvedel, da je ček pristen. Hkrati je banka iz previdnosti, pozvedela pri Zvezni banki v VVasbingtonu, kajti last
j nikova izjava, da ga je dobil pred pol-j drugim letom kot ponarejenega, je bila kaj neverjetna.
V Washingtonu so na podlagi spisov ugotovili, da gre za enega izmed čekov, k’ so pri nekem požaru v banki skrivnostno izginili. Zvezna banka pa ni dala pismenega odgovora, temveč e kratko in malo poslala svojega zastopnika, ki je Smithu vzel njegovo premoženje. Zdaj se Smith jezi, da je poldrugo leto imel takšno premoženje, a ni hotel verjeti, da je ček pristen. Po toči zvoniti je prepozno!
Odslej »Družinski tedniku | • stalno na 12 straneh! •
Išiga je vzel polo, kier so bili zapisani izsledki policiinke preiskave.
Lasje — črni, je bilo zapisano.
Skoraj vsi Japonci imajo črne tese. Vsaka druga barva las bi olajšala spoznanje mrtveca.
Siv kimono iz bombaževine, sledovi rumene ilovke, ki ni ista, kakor v okolici kotline.
Tudi s tQm se ni delo dosti začeti. Sivih kini'- »•” iz bombaževme prodajajo in ne ' o v Tokiju na tisoče. Rumena ilov5 1 ;e prst. ki je na mej zgraienih t desetin hiš v japon-sk' prestolnici.
Mačje dlake in ostanki ribjih kosti.
Nadaljevanje na IS. strani.
Karneval v Nici: Snejuloica In sedem škratov so bili atrakcija sprevoda.
Kako /e kaviuk
ZADEVA TANANOI
/%!<•/< Hju /<r.
Nova češkoslovaška republika
Statistični urad češkoslovaške republike je objavil začasno statistiko prebivalstva in ozemlja nove države, češkoslovaška ima zdaj 89.912 km2 in njeno prebivalstvo je padlo od 14 milijonov 792.000 na 9,807.000 ljudi. Po svoji velikosti je danes češkoslovaška republika na dvanajstem mestu med evropskimi državami, po prebivalstvu pa na enajstem mestu, takoj za Madžarsko. Po sporazumu v Berlinu in na Dunaju je izgubila 41.596 km-. Vzeli so ji 4704 občine, ostalo pa jih ji je 11.002. Razpolovljene so bile 103 občine. Na ozemlju, ki je bilo izročeno sosednim državam, stoji 794.214 hiš, :55O.Q0O hiš pa je ostalo češkoslovaški. V odvzetem ozemlju prebiva 4,922.440 ljudi.
Po narodnosti je prebivalstvo razde-'jeno takole: V odvzetem ozemlju prebiva 2,853.858 Nemcev, 591.544 Madža-"JV, 77.580 Poljakov, 00.322 Zidov, 36.880 Ukrajincev in 1,161.116 Cehov in Slovakov. V mejah republike je ostalo 8,527.154 Čehov in Slovakov, 012.289 Ukrajincev, 387.830 Nemcev, 100.379 Madžarov, 4157 Poljakov in 126.310 iidov.
Po poklicih so prebivalci razdeljeni takole: v odvzetem ozemlju dela 2 milijona 724 ljudi v industriji in obrti, 1,411.253 je kmetov, 372.275 je zaposlenih v trgovinah in bankah, 263.030 pri prometnih ustanovah in 284.000 pri javni upravi.
Za ozemlje nove češke pa veljajo naslednje številke: pri poljedelstvu 3,490,361 (37.73%), v industriji in obrti 3,137.213 (31'99%), v trgovini in v bankah 721.788 (7'36%). pri prometu 551 tisoč 438 (5‘62%), pri javni upravi pa 625.304 (6'38%) prebivalcev.
Koliko je prebivalcev na svetu?
Ob koncu leta 1937. je bilo na vsem svetu 2„134,000.000 prebivalcev. Več kakor polovica jih živi v Aziji. Indija ima sama 275 milijonov ljudi, Kitajska pa 450 milijonov.
Po drugih državah je prebivalstvo razdeljeno takole: Japonska ima 72 milijonov duš, z novimi jjokrajinami pa celo 100 milijonov, Sovjetska Rusija okoli 178 milijonov, Združene države Severne Amerike nad 130 milijonov. Južnoameriške države skupaj 90 milijonov. Polovica prebivalcev Južne Amerike odpada na Brazilijo.
Ne smrčite!
človek smrči, če spi na hrbtu, če hočemo to preprečiti, moramo samo napraviti na hrbtni strani pidžame ali nočne srajce žepek in dati vanj klobčič sukanca. Neprijetna grba nas bo potem ovirala, da ne bomo več mogli spati na hrbtu in da tudi smrčali ne bomo.
Ubogi galebi!
Kakor poročajo iz Stockholma, so dala oblastva okoli Biekinga in Val-loja sterilizirati (ojaloviti) 7.000 galebjih jajc, Švedi so namreč tem pticam napovedali vojno, ker niso zadovoljne s tem, da bi letale nad morjem in se tam zabavale, ampak so postale prava nadlega tudi v notranjosti dežele, kjer pustošijo po vrtovih in poljih. Zakaj pa so jajca, ki so vendar užitna, in še celo prav dobra, ojalovlll, namesto da bi jih pojedli? Strokovnjaki trdijo, da bi galebi, ki bi jim pobrali jajca, takoj znesli nova in bi bilo torej njih zatiranje brezplodno. Ker jajca ojalovijo, ptico pre-slepe. Uboga galebovka vali, pa ne sluti, da sc mladiči ne bodo nikoli izlegli,
Varčujte pri plinu!
Majhna priprava iz azbesta, ki Je nataknjena kakor nekakšen ovratnik okoli plinskega gorilca, baje zmanjša porabo plina za 30%. Plast azbesta Je debela 3 do 5 mm, Ker je azbest dober izolator, brani hladnemu zraku dohod do plamena ln tako plamenu poveča vročino.
Mostovi na Kitajskem
Okoli leta 2.500 pr. Kr. je dal cesar Jao prvi graditi mostove ln njegov naslednik Sun Jih Je postavil še več. Tam, kjer bi zaradi slabega podnebja les hitro zgnil, so začeli delati kmalu tudi velike kamentte mostove. Obokane mostove, ki so tako značilni za vzhodno stavbarstvo, so začeli graditi šele pozneje, ko so prišli prvi rimski trgovci s svilo če* Perzijo na Kitajsko. Najslavnejši most te vrste je vsekako »Most, ki meri 10 000 lijev«, na Južni strani čungkinga. Ta most ima 68 obokov. Dolg je 300 metrov, širok pa 10 metrov. Potrpežljivost m varčnost, ti dve najznačilnejši kitajski čednosti, se izražata tudi na kitajskih mostovih. Mostovi so sicer vselej nekoliko okrašeni, toda nikjer preveč in pretirano. Kakor so bili nekoč v Rimu kovači ne kakšna verska družba, tako so tvorili takšno pobožno družbo tudi kitajski graditelji mostov. Kolikor se približno ve, imajo v »cesarstvu sredine« najmanj dva in pol milijona mostov in brvi. Po večini so zgrajeni brez malte, samo tako, da so kamni polo-žeri drug na drugega, če so kje prestavili cesto, so most kar lepo podrli in ga prenesli na novo mesto.
Andersnove pravljice v slikah
SNEŽNA KRALJICA
Pavist v sedmiU <zpod&icaU / ponatis fu&pwedaH
Prva zgodba,
ki govori
o razbijem ogledalu
Tako, zdaj bomo začeli. Ko bomo na koncu zgodbe, bomo vedeli več kakor zdaj. živel je hudoben peklenšček, eden izmed najhujših, bil je sam zlodej! Nekega dne je bil prav dobre volje; napravil je bil namreč ogledalo, ki je imelo to lastnost, da je vse dobro in lepo, kar se je v njem pokazalo, izginilo skoraj v nič; vse tisto, kar ni bilo nič vredno, se je pa jasno videlo in še dosti hujše, kakor je bilo v resnici.
Najkrasnejše pokrajine so bile v tem ogledalu kakor kuhana špinača. Najboljši ljudje so postali v
bili tako zasukani, da jih ni bilo mogoče spoznati, in če je imel kdo pegico na obrazu, je bil lahko pre
njem zoprni, ali so pa stali na I pričan, da se mu bo v ogledalu glavi brez telesa, njihovi obrazi sol raztegnila čez usta in nos. Zlodej
je rekel, da je to hudo zabavno. Ce je človeka obšla dobra, pobožna misel, se je v ogledalu pokazala spaka, da se je čarovniški zlodej moral smejati svojemu umetnemu izumu.
Vsi, ki so hodili v njegovo čarovniško šolo — zlodej je imel namreč takšno šolo — so govorili, da se je zgodil čudež; zdaj si lahko šele vidi, so menili, kakšen je svet in kakšni so ljudje v resnici.
S tem ogledalom so hodili po svetu, in naposled ni bilo nobene dežele ali človeka več, ki ne bi bil videl v njem svoje spake. Zdaj so hoteli odleteti celo v nebesa, da bi se ponorčevali iz ljubega Boga.
Cim višje so leteli z ogledalom, tembolj se je pačilo, da so ga komaj zadrževali; leteli so višje in višje, vse višje — Bogu in angelom bliže.
Tedaj se je ogledalo v svojem režanju tako strašno streslo, da jim je ušlo iz rok in odletelo k zemlji,
kjer se je razletelo na sto milijonov, na bilijone kosov in še več.
Zato je napravilo še dosti več škode kakor prej; nekateri kosi so bili namreč kakor peščeno zrno, in ti so leteli okoli širnega sveta, in kjer so jih ljudje dobili v oči, tam so ostali, tako da so videli ti ljudje
vse narobe, ali pa samo vse slabo. Vsak, še tako majhen drobec je ohranil iste lastnosti, kakor jih je imelo celo ogledalo. Nekateri ljudje so dobili celo majhen drobec v srce, in to Je bilo še posebno strahotno; srce je namreč postalo trdo kakor kepa železa.
Nekateri drobci so bili tako veliki, da so jih porabili za stekla v oknih, toda verjemite mi, da ni bilo dobro gledati prijatelje skozi takšna okna.
Druga zgodba
O majhnem deiku in o majhni deklici
Tam v velikem mestu, kjer je toliko ljudi ln hiš in ni dovolj prostora, da bi mogli imeti vsi ljudje majhen vrt; tam, kjer se mora zato večina ljudi zadovoljiti s cvetlicami v loncih, sta živela dva siromašna otroka. Imela sta vrtič, ki je bil malo večji od cvetličnega lonca. Nista bila brat in sestra, a imela sta se tako rada, kakor bi bila.
Drugi kosi so prišli v naočnike, in potem je bilo vse narobe, če so ] si ljudje nataknili te naočnike, da bi prav videli, in da bi bili pravični.
Hudobec se je smejal, da bi mu bil skoraj trebuh počil, in to ga je prijetno ščegetalo. Zunaj so letali še majhni drobci stekla po zraku. In zdaj bomo nekaj slišali.
* erthedaji številki ,.Družinskega tednika")
Sako naj stoli postelja?
Postelje ne smemo postaviti kamor ■ • koli. Ni dobro, če stoji ob oknu. Tudi ni primerno, da bi bila z vso dolgo stranico ob steni, ker utegne hlad, ki prihaja od stene, povzročiti prehla-jenje. Kadar prestavljamo pohištvo, ne ;; smemo dati postelje tja, kjer vzame najmanj prostora in kjer se nam zdi najbolj prikladno, ampak tja, kjer mora stati iz zdravstvenih ozirov. Tu se lahko spet učimo pri prirodnem človeku, ki hoče zmerom ležati z obrazom proti vzhodu. Pri vseh prirodnih narodih velja še zdaj navada, da mora ;; biti glava obrnjena proti vzhajajočemu soncu.
Debeli vložki z vzmetmi morda koristijo starim ljudem in oslabelim bolnikom, ker varujejo toploto. Za zdravega človeka niso primerni. Odeja naj bo samo pozimi nekoliko debelejša, — najboljša je lahka pernica —, poleti pa se pokrijmo samo s tanko volneno odejo. Noge morajo biti tople, napačno pa je, če se zakrijemo s perjem od nog do nosa. Debele pernice povzroče pogosto srčne težave, ki jim ;: človek ne ve vzroka, ki pa takoj izginejo, ko zdravnik prepove pernico. Najprimernejša je lahka, a zelo velika volnena odeja, v katero se lahko bolj ali manj močno zavijemo. Ce je potrebno, damo čez noge še kratko pernico. Ce kakšno dekle zmerom zebe, je treba vprašati zdravnika za nasvet, kako naj jo pokrijemo, brez njegovega nasveta pa ji ni treba ustreči s kopico odej. Ogrejemo se s športom, ki nam poživi krvni obtok, ne pa s pernicami. Ljudje, ki morajo dolgo spati, so po večini tisti, ki so močno pokriti v postelji. Nekaj minut telovadbe jim bo bolj koristilo kakor dve uri lenarjenja pod debelo odejo. Tudi blazine s perjem niso primerne. Blazina, napolnjena z žimo, je dosti bolj zdrava, zlasti za ušesa.
Petdesetletnica Eiffelovega stolpa
Značilnost Pari2a, Elffelov stolp, praznuje letos svojo petdesetletnico. Kakor je znano, so ga postavili za svetovno razstavo v letu 1889. Praznovanje tega jubileja bo trajalo kar dva tedna, in sicer od 23. junija do 6. julija. Prireditve bodo v okviru pariških slavnostnih dni, toda vodil jih bo poseben odbor za praznovanje tega jubileja. 23. junija opoldne bodo z Eiffelovega stolpa poslali posebno pozdravno brzojavko na svetovno razstavo v Newyorku. Američani bodo odgovorili s kipa Svobode pred newyor-škim pristaniščem prav tako po radiju. Isti dan zvečer bo v restavracijskih prostorih na stolpu slavnostna večerja, kjer bodo morali biti vsi gostje v oblekah iz leta 1889. Čeprav bo stala večerja za vsakega obiskovalca 350 frankov, se je vendar priglasilo že takoj prvi dan po objavi programa toliko ljudi, ki bi se Je hoteli udeležiti, da bodo morali večerjo najbrž večkrat ponoviti. Naslednji dan se bo začelo potem pravo ljudsko praznovanje, Okoli stolpa bodo postavili sejmske šotore V slogu leta 1889. Hkratu bodo v gledališču »Trocadero« napravili zgodovinsko razstavo vsega, kar je bilo v zvezi z graditvijo stolpa. Pokazali bodo različne načrte iz dobe pred petdesetimi leti. Tu bomo videli, kako so si drugi stavbeniki zamišljali stolp in kako se njihovi osnutki razlikujejo od Eiffelovega, ki Je nazadnje obveljal.
Policija ali zavod?
Dobro urejen, moderen policijski laboratorij je prej podoben fizikalnemu zavodu kakor policijskemu uradu. Tu najdemo najmodernejše aparate, saj je policija izrabila vsa najnovejša odkritja, da bi mogla čimbolje opravljati svojo nalogo in razkrivati zločine. Od radija, 'ki sporoči opise ljudi na mejo, še preden ve begunec, kam naj se obrne, ni vredno niti govoriti. V teh laboratorijih imajo tudi drobnoglede, s katerimi preiskujejo lase in koščke cunj, pa tudi praske, ki so jih krogle pustile v ceveh orožja. Z drobnogledi tudi odkrijejo, kakšne oblike je bil demant, ki je rezal steklo, spoznavajo sledove prsti na čevljih in oblekah. S spektroskopom preiskujejo barve in z ultravljoličasto številko ločijo razne vrste blaga po njegovem izžarevanju. S to svetilko najdejo tudi ponarejene in zabrisane pisave ter odkrijejo sim-patetična črnila, ki jih pri navadni svetlobi ne vidimo. Naposled imajo v takem laboratoriju tudi aparat za rontgenove žarke, s katerim presvetlijo sumljive zaboje, preden jih odpro. Poleg tega so nedavno odkrili tudi pripravo, s katero pri infrardeči luči lahko berejo vse tiskano in napisano, čeprav je pokrilo z debelo plastjo barve.
Perzija uvaja izpričevala za zakonsko sposobnost
Kako zmagujejo moderne zdravstvene pridobitve po vsem svetu, vidimo na.iiepše iz tega, da je iranski pravni minister v zbornici predlagal uvedbo izpričevala o zakonski sposobnosti. Odslej bo moral vsak kandidat za zakon predložiti pred sklepom zakona zdravniško izpričevalo, da nima nobene nalezljive bolezni. Uradniki, ki bodo brez takega izpričevala koga poročili, bodo sedeli tri mesece ali pa še dalje.
»Planinka« zdravilni daj Je dober
Pomlad..
Kakor priroda, Je izčrpano tudi naše telo in se težko brani ®o-per bolezni. Zato mu moramo pomagati in ga napraviti odpornega in zdravega. Očistiti ga moramo vseh nakopičenih In telesu škodljivih snovi, ter mu dovajati nove in oživlju-V to svrho se priporoča za na-
jocfl sokove. V tc ravno zdravljenje
»PLANINKA« ČAJ
ki Je pripravljen večinoma iz najboljših planinskih zdravilnih zeliSČ, katerih koristno delovanje Je fce znano v znanstveni medicini.
Dolgoletne izkušnje nam potrjujejo, da Je »Planinkat zdravilni čaj zelo dobro ljudsko zdravilo, ker so njegove sestavine vzete iz znanstvene, deloma pa tudi le ljudske medicine.
tor za čiščenje in presnavljanje. Zaradi tega je zdravljenje 6 do 12 tednov s »Planinka* čajem Bahovec izredno dobro:
pri slabi prebavi in zapeki,
pri neurejenem delovanju črevesja,
pri telesni napetosti in pri omoti
glavoboln, nespernosti in zgagi, pri obolenju zaradi sečne kislin
pri obolenju Jeter in zlati žili, pri živčnosti in živčnih boleznih
»Planinka« zdravilni čaj pospešuje tek. Za-n te vaj te v lekarnah Izrecno »Planinka ^ čaj Bahovec, ki je le tedaj pristen, ako je zaprt In plombiran ter nosi ime:
MR.BAH0VE0
UUBLJANA	;
VSW TEDEN DRUGA
V 24 URAH
barva, plisira in kemično Cisti obleke, klobuke itii. ftkrobi in svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere. suši. monea in tika domače perilo. Parno Cisti posteljno perju in pub
tovarna JOS. REICH LJUBLJANA
j' PREPROGA GROZE I
g|	DETEKTIVSKI	ROMAN	gg
Napisal Louis VVsI n ©rt - Wi Iton
najbolj blaluem duu Temze, če vas bom kdaj pustil na cedilu...«
Sam bi bdi svojo hvaležnost najbrže potrdil še z novimi prisegami in zagotovili, če ne bi bil imel tako polnih ust, da se je skoraj dušil.
Zunaj je pa divjala čedalje hujša nevihta. S tuljenjem vetra in prasketanjem dežja se je slišalo pokanje Juhih vej, ki jih je lomil vihar.
Thompsonu se je zdel ta koncert neprijeten, in čutil je, kako mu začenjajo popuščati živci.
Iznenada se mu je zazdelo, da zija v vratih pred njim temna luknja,^ in da stojita ob njej dve veliki, črni senci.
Z zmedenimi očmi je mežikal tja, potem je pa drhteč zagrabil steklenico...
»Dober večer, gospoda,« je dejal hladen glas iz teme. »No, le dvignita roke, če že nista morda življenja sita.«
Thompson je v grozi spustil steklenico na tla in se ni mogel niti ganiti.
Sam je pa dokazal, da je kos takšnim presenečenjem. Planil je kvišku in se pognal proti vratom ter zavihtel nož, ki je z njim še pravkar rezal slanino.
Sredi poti ga je zadela močna, črna pest. Sam se je opotekel proti steni, da so se zamajali trlvli tramovi.
Trenutek nato »o zarožljali okovi in Sam Oioksom je bil odpravljen. Thompson je pa sedel s povešenimi rokami in steklenimi očmi na stolu ter strmel
S.	nadaljevanje
. Thompson, ki je držal roke v žepih in sedel z razkrečeni:!]! nogami na vegastem stolu ter strmel v okajeni Strop, s položajem ni bil prav zadovoljen. Vihar, ki je zunaj divjal, je ®i’iil tudi skozi preperele oknice in ckna podrte gozdarske koče. Pogosto ]e bil veter tako močan, da je začela plapolati celo mala petrolejka, ki je *a silo razsvetljevala prazno sobo.
(ieorge Thompson vzlic svojemu pustolovskemu življenju ni bil vajen tako borne okolice. Prav nič ga ni veselilo pričakovanje, da bc moral Bog VB koliko ur ostati sam s Samom, ki se mu je zdel kakor gnusna žival, '•porabila samo za manjvredna dela.
Toda naposled bi se bil sprijaznil •udi g to neprijetno nočjo, če ne bi bil Siliel včerajšnji neuspeh v »Kostanjevi hišk zanj neprijetnih posledic. Za-ciil:rat še ni vedel, kako se bo vse končalo, in misel na razne mogoče poledice mu ni bila prav prijetna. Po Zaupnih naročilih, ki jih je sam pogosto dobil, in po vsem, kar je mimo glede prestregel, je vedel, da »go-spedar« v nekaterih zadevah ne pozna ®ale in da se ne ozira preveč na človeško življenje. Mnogi izmed tistih, ki so v zadnjem času z njim delali, so. potem na lepem brez sledu izginili, in nekatere izmed njih 60 nazadnje privlekli iz Temze.
George Thompson je bil preveč resen in je imel preveč odprte oči, da ®e bi vedel, kaj to pomeni. Sicer so
11	m pa že takrat, ko so ga »prejeli ^led »gospodarjeve« služabnike, dovolj jasno povedali, kaj ga čaka, če se ne bo pokoril vsem ukazom, ali pa če jo bo hotel celo pobrisati.
Srednje veliki, širokoplefi mož, ki ®o ga bili ponoči privedli k njemu z zavezanimi očmi, mu j'e to povedal skozi gosto krinko. Govoril je tako preprosto, kakor bi pripovedoval nekaj vsakdanjega. Toda Thompsonu se je zdelo, da je bilo vražje resno mišljeno, in v strahu hi bil še v poslednjem trenutku izginil, če bi ee bil mogel kam vrnila in če mu ne bi bila Voda segala že do grla
Odtlej moža ni več videl, ampak je Zrtierom samo slišal njegov godrnjavi glas v telefonu ali pa je dobil od njega pismen ukaz. Ni vedel, kje je ta »lož. Dobival je samo zmerom nove ielefonske številke, pod katerimi ga je v nujnih primerih lahko poklical.
Samo' toliko se je zdelo Thompsonu, da ni govoril vselej_ z ^gospodarjem« samim, ampak včasih z nekim »služabnikom , ki je pa moral imeti večje področje kakor on in je najbrže tudi več vedel.
To domnevo so mu potrdili tudi poslednji telefonski pogovori, ki jih ;e imej z neznancem včeraj popoldne in davi zaradi izgube zavitka in smole v »Kostanjevi hiš'«. Pri prvi priložnosti je slišal debelo kletvico in potem še priimek »tele nerojeno«, pri drugem sporočilu je pa ostal neznanec prečudno miren in samo njegov glas je zvenel nekam trudno, ko je naposled dejal:
»Kaže, da imate vražjo smolo, dragi moj. Takšnih ljudi ne moremo potrebovati. Prav nič se ne bi čudil, če bi gospodu pošlo potrpljenje... Vse drugo boste že izvedeli!«
Thompson je stal z drgetajočimi Koleni pri telefonu in najhuiši grom ga »e bi bil tako zgrozil kakor te težke besede.
Nekako se je le pomiril z zavestjo, da prav za prav ni zagrešil nikakšne malomarnosti m da se ni v ničemer zmotil.
Seveda, da so mu odnesli zavitek, Ju bi ga bil moral shraniti, temu je bil sani kriv, toda čeprav si je razbijal glavo, vendar 'si ni znal razložiti, kako se je to zgodilo. Ukazano mu je bilo, naj vdre o polu treh v »Kostanjevo hišo«, previdno odnese bambu-
Odgovori
na vprašanja z 9. strani
1. Zenske nimajo volilne pravice v demokratski Franciji, imajo jo pa v diktatorski Rusiji.
2. Mesečnina je zgolj odbijajoča se sončna svetloba. Če bi sonce prenehalo sijati, ne bi bilo več svetlobe, ki bi jo mogla luna odsevati.
3. 5.000 km oddaljeni ljudje, kajti kratki radijski valovi se širijo s hitrostjo 300.000 km na sekundo, zvočni valovi pa samo s hitrostjo 333 m na sekundo, torej skoraj milijonkrat počasneje.
4. Eamona de Valero. Kot poglavar irskih zarotnikov v velikonočni revoluciji leta 1916. je ušel usmrtitvi le zato, ker je bil ameriški državljan.
5. Belca ima rajši zato, ker laže kljubuje vročini. Bela barva namreč vsrka in zadrži manj vročine kakor črna.
6. Nobeden: v popolni temi ni moči ničesar videti. (Pravilen odgovor na to vprašanje odtehta napačne odgovore na vseh ostalih sedem vprašanj.)
7. Letalo leti nazaj, kadar je nasprotni veter hitrejši od največje možne hitrosti letala.
8. Bivši vladarji, živeči zunaj svoje domovine, so Haile Selasi, Alfonz Španski, Viljem Hohenzollernski in vojvoda Windsorski.
Možak s čepico je pa sedel k Thompsonu in nameril nanj revolver.
»Tako, zdaj se bova pa še midva malo pomenila, Mr. Thompson,« je dejal veliki mož prav po domače. »Če boste pametni, se bo ta zgodbica, ki vam menda ni prav všeč, hitro končala, in potem bosta lahko s prijatelje i Samom počenjala spet svoje reči. Samo na nekaj vprašanj mi boste morali najprej odgovoriti. Na kratko, ker ni utegnem preveč. Najprej: kje je dr. Shipley?«
Thompson je moža strino pogledal in se nekam olajšano oddahnil. Dotlej si še ni bil na jasnem, kaj pomeni ta napad, in v prvem strahu si je mislil, da se skriva za njim njegov »gospodar«. Vprašanje po dr. Sbipleyu ga je pa presenetilo. Ni bil strahopeten, in zdaj, ko je spoznal, da ni pred njim skrivnostna moč, ki se je je tako zelo bal, se še ni maral vdati. Na Sama, ki i; ležal kakor kup nesreče v kotu in škripal z zobmi, seveda ni mogel več računati, toda kdo ve, kaj se bo zgodilo, če se mu bo posrečilo pridobiti nekaj časa.
Prežeče je premeril svojega nasprotnika od strani, da bi videl, kaj lahko od njega pričakuje. Vsekako se je odločil, da se ne bo dal ustrahovati. Njegov mozoljasti rdeči obraz je postal porogljiv in ustnice so se mu kljubovalno zaprle. Delal se je. kakor da vprašanja sploh ne bi bil slišal.
»No, Sir. Thompson?«
Neznanec je udaril z revolverjem po mizi. Thomson se je nehote zdrznil in poškilil nezaupno proti orožju.
»Ne premišljujte preveč, ker bi zadeva utegnila neredna postati. Kje je torej dr. Shipley? Ce mi odgovorite ali ne, našel ga bom. Vsaj upam tako — tudi zaradi vas..,« Glas velikega moža je poslal iznenada zelo grozeč. »Če ga i namreč ne najdem, vam utegne postali zelo neprijetno v koži. In če me boste s svojo zakrknjenostjo prisilili, da bom moral prebrskati to ušivo luknjo od vrha do tal. vam bo vsako minuto, ki jo bom s tem zapravil, poplačal črnec s poštenim udarcem po zadnjici. Na vse sem mislil, kakor vidite.«
Segel je v površnikov žep in položil na mizo debel, kratek korobač. Ko ga je Thompson zagledal, je besen planil kvišku.
Toda videl je, da je revolver namerjen na njegove prsi. in zavest, da mora veliki mož samo prst premaknili, da ga ubije, ga je takoj ukrotila. Počasi in oprezno se je začel obračati proti oknu, toda veliki neznanec s tem očitno ni bil zadovol;en.
»Le ostanite 'u, kjer ste, Mr. Thompson,« ga je povabil, in te beeede so zvenele tako vražje vljudno, da je mož z rdečim obrazom takoj ubogal. »Stoje se ne da tako prijetno kramljati, in razen tega bi vam utegnila med najinim pogovorom kolena drhteti.«
Mož s čepoco je položil uro na mizo.
»Kakor sem rekel: za vsako minutjo udarec. Prva minuta se je začela, Mr. Thompson.«
Pogledal je na uro in Thompson je slišal njeno tikanje. Bolelo ga je, kakor bi ga že kdo tepel. Nemirno se je začel premikati po stolu in zardele oči so mu obupano blodile po izbi.
Videlo se je, da bo kmalu popustil, in to je opazil tudi Sam, ki je iz kota strmel vanj.
»Če bosle kaj bleknili. Mr. Thompson,« je zatulil, »vam bom pri živem telesu iztrgal jezik iz ust.«
»Sam Dickson, molči in misli na svoj jezik!« se je posmejal veliki mož. Bojim se, da se ti i)o kmalu zelo podaljšal, ker zaradi vrvi okoli tvojega vratu ne bo imel več prostora. Opozoril bi vas, Mr. Thompson,« je nadaljeval, »da je prvih pet minut že minilo. Pametno bi bilo, če bi to upoštevali, ker se mi zdi, da več kakor pet Bobovih udareev ne bi prenesli.
Gos]xkI s čepico je govoril zelo mirno, a resno, in Thompsonov upor je hilro skopnel. Ni maral, da bi se mu godilo kakor Samu, in bul se je obljubljenih udarcev. Zalo si je z jezikom oslinil suhe ustnice.
»Zgoraj je,« je izdavil iz sebe in z glavo poka zid proti stropu.
Njegov nasprotnik se je vzravnal.
Pod streho? Bob, vzemi žepno svetilko in obrni se... Toda bodi previden! Revolver drži v roki, in če se ti bo zdelo količkaj nevarno, sproži. Thompson,« se je obrnil ©pet k možu z rdečim obrazom, »še na nekaj vas bom opozoril: če bom zaslišal strel s podstrešja, bo počilo tudi tu in takrat pojdeta s svojim tovarišem hudiču prag pometat.«
Thompson je samo prikimal. Ko je bil zamorec že pri vratih, je še tiho rekel; »Leetva...«
Možak s čepico ga je vprašujoče pogledal, nalo je pa sledil njegovim očem.
»A, tako' Bob, vzemi lestvo s seboj, Vidini, Thompson, da se da z vami govoriti, in to vam ne bo v škodo.«
Iz veže se je slišalo, kako je zamorec postavil lestvo k steni in potem odprl vrata v loputnici.
Poteklo je nekaj dolgih minut in veliki mož je ves čas prisluškoval. V desuitti je stiskal revolver, njegovi osiri pogledi so pa neprestano blodili med obema ujetnikoma.
Naposled je zaslišal zgoraj hitre korake, potem pa spet škripanje lestve.
»Ali si ga našel?« je hlastno vprašal možak s čepico, ko se je črnec pokazal med vrati.
»Yes, sir, zgoraj biti— Zgoraj za veliko slame biti,« se je zarežal črnec.
»Ali je živ?«
O, živ biti, sir... Zelo živ biti... < je prikimal Bob.
Veliki mož je pobesil orožje in se globoko oddahnil. Potem je potegnil črnca k sebi in mu nekaj naročil.
Bob je spet izginil.
»Lahko si čestitate, Thompson, da se je zadeva tako končala, ker bi vas drugače spravil na vislice. Prej bi vam pa črnec še kožo razcefral. — Zdaj ša nekaj kratkih vprašanj, preden vas zapustim: Kdo vam je dal zavitek, ki ste ga sprejeli včeraj popoldne na postaji?«
sovo palico, ki bo ležala pred kami ubili, potem naj pa pogleda še za nekimi dragocenostmi in za dvanajstimi tisočaki, ki bodo kje v sobi ali pa v žepih ljudi, zbranih v eobi.
Bilo mu je prepovedano vzeti s seboj še kaj drugega ali pa pogledati v predale. Thompson te prepovedi ni prekršil, čeprav je videl v denarnici l>recej funtov, ki bi mu zelo prav prišli.
Ni se mogel in se ni mogel otresti strahu, da se bo zadeva slabo končala, in ko je to jutro dobil nov ukaz, se je tako prestrašil, da se je komaj drznil pismo odpreti. V njem je bilo pa samo navodilo, naj bo Sam okoli enih pripravljen in naj ima s eeboj bambusovo palico. Thompson je poleni hitro poiskal pomočnika. Dobil ga je pred »Kostanjevo hišo«, kjer je moral paziti, kako se bo zadeva razpredla. Potem je mimo pripeljal avto in Thompson bi bil prisegel, da mora biti neznanec, ki je sedel v njem, njegov »gospodar«, čej>rav so se videli skozi vratca samo nerazločni obrisi.
Pod mrak naj pride v gozdarsko kočo ia naj pazi, da bo Sam svojo nalogo dobro opravil.
Treba je bilo varovati ujetnika, ki so ga spravili pod streho za velik kup stare slame. Možak je bil zvezan na rokah in nogah, imel je čep v ustih, in ko si ga je Thompson ogledal ob siju žepne svetilke, si je z olajšanjem dejal, da mu ta ujetnik pač ne bo mogel uiti. Naložil je še nekaj snopov slame okoli njega, zlezel s Samom po lestvi navzdol, skrbno zaprl vrata na loputnico, in oba sta potem odnesla lestvo v izbo, kjer sta ostala.
Dr. Shipley je prisluškoval, dokler ni odmev korakov zamrl in dokler se niso vrata zaprla. Potem je spet na novo poskušal zrahljati vezi na rokah. To je delal že več ur, toda tanke vrvce so bile tako tesno povezane okoli njegovih členkov in tako dobro zavozlane, da je bil ves njegov trud zaman.
Sam je domotožno pogledoval ostanek pijače v steklenici in je potem precej obilni poslednji požirek popil n a duš ek.
»Vraga,« je dejal in krepko udaril s prazno steklenico po mizi, »to dobro de, če je človek nekoliko trd. Samo nekam malo je bilo, sir,« je dodal in jKmižno pogledal skozi zatekle veke. : Malo je, če mora človek sedeti pri takem pasjem vremenu v zakrpani koči in stražiti. Ali mislite, da bo dolgo trajalo? Žejen sem, da se mi grlo suši. Še deževnico bom luoral piti.«
Ta misel je bila za Sama tako strašna, da je nasršil brado in pljunil mimo Thompsona v zid.
»In če bo nocoj še kakšno delo,« je rekel in pomenljivo zamahnil s šapami, »bi bil rad pri močeh. Mislil si bom, da imam dedca od včeraj v rokah, in duša mu bo kakor blisk ušla iz telesa. Saj veste, sir, da se v takšnih primerih lahko name zanesete. Najbolj vesel sem, kadar je treba kai hitro opraviti. Če bi mi bili vi lepo rekli: ,Sam, tu ga imaš zdaj!‘ bi bilo že davno vse v kraju in ne bi nama bilo treba sedeti v tej prekleti luknji, kjer še pijače nimajo,« je slabe volje končal.
Thompson ni bil takšne volje, da bi poslušal Samovo zgovornost. Zato je posegel po najzanesljivejšem sredstvu, da mu je zamašil usta: iz torbe, ki ;o je bil prinesel s seboj, je vzel dve novi steklenici, postavil eno izmed njiju pred Sama in potisnil predenj še kos slanine in zagozdo kruha.
Sam je ves navdušen udar M po prepereli mizi. da je steklenica kar zaplesala.
»Naj me vrag vzame, če niste najsposobnejši človek, kar jih hodi po svetu...«
Hlastno in spretno je potegnil zamašek iz steklenice in si nastavil njeno grlo na usta
»Na zdravje, sir!«
Napravil je dolg požirek in si natlačil nato usta s slanino in kruhom. »Bog vam povrni, sir. Naj zgnijem na
v skrivnostni bitji, ki ju je bila izbljuvala tema.
Videl je visokega, širokoplečega človeka, njegovega obraza pa pod čepico ni mogel spoznati. Za njim je pa stal orjaški črnec, ki se mu je 'režal in ga gledal z ognjenimi očmi, da se je ves stresel.
»Mr. George Thompson,« mu je ljubeznivo rekel gospod s čepico, »bodite pametni in se lepo vdajte. Samo malo vas bova uklenila in nič vas ne bo bolelo. Vaš prijatelj Sam je bil neumen in jo je zato izkupil.«
Možak z rdečim obrazom je ubogal kakor avtomat in pomolil roki predse. Strmel je v široki zadovoljni črncev obraz in čutil, kako se je hladno jeklo oklenilo njegovih členkov. Potem so mu roke spet omahnile.
Sam je bil zelo trdoživ, in čeprav je bil udarec, ki ga je zadel, močan, vendar se je hitro opomogel. Zavedel se je, začel mežikati okoli sebe, potem je pa iznenada začel trgati okove in poskusil planiti kvišku.
Možak s čepico je stopil k njetnu.
Pomiri se malo, Sam. Dva takšna udarca, kakor si jih dobil včeraj in danes, sta celo zate preveč. Precej dolgo ti bo po glavi brnelo in tvoji lepoti tudi ne ho koristilo...«
Sam je zatulil kakor besna zver.
»Ti si bil? Ti, pes? Le čakaj!«
Z nog? mi je začel suvati proti njemu, jta brez usjieha.
Neprijetno, kaj, dragi Sam? Toda to se zgodi prav često, če vtika kdo ponoči nos v sobo, kjer ni ničesar izgubil. Ali si si hotel morda v »Kostanjevi hiši« najeti stanovanjc, ker ti je v podganji luknji tam v predmestju že zasmrdelo.«
Sam se je zvijal po tleh kakor kača, in veliki mož je črncu, ki je neprestano prežal na vse strani, pomenljivo pomignil.
Dve orjaški pesti sta zagrabila Saiua za noge in jih tako zvezali, kakor bi bili leseni.
Zadeva Tamami
Nadaljevanje s 9. strani
Maolc je po vseh tokijskih cestah na tucate, riba pa je poteg riža poglavitna japonska hrana. Vzlic temu — Iši-ga je globoko zasopel in stisnil roke na senceh, da bi se zbral — iz kombinacije rumene ilovice, mačje dlake in ribjih kosti bi se utegnilo sklepati, odkod je mrlič.
Zdravnik je povedal, da je umorjenec že tri dni mrtev Te tri dni je moral biti nok>e skrit. Na kraju, kjer imajo rumeno ilovico, mačjo dlako in rib;e kosti.
Nekje... v kakšni hiši? Ne. V japonskih hišah, kamor ne sme nihče stopiti s čevlji, bi morda dobil mačje dlake in ribje kosti, ne pa ilovice.
Vsekako pa pričajo ribje kosti in dlaka, da je moralo ležati truplo vsaj nekje blizu človeškega bivališča.
V bližini, morda — — pod hišo? Vsiljivost te misli je pograbila Išigo, da se je zdrznil. Seveda! Tako je moralo biti. Za človeka, ki je v svoii hiši nekoga umoril in ki ga je hotel skrili, dokler se ne bo našla priložnost, d« ga soravi s poti, bo prazni prostor pod hišo najprimernejše skri-rodišče.
Lahke japonske hišice stoje po večini na ogrodju iz tramov, ki se dviga nekoliko nad zemljo. V stoletjih se je i/kazalo, da ie ta način zidave nnibolj zdrav in najbolj varen pri potresih. Da je tudi prelepo zavetje potikajočim se mačkam, ki hočejo v miru pospraviti ukradeno ribo...
Mladi detektiv ie čutil, kako počivajo na njem predstojnikovi pogledi. Sram ga je bilo, da je izdal svoje občutke.
»Ali bi radi kaj povedali, Išiga San?« Hidekihijev gl«* je bil miren in prijazen kakor zmerom.
Išiga je povedal šefu, kaj misli. Nadzornik je malo pomislil.
»Sodim, da bo res tako, kakor ste rekli,« je naposled odgovoril.
Videl je, da je njegov pomočnik zardel od veselja nad tem priznanjem, in dvignil je roko. »Seveda nam pa to na (tirž ne bo dosti pomagalo. — Ali mislite mar pod vsemi tokijskimi hišami iskati ribje kosti? Ne, zdi se mi, da bo treba najprej odkriti, kdo je umorjenec Potem bomo našli tudi pol do morilca... Ali se vam ni zdelo zobovje umorjenega nenavadno?«
»Ne. Nisem pomislil, da ga bi bil preiskal.«
».Taz sera na to mislil. Išiga San,« je dejal Hidekihi, in v načinu, kako je poudaril te besede, se je skrival očitek, ki je spet prijel Išigo. da je zardel. — »Ugotovil sem, da ima ta človek zobovje, kakršnega prej še nikoli nisem videl. Zgornja sprediva zoba sta dališa kakor pri drugih. Segata celo čez ista dva zoba v spodnji | čeljusti. Izdelati bomo dali model tega zobovja in ga pokazali vsem zobnim zdravnikom v Tokiju. Če je kdo izmed njih zdravil moža z dolgimi zobmi, se ga bo nedvomno spominjal.«
Išiga je pobesil glavo. Najpomembnejši znak. najbrž edini, ki bi ga mogel privesti do uspeha, je torej prezrl. In pravkar je bil še tako ponosen na svoj kombinacijski dar. To spoznanje ga ie tako pobilo, da je ko-, ma.i mogel odpreti usta in odgovo- j riti -.
Toda nadzornik Hidekihi je dvignil j glavo na način, ki je veleval molk. Srečen nasmešek je preletel njegov nagubani obrazek.
»Poslušajte?« je šepnil in oči so se mu zaiskrile.
Nežno škrebljanje se je začulo v ti- . šini.	I
»Poslušajte!« je ponovil Hidekihi. »Spet poje... Tri dni ie bil bolan « Dalje prihodnjič.
Cepljenke najplemenitejših vrstlerzatiče In korenike Kober 5BB, leleki 0B, Rlparia in Chasselas, vse zajamčeno čisto in prvovrstno, dobavTajo: Prvi iugoslavenski loznjaci, Daruvar.
Zabtevaife cenike.
MUSKI!
fjai^nokpLr
naj/ioiJzjši' Vzorci
A. & E. SKABERNČ
LJUBLJANA
Za
zdravi enie spine slabosti
seksualne Impotence, za spolno slabost in za ojačitev funkclie spolnih žlez poskusite originalne neškodljive
HORMO-SEKS-pilale
Dobe se v vseh lekarnah.
30 pilul .... din 84*—
100 pilul .... din 217’—
300 pilul .... din 560' —
Zahtevajte samo originalne „Hormo-Seks“ pilu e, ki so iuna na Ska lici i| rem.iene i laSCiino znamko. Po pošt; raiTili.a 'ekarna L. BAHOVEC, L utirana. Glavna zaioga _Vis - Vit“ kem. aboraiorii, Zagreb, Langov Irg 3.	Ogl. reg. S. br. 28. 856-37.
POZOR
GOSPODINJE!
Naiceneie ste postreženi s KURIVOM pri tvrdki
RUDOLF VEIEPIC
trgovina s kurivom LsUBLJANA VII. Sv. Jerneja cesta 25 TEIEF9N 27-08
kavno tam se dobilo popolnoma nove plošče svetovno znane znamke HOMOCORD CENA DIN 15-
Točeni boste kupovali
n* kat potrebuj*!*, «ko uhiavtl«
naš brezplačni katalog
*•. i » i K tli« < • I• J
FR. P. ZAJEC
IZPttAsAN OPTIK IN URAR LJUBLJANA, sedaj Strflartevaul.6
prt frančiškanskem mostu
vsitovrslna otsa, dalinog edi, toplomeri, barometri, »orometri, m. Vei ta .za ra ur, ziaini e r srtormne. Samo kv titetna cptika!	Cenik	brezplačno	t
Vedno dobro!
in moderno boste oblečeni, če kupite za pomladne obleke, plašče in manufakturno blago vseh vrst po znižanih cenah v
MANUFAKTURI
NOVAK
LJUBLJANA
KONGRESNI TRG
PRI NUNSKI CERKVI
Za vsako priliko
naiboliše in naicenejše Huberfuse, površnike, perilo in vsa oblačila nudi
Presker
Lfu^l ana, Su. Petra c. 14
BRFIPLAČfN PO V/C V fGRAN/O
2AHTEVAJT£ BREZPLAČNI RAUlOGI
MEINEl>HERGLD •*»:
Iv 01 rute	MARIBOR«. 193
23 Premog — koks
drva — oglje — likalit
dobite po zmernih cenah pri
RESMAN L01ZE, Ljubljana
Cesta 29. oktobra (Rimska) št. 21 Telefon 33-53
„AGA“ za masažo:
z uspehom rabi vsaka družina!
Revmatizem-išias, frganie, zobobol, prehlaienie itd. odstranjuje z uspehom „AGA“ za masažo priznano in odlikovano domače sredstvo s smrekovim extraktom. Par kapljic „AGA“ na sladkorju ali vodi Vam ponravi nepriieten okus in slabost. Za nego ust, gr a. pri trganiuitd. uporabljajte „AGA“ za masažo .- „A G A* za masažo - naj bo zato v vsaki družini.
Dobi se v vsaki lekarni, drogeriji in trgovini za din 12"—, kjer jeni, pošljite znesek din 12’— pa Vam jo pošlie Samoprodaja za dravsko banovino
DOLINŠEK Vitomir. Celje
Zahtevajte „8GA“ za masažo!
Zahtevajte za masafo.
DRUŽINSKI TEDNIK |V VSAK0| SLOVENSKO HISOl
TEMPO — TEMPO! Pridnim in sposobnim zastopnikom v vseh sic/.ih države nudimo priliko dobrega in trajnega zaslužka. Nače geslo je: za dobro delo — dobro plačilo. Javite se takoj na Jugo-Patent, Ljubljana.
Novela „Družmskega tednika"
Ubogo dekle - bogat moški?
Janez Petrič je stanoval že nekaj dni ■v hotelu ,Evropi*, ko je prižel prvič v družbo Irene Megliičeve. Sicer je bil hotel nekoliko predrag za mladega odvetnika, ki je šele dobro začel svojo prakso, toda Petrič ni prišel vanj zaradi razkošja, ampak zato, ker so bila v njegovi okolici čudovita pobočja za smučanje. Izračunal je, da si lahko privošči teden dni v hotelu .Evropi*, če bo potem prebil ostalih štirinajst dni svojih počitnic na kakšni zakotni (kmetiji,
Ireno je seveda takoj spoznal. Bila je ena tistih žensk, ki jih nihče ne ptezie. Ko je prišel, jo je zagledal v veži, veliko, elegantno, z okusnim, modernim klobučkom na kostanjevih ia-eeh. Ti lasje so bili prvo, kar je pritegnilo njegovo pozornost. Premišljeval je, ali taksna kostanjeva barva spleti more biti pristua. Odvetniki so pač ljudje, ki zmerom radi dvomijo. Drugo, kar je opazil, so bili Irenini klobuki. Vselej, kadar jo je srečal v hotelu, je imela drugačen klobuk. Vsi so bili zelo moderni, toda tudi vsi okusni.
Drugi dan po svojem prihodu se je odpravil Janez s smučkami v hribe. Vreme je bilo čudovito, in sklenil je, da pojde prav daleč, toda ko je pred t>rvo gorsko kočo sedel na sonce in
vzel prigrizek iz nahrbtnika, je opazil nekaj korakov stran Ireno Megličevo, ki je ležala na snegu in se pražila na soncu. Tiho je bilo, souice je pripekalo in domača slanina, ki jo je Janez pri-grizoval, je zapeljivo dišala.
Irena, ki je dotlej mirno ležala z zaprtimi očmi, je začela najprej začudeno duhati, potem pa je vstala, snela zelene naočnike in dejala:
»Slišite, ali vam bo kakšen košček slanine ostal? Imenitno diši!«
»Seveda, gospodična Megličev«, kolikor hočete!« je z veliko vnemo odvrnil Janez.
»Ali me mar poznate?:; je vprašala lačna gospodična.
»Ljudje v hotelu se morajo vsi med seboj poznati,« je odvrnil Janez in od-tesal [>ošten kos slanine. Vzel je nahrbtnik, ji dal slanino in sedel zraven nje.
»Ali ni dobra?« je brez ovinkov vprašal. »K slanini se prilega tudi encijanovo žganje. Polno slekleničico ga imam, toda žal en sam kozarec. Najprej ga je treba pokusiti, potem pa na dušek izpili. Vidite, takole!«
Izpraznil je kozarec, ga iznova napolnil in ponudil njej. Solze so ji zalile oči, ko je kozarec po predpisih izpraznila. Spogledala sta se in se drug drugemu zasmejala. Visoko v gorah se
ljudje pri slanini in encijanu hitro zbližajo.
»V hotelu ,Evropi* sta dve vrsti žensk,? je dejal Janez, ko sta izpila drugi kozarček. »Rad bi vedel, v katero vrsto naj prištejem vas.«
»Kakšni dve vrsti mislite?«
»Prve eo res bogate Te prihajajo tja, da bi za nekaj časa pozabile mestno dolgočasje.«
»Jaz nisem bogata,« je odvrnilo dekle.
»Potem,« je rekel Janez, »spadate pač v drugo vrsto, ki lioče v tej bogati okolici čimprej najti petičnega moža.«
Irena Megličeva se je zasmejala. »Dobro poznate ljudi,« je resno rekla. »Prav imate. Prišla 6em sem, da si najdem bogatega moža. Upam, da pojde. Precej pri kraju sem z denarjem in delati se mi tudi ne ljubi preveč. X
»Mogoče vam bom lahko pomagal?«
»Ali tako dobro poznate mlade bogatine? Najbrž se tudi sami prištevate med nje?«
»Odkritost za odkritost: da.? Zvenelo naj bi bilo kakor šala, pa je dobilo drugačen prizvok. Ker je bil Janez razočaran. ,Skoda* si je mislil, ,tako mi je bila všeč*. Ni cenil žensk, ki 6o se hotele ogniti težavam življenja z uspešnim lovom za bogatim možem.
Toda ko sta se potem skupaj odpeljala in sedela zvečer za isto mizo pri kozarcu vina, si je Janez moral priznati, da mu je Irena zmerom bolj všeč. V naslednjih dneh sta se pogosto videla. Zavedal ee je, da se bo najbrž prav neumno zaljubil vanjo, in nekako grenko zadovoljen je bil, ker
jo je pustil v prepričanju, da je mlad bogatin. »Smolo iuiate,« ji je mimo grede rekel, »morda bi bili mene ujeli, če ne bi bili tako odkrito razkrinkali svojih namenov.« Ni mu odgovorila, toda njen pogled je bil kakor prošnja. In morda zaradi tega, da bi sebe prepričal o nesmiselnosti svoje ljubezni, ki je postajala čedalje večja, ji je govoril o bogastvu cele kopice ljudi, ki 60 stanovali v hotelu, in ji veselo očital, zakaj se ni nobenega izmed njih lotila.
Teden, ki si ga je bil Janez določil za svoje bivanje v hotelu ,Evropi* je potekel, pa ee ni odpeljal. Izračunal je, da bo lahko ostal še nekaj dni, če se bo potem vrnil naravnost v Ljubljano in ne bo izkoristil vseh svojih počitnic. Dan odhoda pa je prišel hitreje, kakor je mislil.
Nekega sončnega popoldneva sta šla spet v hribe, proti koči, kjer sta se takrat spoznala. Morda zaradi tega, ker je bil to kraj njunega prvega sestanka, morda zaradi tišine, morda zaradi tega, ker ga je Irena tako resno gledala... Janez jo je iznenada objel iu poljubil. In tudi ona ga je poljubila.
Drugo jutro se je. na vse zgodaj odpeljal. Zapustil ji je pismo in v njem le mikaj besed:
»Škoda, da nisem pr a v i.<
V	Ljubljani se je lotil dela. Težko je pozabil Ireno, ilo-sti teže, kakor si je mislil, čeprav si je dostikrat očital, da je bil neumen, ko se je dal ujeti ženski, ki mu je tako lepo in odkrito povedala, kakšne namene ima.
Potem pa jo je zagledal nekega meglenega zimskega večera, ko je hitel po ulicah, Le nekaj korakov od njega
je bila. Spremljal jo je debelušen, plešast gospod. Ko ga je zagledala, je prebledela. Potem se je od svojega spremljevalca poslovila. Debeluh je sedel v avto in se odpeljal. Janez je hotel iti dalje svojo pot, ne da bi se bil zmenil za Ireno. Toda potem je le, proti svoji volji, pristopil k njej.
»Kaže, da si našla pravega moža, Irena,« ji je rekel. »Ali je vsaj dovolj bogat?«
»Najbrž si prepričan, da ei dober poznavalec ljudi,« mu je odvrnila z grenkim očitkom. »Ce že hočeš vedeti, ti bom povedala resnico. Gospod, kii se je pravkar odpeljal, je lastnik trgovine s klobuki, kjer delam že štiri leta. Lahko mi verjameš, da svoje službe nimam zaradi lenobe, in tudi to, da bi bila že davno dobila bogatega moža, če bi ga bila lovila. Toda takšni ste vsi moški: če je treba verjeti o nas ženskah kaj slabega, boste zmerom verjeli. Kar sem rekla za šalo, si takoj verjel. In pri tej veri si očital.<
Janez je ob teh besedah obstal kakor prikovan. Potem je odvedel Ireno v restavrant, kjer mu je povedal«, zakaj je sploh prišla v hotel ,Evropo‘. Da bi dobila ideje za oblike novih klobukov. »Treba je,s mu je rekla,
priti včasih v družbo ljudi, ki kupujejo moje klobuke, da ne pozabijo name.*
Nekoliko v zadregi ji je tudi Janez razkril, da ni ne bogatin ne lenuh,, ampak da se bo moral še močno borili, preden se bo prebil skozi življenje.
In če vam zdaj še povemo, da sta si naročila vsak kozarček encijana in ob njem praznovala spravo, se menda ne lioste nič čudili.
Izdaja za konsorcij »Družinskega tednika« K. Bratuža, novinar; odgovarja Hugo Kern, novinar; tiska tiskarna Merkur d. a, v Ljubljani; za tiskarno odgovarja O. Mihalelc — vsi v Ljubljani.